loto VI., št. 136,
PoStnina platna *» gotovini.
V Ljubljani, v nedeljo IS. gumija 1922.
Posam. št. 75 p.
.NAPREJ
glasilo Socialistične stranke JasosSaaiie. Postavite se za svoje pravice.
ua Drj- j ^an' imamo nekega uradnika .iati rii!!?131, ki iraa Posebno veselje naga-naČela Hnemu }iuc^stvu- Dosledno se drži ljudi g	Se 5mei° shajati samo bogati
hoče Vp leve^e so shodi potrata. Če si Plačarf P°tratnost dovoliti, naj stilnah • P1 imajo svoje sestanke po go-^a niiriD^ , avarnah kar naprej, delavec T>rost0m 5nai’ia za to> ta mora iskati Plačati i« z Pijače, mora te prostore zhatiitj d Po vrhu še politični oblasti nasilij ’ a Se tam in *am °b tej in tej uri
T
to nj	ljubljanskemu gospodu pa še
še tudi t	J** On hoče, da plača delavec
ber hlant? llaznanil°! V Avstriji je bil do-ši, v rirph ’ J Jugoslaviji hoče biti še boljše, avst ° n^-	-'e Pa dvakratni hla-
V Av?fS--' .'n jugoslovanski obenem. Uievati s Je bilo treba shode nazna-^ava. tndVei^a’ sa^ 'e bila policijska dr-Vsa.i to daa	zastopniki so dosegli
Plačevat; 1 Zu ta^a naznanila ni bilo treba sY°bode v* V Srbiji pa je bilo več naz’ 12?0rova,1ia itd. ni bilo treba . bor Toda glede kolkov je pa ]'a bi^ knii nazadnjaška, vsaka stvar mo-, Imel; Vana* še celo plakati.
t>o Sni°.precej uradnikov, ki so nas ! v	iu po srbsko obenem.
j je * smo jim, da to ni prav;
+ eKaciiJ . nazadnje smo pa dobili od smo ?!”istrstva financ odlok, s kalorični; P orn lanskega leta počasi vse Drosta. '	50	naznanila shodov kolka
tas- KonŽ?3ans^m smo se Pa tePl* še le-^oč <* U ° smo morali poklicati na po-DortWal .1ev€ga namestnika. Ta nam je Dred terA s^° >meli nekaj časa mir Ve<3eli, avstrijakantom. Tega pa nismo j6-^o'smrv^°vari naprej in začudili smo ^Sacif. J^ar na 'ePem dobili nov odlok 1,J°ram	lnis^rstva financ, po katerem
vpradni	!laznanila za shode kolkovati.
jlril n0	14.	junija	ie ta odlok raz-
vojnim K-l Sloveniji, ki bo plesala pod in cil f? dvojnih hlapcev, avstrij-1 Do robu	Se ne	zna^a Posta-
Se srlasf?las dclesaciie ministrstva financ KtI'
V JI- 743/2 ex 1922.	i
■- a2^as 0 kolkovanju prijav Savnili p^.,	shodov.
}^o no^nv la\njh shodov, katere se mo-:D°licijskiv>\e^“Piših vlagati pri političnih v? treba 71	.	lastvih,	odnosno,	kolikor
hodnega h JDnreditev ja vnih shodov pred-50 načelnn I - Prošnje za to dovolilo, ^stavki 1 vavezane taksi 8. K, po tarifni n>ia i92i Ti .a zakona z dne 27. ju-f^islu nrin/u‘ 259- Kolka proste v Javki in t?11?]30 3• ^ citirani tarifni po-Drist^-k-lle Postavke 44. g avstrij-minskega zakona so take pri-
jave (prošnje) samo. če se vrši shod v izključno javnem interesu, kakor n. pr. volilni shodi, to so shodi volilcev, na katerih se razpravlja o razpisanih volitvah v javna zastopstva, in shodi, ki jih sklicujejo izvoljeni zastopniki, da poročajo vo-lilcem o svojem javnem delovanju.
Dele.gacija ministrstva financ v Ljubljani«
dne 5. junija 1922.
'	,	Delegat:	dr.	Šavnik	s.	r.
Ta razglas ni protiustaven, ker je ju-ristično tako stiliziran, da se bo pisec lahko izgovarjal na prvi stavek: »Prijave, katere se morajo vlagati pri političnih oblastvih.« Rekel bo: »Saj nisem trdil, da se morajo vlagati — le tiste prijave sem mislil, ki se morajo viagafi.«
Proti juristarjji je samo ena pomoč. Zakoni morajo biti preprosti, da jih razume tudi delaven človek, ne samo para-grafar. Kar se našega vprašanja tiče, imamo tak zakon v ustavi. Glasi se:
Člen 14,
Državljani imajo pravico združevanja. zborovanja in dogovarjanja. Natančnejša določila o tem predpiše zakon. Na zborovanja ne sme nihče prihajati oborožen. Zborovanja d od milim nebom se morajo prijaviti pristojnemu oblastvu naj-* mani 24 ur poprej.
Državljani imajo pravico, da se združujejo v namene, ki po zakonu niso kaznivi.
Naša ustava ni mnogo vredna, vendar tudi tu vidimo, da je boljša nego nič. Kako bi nas ti dvojni hlapci tepli, če bi je ne imeli! Ker jo pa imamo, lahko nerodnim juristom povemo, da jo imamo in da tudi oni ne smejo delati proti nji. Ta ustava določa v 142. členu, da so neveljavni vsi predpisi, ki bi ji nasprotovali.
Avstrijakantom se ognete samo na ta način, če se držite te ustave. Dokler ne dobimo natančnejšega zakona, ne bomo prijavljali nobenega shoda več. razen tistih pod milini nebom, za te pa tudi ne bomo prosili dovoljenja, temveč jih le prijavljali 24 ur prej in jih kolkovali s kolkom za 2 Din, če ne pojde za volilni shod ali za poročilo izvoljenega zastopnika.
Po tem se ravnajte vsi. dokler narodna skupščina drugačp ne ukren.
Zvonimir Bemot, nar. posl.
Tisti, ki vedo, koliko časa je vzelo v zadnjih dveh letih samo tole malenkostno vprašanje, koliko dopisov in razgovorov z juristi in poslanci, s strokovnimi tajniki itd. smo imeli, pa nismo nikamor mogli, tisti bodo ljubljanskemu dvojnemu hlapcu hvalo peli. da nas je pošteno ošvrknil s svojim dvojnim bičem, sicer bi se ne bili utrgali z njegovih vajeti. »Zarji« pa bodi povedano, da se takele malenkosti ne dajo delati niti v Bel-gradu, niti v — Cirkvenici!
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se
ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ŽENSKA, KI ZNA CITATI.
Član našega uredništva je dobfl te dni od svoje znanke pismo, ki ga tu pri-i občujemo v celoti. Čeprav kot privat-' no pismo ni bilo namenjeno za naš list, bo zanimalo naše čitatelje, ker se dotika res samo vprašanj stranke. Gre pa še za' nekaj drugega. In to je, kar hočemo predvsem pribiti. Pismo je pisala ženska, ki čita redno »Naprej« šele samo dva meseca! A kakor se bodete prepričali, ga čita res tako, kakor je treba čitati: ne požira na slepo, temveč razmišlja, ori-* merja, kritizira:	razumeti hoče. vedeti
hoče resnico. Marsikateri »sodrug« bi moral zardeti ob tem pismu in se vprašati: »Ali iščem jaz tudi resnico s takcv vnemo?« In to je ženska! Da, tudi ona1 zna, če hoče.
Dekle! Žena! tudi ti moraš stopili naf< plan. Tudi ti moraš podpreti naše delo, da preneha enkrat suženjstvo, ki trpi pod' njim skoro vse človeštvo, kateremu do~v prinašaš baš ti — najtežje žrtve..,/
Pismo se glasi:
. . . pisec pisima. katerega Je -priobčil hotni »Najprej«, se čudi. kje je »Zarja« dobila; jijegoiv naslov. Pisec sam mora biti starejši in ■trezen socialfet, to se vkli iz TOebine pisma. Mnogi sodnrgi ga jooznaijo. znan jim je njegov; liasdov in tako je dobil »Zarjo*. Ali. jaz sem sa« mo naročena na »Naprej« in še to Jcoanaj 2 me« seca. Torej me ne poznajo in vendar sem dobi« la prvo številko »Zarje« in tudi drugo vkljub te— mn, da sem prvo št. P o s til o ob ra trio vrnila s pri^-■pomfoo: Ne sprejmem«. — »Stvar se mi zdi za« pletena, ker sploh nisem bil z nobenim prijate« ljem vašega lista v zvezi, da bi sedaj pošiljal! list na moje bivališče«. — tako piše isti pisec v pismu. Meni se tudi čudno zdi. kje so dobili moj naslov. Ne morem si drugače tolmačiti, kakor tako, da so tudi pri »Napr.« prijatelji 'Zar« je« in ti razpolagajo z naslovi. Človek bi skoro sumil, da je vse to komedija. Čudno je, da tako meni nič, tebi nič dobe nasprotni listi naslove naročnikov »Napreja«. Kako je to mogoče?, To bi za enkrat rada vedela, upaan in prosim, da dobim na to vprašanje ari tudi na naslednja odgovor.
Nadalje je v »Zarji« 10. junija č Lam ek: »De« lo v ljubljanskem občinskem svetu«. Na konca tega članka je pripomba uredništva: »Pod tem naslovom bomo prinesli serijo člankov od čla« na bivšega občinskega sveta, da seznanimo čitatelje, predvsem pa ljubljanske, z delom, kate« ro je opravil in započel občinski svet sploh ;n soc. delegacija- Storimo pa to pesebej zato, ker si naši čitatelii niso mogli iz poročil v meščan-* skem časopisju ustvariti prave sodbe o tem delu, dočitn ga je socialistični list popolnoma ignoriral. Ne delamo to v svrho reklame za kogarkoli, temveč za to. ker skušajo izvestni super-socialisti iz menda povsem osebnih namenov; oblatiti našo delegacijo v občinskem svetu ljubljanskem.« — Tudi tu nisem na jasnem, zakaj je »Naprej« ignoriral soc. delegacijo in njih delo. Ali niso bili praivi socialisti? In če niso bili socialisti. kako so prišli v občinski svet? Zakaj imenuje »Zarja« nekatere »supersocialiste« irf očita osebnosti' Citala sem uvodnik sobotne »Zanje«. »O strankarski disciplini«. Ta članek o strankarski disciplini ne bo dobro upi iv a 1 v splošnem, ker marsikateremu rebelu bodejo zrasli rožički. _ Nekai odlomkov iz tega članka;
»Goreči pristaši brezpogojne discipline se zeio motijo, če mislijo, da bodo s takimi pretiravanji bližje temu namenu. Disciplino smo dobili iz šole in iz kasarne, pristaši politične stranke pa niso šolarčki, niti rekruti in se prav čudno sliši, ako se iim venomer grozi z feldveblom
m s šibč>, Taka^ pretiravanja stranki samo škodujejo in sc moč stranke s tern ne bo povečala, ve se_ bo kar naprej vihtela železna metla-«
Čutim, da jih peče red in mir. ki je sedaj. kar so oni preč.
•>Ne smemo torei imeti praznovernega rešpekta prcd_ disciplino in kadar se začuje očitek, da se je tu ali tam kršila disciplina, si je treba staviti vprašanje ali je kršitev koristila ciljem stranke ali ne. In če je koristila ciljem stranke, potom je dobro in prav.«
To so jako dobri ljudje. Če je dobro za stranko, nič ne de. če tudi kaj slabega učinijo. Samo. da je kupčija, pa je prav. To je morala! enaka oiri v vseh drugih strankah. Pomagaj kar more!
»Ne demagogija; resno delo vodi k zmagi.« S tem geslom so začeli, žalibog se ga ne držijo.
»Želimo si stranke samostojno mislečih mož. ki se ne plašijo prevzemati za svoja dejanja osebne odgovornosti, ne pa stranko marjo-netk. ki privzdigaio roko ali pa nogo, z katero vrvico dirigent ravno potegne.«
Torej marijonete so v soc. stranici: kdo je dirigent? Mogoče »domišljavi tajnik Bernot?« 'Zarja« ima grozno jezo na njega. Kar se bere, vse Bernot. veselim se njegovih odgovorov, če bo odgovarjal. Meni se zdi. da ima tajnik večino za seboj, ^ da ima dobro zaslombo in ni osamljen, drugače se ne bi gospoda okrog »Zarje« toliko napenjala in repenčila.
Kaj je to? Oni se imenujejo »socialiste«, a •»Naipraj« jih zavrača, da niso in pokrajinski odbor jih izključi. Zakaj oni trdijo, da jih p. odbor ne more izključiti, le predlagati, da sc jih izključi. Ali ni pravil? Ali ne veljajo pravila? in ziTOe enako? Kdo je tu v pravici? Zakaj je p. odbor izključil in objavil to v časopisu, če nima pravice in moči? Kdo je tu domišljavi Jurček?
»Zlobnost ali neumnost« je naslov članka, v katerem se predbaciva »Napreju« zlobnost ali neumnost. >.Zarja« trdi. da so bile seje v obč. svetu radi Mestne hranilnice javne in da je njim tudi prisostoval poročevalec »Napreoa«. Zakaj ni poročal »Naprej* o teh sejah? Predbaciva zakulisno^ delo, če je temu molčal »Naprej« je sam omogočil to zakulisno delo in ga z inoJkotm podpiral, kar ni prav. Zakaj ni pisal »Naprei« resnice in molčal?? Da bi pa delegacijo »Naprej« smešil, se ne spominjam. Očitek:	»Nekateri
ljudje so morda zmešani«, bi si gospodje lahko prihranili.
O razkolu stranke se veliko piše. Meni se zdi, da sedaj zadnji čas ni bilo nobenega razko-8 a. Če čutijo, da bo izključitev teh par gospodov povzročila razkoli, potem je nekaj drugega. Kako izgledaio njih ponudbe poravnave bi tudi rada zvedela. Poravnati sc ja hočejo, le »Naprej« noče nič vedeti o tem. .laz se pri vsej stvari ne spoznam in prepričana sem. da mnogi od drugih ne vedo pri čem. da so.
Za tiskovni sklad so dobili do sedaj K 5288. — No, nekaj je žc. Darovalcev jc naj«
fp/. 17 T.tliMinn/k in mml niim! in T' V V«? +nrli
*- v«	f	vol	m	jv/ cukvivvi
Čudno se mi zdi, da ima »Zarja« tudi ravno tako vse objavljeno kakor »Naprej«. Iz podružs nic »Svobode« ima polno oglasov. Vidi se, da hoče »Zarja« biti enaka »Naprcju«, da bi lažje na ta način begala ljudi, toda nravica bo zmas ^alal
Nočem Vas dalje zadrževati. Vem, da imate malo časa, ali tudi to vem: kakor hitro vam bo mogoče, da mi odgovorite na moja vprašanja.
Z odličnim spoštovanjem N. N.
Tu naš odgovor, cenjena prijateljica, na vaša zanimiva vprašanja.
Naslovi. Če bi prišel k nam g. izdajatelj :»Zarje« in prosil za naše naslove za »Zarjo«, bi jih dobil. Zakaj pa ne? Na sodruge, ki bi se zanje bali, ne računamo. Pravi sodrugi vedo hitro, koliko je ura. Povemo vam, da romajo iz naših postojank »Zarje« korporativno nazaj, oda koder so prišle. Seveda načina, kako si preskr* beti naslove, niso dosti izbirali. Po tisti morali, kijo omenjate, sc pač sme vse, samo, da jc do« sežen uspeli. Tu so ga dosegli, naslove imajo, torej so po tisti morali v pravici.
Ko smo prevzeli ob Novem letu odgovornost za »Naprefj;, nismo nikogar spodili, samo zahtevali smo, da se dela tako. kakor je prav. Nismo hoteli, da bi Jedo trdil, da mečemo ljudi na cesto, čeprav smo bili večkrat opozorjeni, da niso naši po prepričanju. Počasi so odšli sami, zadnfci ekSfpeditorica, osebna prijateljica prejšnje-,gn urednik;!, baš ko je začela izhajati »Zarja«.
Komedija še ni, ampak šele bo, takrat nam« reč, ko bo peščica spoznala, da se zaletava v ti« Soče iz jekla.
Socialisti v obč. svetu tvorijo poglavje, ki smo o njem nekaj malega pisali pred časom, ki ga pa bomo temeljito obdelali šele v bližnji bo« dočnosti.
O njihovi disciplini in nje vzrokih ste žc bnmi izrekli jasno sodbo.
Bernota, kakor pravijo, ne napadajo »oseHa no«. Nihče se ga še ni z roko dotaknil. Njihov boj je, kakor pravijo, samo »idejen«.
Seveda ima stranka statut in ta drži za vse. In popolnoma ste lahko mirni; pokr. odbor štatut dobro pozna in sc po njem ravna. Zato pa tudi odborovi sklepi — držijo.
Ne spominjamo sc, da bi se na sejah obč. sveta govorilo v {istem smislu in tako jasno o Mestni hranilnici, kakor zadnjič na shodu v Uni» onu. Tudi ljubljansko časopisje ni poročalo o tem, jasno' namreč. Če nam kdo na podlagi sej» nega zapisnika ali časopisa dokaže, da imamo slab spomin, bomo pa takoj krivico popravili.
Poravnava? Ponudba za njo? Oficialnih stikov ni, zakulisnega mešetarstva ne priznamo. Mislimo pa, da bi bila poravnava z njimi moa goča, če bi jim odstopili vsa mesta v strankinem načelstvu in priznali potem za člane tistega nas čelstva štatut iz gumija.
O razkolu mi tudi nič nc čutimo. Vsak dan jc članov več, mislimo, da to na more biti razkol.
Dovolj. Na druga vprašanja ste žc našli med tem v »Naprcju« odgovor.
Pozdravljamo Vas v prepričanju, da nam ne boste zamerili objavo pisma.
RESOLUCIJA
soglasno sprejeta na okrožni konferenci v Celju 15. t m.
Z začudenjem čitamo. da mislijo kapitalisti predlagati v imenovanje za velikega župana v Mariboru gospoda dr. Pirkmajerja, okrajnega glavarja v Ptuju.
Smatramo to za izzivanje. Človeka, ki se je tako žalostno proslavil kot glavar, hočejo postaviti čez vse glavarje v oblasti.
Če se to res zgodi, bomo izvajali proti temu vse posledice. Ljudstvu pa priporočamo že zdaj, naj pri tem slučaju premišljuje, kakšna razlika je, če ima vlada pravico glavarje in župane imenovati, ali če ima ljudstvo pravico jih voliti.
(O poteku okrožne konierence bomo poročali obširno v »Ljudskem Glasu«).
Politične vesti.
+ Za praznovanje Prvega maja. V petek 16. t. m. je prišla na dnevni red interpelacija poslanca sodr. Etbina Kristana o prepovedi praznovanja Prvega maja. Notranji minister Marinkovič je odgovoril, da prepoved ni bila naperjena proti socialistom, temveč komunistom. Sodrug Ltbin Kristan se ni zadovoljil z odgovorom in je ostro kritiziral zakon o zaščiti države ter zahteval, naj preneha vlada s svojim neopravičenim policijskim režimom.
~r Reakcija zmaguje zaradi splošne nezavednosti. Za rektorja ljubljanske univerze so izvolili profesorja bogoslovja dr. Aleša Ušeničnika. Kaj takega je mogoče samo v Jugoslaviji. Nepojmljiv škandal je že bil, ko so priznali bogoslovno fakulteto za enakopravno ostalim fakultetam, višek pa je sedai, ko je večina profesorskega zbora volila v svoji nerazsodnosti profesorja bogoslovja za rektorja! Krivdo nosi seveda v prvi vrsti demokraška stranka. ki s svojo brezglavo taktiko naravnost uodi duševne delavec k tistim, ki najbolj kriče — to pa so ravno klerikalci.
+ Ker poznajo belgrajsko gospodarstvo. hočejo Amerikanci nadzorovati Bel-grad. Ker je belgrajska vlada zahtevala, naj se ji'zviša prvi obrok posojila od 25 na 30 milijonov dolarjev, so nastale komplikacije. o katerih pa upajo, da jih bodo povoljno rešili. Vendar pa zahteva ameriški poslanik v Belgradu natančne podatke o uoorabi ameriškega posojila.
-f Bivši klerikalni vojvoda se vrača. Iz Belgrada poročajo, da izsiljujejo radi-kalski voditelji povratek dr. Šušteršiča, ki nai bi odvrnil konservativne slovenske klerikalce od demagoške politike današnje SLS. I)r. Šušteršič, ki je že vložil
prošnjo za potno 'dovoljenje iz Av&fnje v Jugoslavijo, pride v kratkem v Zagret), odkoder se bo preselil v Ljubljano.
-r Ruska delegacija na potu v naa®| V Haagu so precej vznemirjeni zar^j. prihoda sovjetske delegacije. Socians ^ so izdali proglas, v katerem pozivajo delavstvo podpirati ruski proletariat pro ^ kapitalističnim napadom. V ruski_ delegaciji so Litvinov. Krasin, Rakovski. SoKo -nikov in Krestinski. Delegacija P0W preko Berlina.
-r Kapitalisti na delu s svojimi satanskimi spletkami. Velikanske stavke povsod na svetu so na dnevnem redu. lavstvo bije na vsej črti boi s kapitans » ki mečejo med delavstvo bombe v n i različnejših oblikah. Največje ^stavke ^ sedaj na Angleškem, kjer je več delavcev brez dela in pa v Ameriki, jih stavka več stotisoč od posatne
.1111 Siavrut vet, oluuouv-	k--
strok. Tudi v Aziji je prisiljeno delfv ^ v obrambo za svoje pravice staVPi;‘30 Kallcutti je na primer pričelo stav:Ka v tisoč indijskih mornarjev in kurjače ^
znak protesta proti predvojnim ki jih hočeio upeliati delodajalci. v + V Italiji stopa delovno I3uc*sva &-stavko. V Italiji je položaj delavsi ^ ko obuDen, da so sklenili kovinarji ^
lanu in Turinu stavkati. Kapitahsto ^
žiio sedaj prav dobro fašistovsKe elm ki jih sestavljajo večinoma bre v delavci. Tako žanje kapitalizem g v ravno zaradi pomanjkanja	,	^e-
delavskih vrstah. Delavski ,. f„fa,lSlcim lavci se z vso silo bore protl s t; so v spletkam gospodov kapitalistov, tva Ki vedni ofenzivi. Nezavedno del • sC kruh milijonarjem, koliko ca>
rezes
boš še dajalo voditi za nos:
-f Valutni in življenskl P™0*® 3110re ubra-republiki, ki ga klerikalna vlada j^n0 iz vse-niti, ki ga colo podpira, kakor je ra sojruge vr.«Ia r-ca njenega delovania. je ovstrijsKC	re'
v odločen boj proti sedanjemu cin	dne'’«
žSrnu. Samo na Dunaju so imeli v cnrejell 22 velikanskih shodov, na katerih _ or(jti dra?-' solucije. ki predlasKvjo raizne ukrep .. zedei nji in valutni demti, ki bi v t-abor ve<^ verižaiike in imovite sloje, ne pa	roZC
dolsej delovno ljudstvo. Na koncu	^	z^i.
lucljc s priključitvijo k Nem[5»J>> V, 2a.ni^J3 nc prišla tista pomoč, ki laliKO P[’“ v konec radi tega, ker se je	jaV^
stranka oiioialno doslej še vedno oUbi&e -manifestacij za zvezo avstrijske J^požieš«* Nemčijo, iz lahko umevnih ra .?.g0,,nražanie, t antantni kapitalizem pa sam sili zveze v tak Stadij, da sc bo rosilo bi on ne hotel.	,. crtC;aUst'®'
± Napete razmere y italijanski ^5! stran* ni stranki. Italijanki sodrugi imaio v ^mvanl.
sirijski
ki čudno zmedo. Večina jih je prot	v vp?.
s »Partitom poipolaram« in denmkra viadn> zoper reakcionairno nasilje _ sed^rri povcf3®. strank, vendar pa se njihovi	ega	dela	'
ne strinjajo s to zahtevo organizir ^ čiste_S stva. Ker je ta poslanska večina	scStal vs..
tiatriona	.	rlo	mrviHr> V	®
namena sklenila, da pojde vylfctranke. držaivni svet italijanske socialisticn P<^r je pozival parlamentarni klub. n"faieTn pa sploi&nl volji članov delavcev, v	°	jjj st
počaka do izrednega občnega zbor . vršil v kratkem. Proti temu sk,^!Ltono v ga sveta jc predlagal poslanec d ^ dn>?ATll parlamentarne skupjnc resolucijo, ^	zadrut'
veli, da je parlamentarna skupin j^nom«3 _ sklepu vscdržafvnega sveta	.rf^iosn110	T.;,i
svoj«n delovanju in da bo tudi	*	. stra^.
stopila. Tei razlagj sc ie^, l*prll_rraY ker vS^rvI tajnik s. Fiorutto in ima čisto P sj.t0poaW p t,j Zavili svet jc vendar z drt', ,.</gre. sklcp zavrgel in končno vendar n ^ stra^j se strankin funkcionar nc podrcQti_. _f>y. zia ne večine, to je organiziranihi eisto.®^ če zahtevajo ti člani, naj vodi strai * j taUlaT1 .. obzirno, nek oinp r omisl a r sko VoU'"i.'j. M. P{;. ic bratski stranki grozi ponoven na® ag0na; J" rj, tajnik Splošne delavske zveze s. ,krjto 'z' n0-obenem strankin poslanec, cisto c^ovltev^# da je računati z vso resnostjo na bgnem sebne delavske stranke, čc se na	^
ministerlalci ne ukloneio večinu	strani
rializmu. Ti notranji boji v ital-	pf»
nam prav dobre pouk, kam bi n0" jjjji y Pf* in kaj bi ji danes grozilo, če bi n
So oS!™™1 %včliskega kongresa, to je z enkrat v-,	yecrnc, organiziranih socialistov,
strankinim S ltl?ili sam°V;Oljno delovanje
sWe i^ta^ce (tiTiffV l>rf° vfch sk,eP°v Menih aHkI	ir0 ,je kon2res) m od nje postav-
5e SifCr ,norakl “i
brez Kol,*raci|?n,!lwi' kli deloma ni bila
«esociate^k: vi! nl bolic’ dase d£mcs Dar
dkrox	Cutec'h bivših sodrugov zbira
fciv£ SSt^ai'a.farie^ k' vedno boli od-da bi bila nala /+ m‘slec; da l* pere, kot pa razkola v + a.nka danes torišče in vzor s^upinamP rwRa-1boja med dvema ali deset iio podlarrn nrf® •■sal1® šlranko na brezpogej-pri nag ra7i-vP!T-iZaClje-111 d'scipline, zato danes tam inaihiri !!a~P0 ^ec 1T3PS(>bi, 'kvečjemu tu pa Usti iic m!vn^ 'aIUtexV- Tesa italijanski socia-sledice pfaa5 s ?ato, cajtiao v syojih vrstah po-Premalo	i- se • ua ime posameznika,
Program 7**V ■brgantziranih pristašev in na fgzfola ’ Pllae lvlecl “-'‘mi l)rav gotovo do
d -P0dpiranje brezposelnih.
bosi a 1 a ^ p!ia -. p-°sr® dovaln i ca za delo nam je
Politiko in Ci dopis:	Ministrstvo za socialno
Z:a delo v pSyeril° Državnim posredovalnicam
»odpor nu	izplačevanje brezposelnih
brezpošehiP m. tcsa odloka imajo pravico do
Prijavili r7- podi!>ore vsi brezposelni, ki so se
dni jjj ' Posredovalnici, a jim ta tefcomi treh
Jjašli meri+pm prcskrbeti posla, odnosno ga niso
^nljedelsk-; ,! sanri. Izvzeti so od podpiranja: 1.
avci za p. gozdni delavci ter vsi sezonski de-
Ea Pravim ^ sezone’ tekom mrtve sezone imajo
Y živ; se7o„- Podpore le oni, ki so se nahajali
t^dl oni vf na d®u. 2. Vsi bolni delavci, kakor
^ Slavar-,5^ za.delo nesposobni Podpora znaša
5ružinskeva druzilic 3 Din dnevno, za vsakega
dntžijig Sp -> .!la J33	150 d-50 Din. Med člane
Vsj na J0 5cna’ °dc. mati in otroci do 14.
, nitiiajA n-,Tn,orajo dokazati, da so nezaposleni,
druge pnri,AAkfa v2§a bnetja, da ne uživajo nobene
’0v3lnine oK0 \tiidi invalidnine, katerokoli zavali  u,e Ud ind P»J«..........„	l________
brezposelne.
‘‘•uine iW 5“*“' »uvaiiumne. Kai ?*u uepretrp • Podpora sc izdaja f1 Pa podnA°ma, nab'eč mesec dni v letu, izgu-y.Zr°ka ali čT°' k.dor prostovoljno, brez tehtnega , sprejel nH*ar Slavke zapusti delo, kdor ne .> kdor hi bosrcdovalnicc dodeljenega mu po-'Ue itd_ Ke. Podporo trošil za igranje, piijančeva. , .2ek> ompm V Svr,l° Podpiranja dodeljena vso-',aJPotrebne!S;~la/ ^ bo dovoljevala podpora le ,at»o },a	' * (zjasti onim z dnižino) iti tudi
ri®zPoselno ni cas> Kdor tedaj reflektira na »•t)e osebim b0™’ I,a' se zglasi od 20. t. m.
?Tu 2 v„ bri podružnici v Ljubljani ali Ma-..acah'h i0	/	, svojimi dokumenti. Le v	izjemnih
č^sitev	Oddaljenim)	dovoljena tudi	pismena
ilT3’ tenv,.	x	Navedena	podpora sploh	ni pod-
rlditgoo 's.	p	miloščina.	Ministrstvo za	socialno
n3 ra»,TMS1 1 .svojim činom dokazalo, da sploh Za C1?* z-a delavski položaj, posebno ki so brez dela. (Opomba uredn.)
m® vesti.
vojaški!; beguncev. Ko-
t>rQ§a r.avske divizijske oblasti nas na-ljevo ’ a' bi Povedali, da so bili s kra-^stniki i?st'J0 bomiloščeni posebno potiske a ’ baplari in prostaki jugoslovau-alj zwa,.e’ bi so se samovoljno oddaljili iiinija v času od 5. aprila 1920 do 8. samo tv Amnestije pa bodo deležni be. jjj 'sb vojaški begunci oziroma ose-ia^ke	samovoljno odstranile iz vo-
bovrnji ^be, ki se bodo do 1. julija same oblast^ VnvJ.a.vile svo-'im komandam ali bobejvip Občinstvo naj bi zato opozorilo tujjp; n rojake in prijatelje doma in v blatim i ubaz- — To nam je poslala tei nriHt- , !'avske divizijske oblasti. Ob Ham knm iSi us°dili začuditi se, čeanu Saiie vi>?n svoje razglase pošilja pi-^renk!?0 v hrvaščini. Ne da bi hoteli Zoriti d • nTa. nacj°najno struno ali opo-‘^lovenif ^.Djiibljana slovensko mesto in 'uts ijSj."a .slovenska pokrajina in da je ljudstvu i!fln P^Prostemu slovenskemu d°bT0	hrvaščine ne razume še tako
da mon J,nVte^ opozoriti bi hoteli na to, ^^dno t;ii °j dopise najprvo prevesti. Vedno	.m° v stavnico in to pomeni
Ali bj n	'zgubo časa. ki ga je škoda,
babo dni« ^PKla divizijska oblast dobiti svojo pisari-™05’ ve^^° slovenščine, v
radniku<Y>r!ci0v”e2a gibanja. V bosanskem ramku je že dolgo časa zaradi
neznosnega •'živijenskega položaja grozila stavka, ki je nazadnje po trmoglavosti delodajalcev morala izbruhniti. Razmere v bosanskih rudnikih so nam nekoliko znane izza burnih dogodkov v Kreki pri Tuzli, ki so končali pred sodnim stolom in s tem, da je bil eden med stavku j očimi rudarji, sodr. Keroševič, od buržoazne ju-stice obsaien na smrt. Isti dogodki so grozili v Vrdniku, zato je razumljivo, da je socialistični klub v zvezi z belgrajsko delavsko zbornico pri ministrstvu za rude in šume odločno nastopil, naj vse težke posledice že v kali prepreči. Ministrstvo je nato sestavilo preiskovalno komisijo, ki je že odpotovala na lice mesta, da prouči. kako bi bilo mogoče doseči med obema strankama sporazum.
Pivovarniški delavci. Kakor smo že poročali, se je vršilo dne 12. t. m. pogajanje pivovarniških delavcev pri industrijski zvezi v Ljubljani, ki se je pa radi odločnega nastopa tajnika zveze, inž. Šuk-ljeta, razbilo. Naši zaupniki so že na pogajanjih svarili zvezo in podjetniške zastopnike, naj nikar ne. tirajo delavstvo do skrajnosti, ker bo ono prisiljeno, da si svoje upravičene zehtevc na kak drug način pribori. Trdovratnost g. Šuklejta je kriva, da je delavstvo solidarno napovedalo neizprosen boj tiranom. Pr! zadnjih pogajanjih je delavstvo dognalo, da je neomejeni gospodar slovenske industrije inž. Šuklje.. On vodi umazan boj kapitalista proti delavskim mezdam, on odločuje in zapoveduje, ne pa lastniki tovaren. Gg. podjetnikom prav odkritosrčno povemo, da dokler bodo imeli Šukljeta za pooblaščenca ali za odločevalca v svojih interesih, bodo želi veliko več škode kot koristi.	Delavstvo.
Jesenice. Diskusijski večer krajevne organizacije SSJ se vrši v torek 20. t. in. zvečer ob 7. v »Delavski dom« srednja soba. Radi važnosti diskusij se opozarjajo sodr. in Sodražice, da se istih udeležijo. Vstop z izkaznicami. Predsednik.
UMJasiss.
Medodborova sejta podružnic: Ljubljana, Vič-Glince. Šiška in Moste, ki se jc vršila vvpetek, 16. t. m. v prostorih centrale v Zidovski ulici, je sklenila prirediti 9. julija gozdni izlet, in sicer v Mostec. Viška podružnica bo sama odkorakala proti Mostecu, ostale podružnice pa se bodo ob pol 2. popoldne zbrale pred cerkvijo v Šiški. V Mostecu se bo po dohodu vseh podružnic razvila neprisiljena zabava, za katero bo skrbel tamburaški zbor, dramatični odsek in pa predavatelji. Ta izlet bo gotovo impozanten, ker sc ga bodo udeležile vse podružnice v obilem številu. Medodborova seja je sklenila povabiti na ta izlet tudi Strokovno komi-sijo.
Balkanizem v Invalidskem domu v Ljubljani. Pod tem naslovom ie prinesla »Jugoslavija« v št. 135. članek, kateri nyj bi opral razne podrepnike uprave invalidskesa doma v Ljnb-,liani, kakor na primer hišnika in častito sestro Žito, ki iščeta podpisov pri invalidih, katere ima-ta takorcJcoč ma. vrvici. ^Jugoslavija« trdi, da članek, ki ga je prinesel »Naprej« v številki 130, ne odgovarja resnici: Pribijemo mi zunanji .invalidi, da je vse čista resnica, kar je pisala 130. številka »Napreja«, ker dobro poznamo razmere in tudi poistelic v invalidskem domu, na katerih smo — ne samo enkrat — ležali in pasli tisto nadležno golazen. Kadar smo bili klicani na posvetovalno komisijo Mi ?’a.za kaJ drugega, smo imeli priliko videti tnarsikai kakor naprimer obnašanje gosipoda hišnika, in da trna službeno osobje bolniške postelje, dočim se morajo invalidi valjati na umazanih vojaških posteljah. To je tisti raj, v katerem bivajo invalidi z dobro postrežbo. do katere imajo uslužbenci prvi pravico. Dalje pravijo člankarii v »Jugoslaviji«, da se najde med invalidi, kakšna packa, ki je v sramoto vsem. Nam se pa zdi. da so ravno člankarji sami tiste packe, ki izdajajo skupne interese za interese posameznikov. Ni treba iskati, kdo so tiste packe ker se same preveč rade pokažejo.
Tiivalid-i. (Op. ur.: Priobčujeotb ta' 'dopis na čisli nestvarni odgovor »Jugoslavije« k našemu članku s pripombo, da izdajalci invalidske stvari v svojem članku niti oddaleč ne skušajo z dokazi ovreči trditev v našem članku glede gnilih -razmer v invalidskem domu in da sarni priznavajo, da je gori omenjeni hišnik nekega invalida pre-tcpal.)
»Voznik smrti«. Brezplačna delavska pred« stava »Voznik smrti« se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 1/211. dopoldne v ljubljanskem kinu »Tivoli«. Pozivamo vse delavce, naj se te zanimive in po« učne predstave udeleže v najobilncjšcm številu!
Znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Glasom že objavljenega razglasa z dne 1. marca 1922 št. 7 sc vrne letos) ves od »Pokrajinske uprave« znižani ostanek posojila. danega posestnikom barakah zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice, Tozadevni razdelni izkazi in izvlečki posestnih listin so v smislu § 5 zakona z dne 1. avgusta; 1906 drž. zak. št. 16, 8 dni pri županstvu nai javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu doneskov je podati na »Pokrajinsko tipraivo. oddelek za kmetijstvo« v 14 dneh po> preteku prej označenega 8 dnevnega roka in sicer potom »Glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani«.
Zabavna prireditev društva »Soče« set vrši nepreklicno v soboto 1. julija v prostorih hotela »Tivoli«, na kar že sedaj opozarjamo člane in prijatelje društva ter drugo, neprisiljeno zabavo ljubeče ljubljansko občinstvo.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani naznanja, da zviša obrestno mero pri: vlogah s 1. julijem t. 1. na 4% ter. plačuje rentni' in invalidni davek sama.
, „
Usodepohii dnevi »tistega, ki je že večkrat menjal svoje prepričanje«. Me-j seča marca so stopili tukajšnji krojaški).) pomočniki v stavko, ker jim je bila pogodba razveljavljena. Inspirator stavke j je bil že večkrat označeni »tisti, ki je že; večkrat menjal svoje prepričanje«. Njemu je pridno sekundirat pomočnik V.; Maršnak, katerega je organizacija obla-) čilne stroke kot člana izključila, ker je; postal našemu »tistemu, ki ...« podoben.] junak in je škodoval delavskim intere-G som. Baje je postal organizaciji nezvesti radi Bizjakove obljube, da bi lahko doj smrti ostal pri njemu kot pomočnik. Predi par dnevi ie pa »tisti, ki je že večkraij ....« odpustil sebi podobnega junaka izi službe z opazko, da je slab delavec, ki ni; za rabo. Spreminjanje barv pri pomočni-j ku pa ni plodonosno. ker mu je še lastno škodljivo. Odpuščeni pomočnik Maršnak je sedaj brez dela in jela ter premišljuje o storjenih grehih. Mi mu priporočamo*: nai čita brošurico »Proizvajanje v ma*j lem« (Kautzky) in »Socializem in vera«) (Z. Bernot).
Šport.
I Kolesarski podsavez za Slovenilo) ?.>rmlei v
nedeljo dne IS. t. m. veliko Zvezno dirko v Celje. Te dirke sc udeleže vsi kolesarski klubi, včlanjeni v Podsavezu ter tudi hrvaški kolesarski in motocikliški klubi. Skupni obed v hotelu »Balkan«, po obedu zborovanje delegatov Podsa-veznih klubov, popoldne športna veselica pri Grenadirju. Pri veselici tekmovanje z dirkalnim? aparati Ker je zanimanje za to dirko v .sport-skih krogih jako veliko, prosimo tudi od strani kolesarjev izletnikov najštevilnejše udeležbe. —-Start ljubljanskih kol. klubov ob 6. uri zjutraj pri km 1. na Dunajski cesti. Odlod folcttnkov ravnotani ob 4 zjutraj._____________
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.T)j/ Odgovorni urednik: Anton PodbevSek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
  —•—  -----------------
f Kopalna sezijall
|| Kopalne kostume, hlače, frotir-i plaiže, čepice, plavalne pasove
g	itd.	priporoča
p A. & I. Skahem*
Liubljjana, Mostni trg.10«
r
Vabilo
na
Izredni občni zbor
Konsumnega društva rudarjev Hrastnik
reg. zadr. z o. z.
kateri se vrši
v nedeljo, dne 25. junija 1922, ob 10. uri dopoldan v društveni dvorani s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Razpust zadruge (likvidacija).
Ce dne 25. junija pride premalo elanov na občni zbor, da ni sklepčen, se vrši 8 dni pozneje, to je 2. julija t. L, drugi občni zbor, z ravnoistim dnevnim redom, ob 3. uri popoldne v istih prostorih, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
najbeljše kakovosti peče
E. delavska pekama
v LJubUanl, Koleziiska ulica 4
in ga oddaja
v Ljubljani in okolici v onih prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi.
Zameni a se stanovanfe,
obstoječe iz kuhinje, drvarnice, kleti in 2 sob (skupaj) ulična stran na
Glavnem trgu v Celju
radi službene premestitve za stanovanje iste kakovosti v Ljubljani takoj ali po dogovoru.
Posredovalci so izključeni.
Cenjene ponudbe na: Upravo ,Naprej-a‘ pod * Stanovanje 25“.
Pri trgovcu pazi na znamko in na vtisnjeno besedilo
UT* „GAZELA MILO*.
EPU
Gosposka ulica 11«
FRiiti fhksu nam *
tisoiisa islszuios la ziloia filaisteia ortilis
M a R 3 B © R Gosposka ulica 11«
Haznaniio.
Ivan OgOFdeCi ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp leta 1S88' naznanja, da je izstopil iz te tvrdke.	_	_	.. v
V družbi z gosp. J. Kulmusom, tovarna glinastih peči in štedun > bodeva vodila pod tvrdko
Kalmus k Ogorelec
trg©všna s sssemi in glinastimi
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne pat®® LUtzove psci, špecija!. pekovske pSeSže, ploSžice za o&
sten i. *» d.
SCafimus & Ogor®*®/,
Pisarna: Dunajska casM
vseh vrst od preprostih do najfinejiih dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
franjo €£®m,
v S tab s, pošla Domžale pri Ljiblisal
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago.
LJUBLJANA
<7-13,'t> Ponudb9
iščem popolne oskroe. ravo pod ,Moderna vzgoja na u"
.Napreja
v Trbovljah,
sporoča svojim članom, da loči dobra dolenjska, bizeljska in ljutomerska izbrana vina, kakor tudi vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VLOGE obrestuje po čistih 41l2°(o. Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022'19. Blagovni promet v letu 1921 pa Je znasa
K 1,820.617-51.
■ Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin
okroglo
Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Prodaja srogk
razredne loterije.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erariene dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. —
Brzojavni naslov: Banka.
v Ljubljani.
Podružnice:
; Telefon št.
Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in