Alsólendva, 1919. jul. 6. VI. LETO       25. ŠTEV.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
Cejna novine je :
Na cejlo leto   .   .   .   .   .   .   .   .   .   10·40 K Na po leta    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   5·25 K
 Edno štev. 20 fillerov.
Poličen, drüžbeni i pismeniti list za stároslovence.
Prihája vsáko nedelo.
Vrediteltstvo s izdajitelstvo: Politične komissárije tiskárna
propaganda
Što je kriv?
Mama si je edno málo šibo vzéla v 'róke, pa je dobro natnlátila svoje nebó-gotno, ngverváno málo dejte, štero si je tak mislilo, ka mama more njé bógati, nej pa ono mámo.
Rávnič tak se je zgodilo v prvi dnévaj juniuša mejsecžVi z našov stároslovenskov Ukrajinov tüdi.
Naši máli i slabi politiški . I šoldački .ravnitelje so si itak mislili, ka so oni močnejši i vékši od ravnitelstva orsáčkoga, ne üir^več^podíožniV ne do duže ‘bógálrbtfor nego po ’ njuvoj •főhni, do sami ravnali cejlo stároslovensko krajino. Njuva forma je pa, kak sé je tó tüdi vöposvedóčiloj tö íbila, naj .nazáj gorpostavijo kapttáliškö 1 ravnanje, te 'Stári svejt, v šterom si naj Prne * ništerni správlajo, po kákšem stéč t tali, bogástvo, drügi deset —»i desétjezero .pa naj v n§yólr živé i- na.dale.
Tkálecz Vilmos i njegovi pomočnicje, ništerni prejdnji žapovednicje Soldákov i z tej mi vküpdržéči nisterno sto Soldákov so se ' zblóditi, zapelati dáli od imetka, od pejnez. Potrošili so za prva menje, sledi več jezero korón - orsačko vrejdnosti, od šteri' bi račun mogli dáli. Ino naj nazáj-dobijs to zgübleno, proti zápóvidi so cejlo tržtvö začnoli z sósidnimi, nemškó-austri-. ánskimi meščan!, z šterim so nás i cejli orság na nikoj spravlali.; Vnogi drügi pa, ki brezi vse misli ešče i zdaj npzájželèjo stári1 svejt, so pa tak jako pomágali Tkalci
bilé v našoj ’ cejloj kraimif šteri Zagvüšno znájo, ka stári. svejt ne mre več nazájpriti ti ino či bi riažájpriŠao, po ešče vék-šent krvnorn prelejvanik kak so to pét teji trpéče bojne napravile, pá nazáj "more vesnoti. Vsi eti nespametni, ki so se ništerne tjedne dugo tak jáke radüvali tržtvi Tkálca i njegovim pomočnikom, z šterim
so nám i našemi .cejlomi držánji tak velki kvár napravili, vsi eti so zrok naše zdáŠnje sramöte, našega zdásnjega i pridóčega kvára, nevole i žalosti.
Od máj. 29-toga do jun. 1-ga, tó je štiri dni trpéča Murska republika, Štera je od Tkálca i njegovi pomočnikov vö bila skričana, šteroj so se branitelje i zagovornik tak jáke veselili, je po pravici samo záto bila vöpovejdana, náj bi si Tkálecz i z njim ništerni tržci z kéjm nájveč zapravili orsáčke Vrejdnosti i rávnič tek i pomočnicje njegovi. ;
-—-Vso -ete' delo-pkáka -i njegovi pomočnikov je za cajtá bilo Skrivoma, po pravici, na znánje dáno orsáčkomi ravni-telstvi' po" ednom rriládom človeki, vernom i stálnom braniteli novoga svejta, ki jé §kóz prevido nakanenje Tkálca ino tüdi • t potegnoti mogao, včasi na drügi déh, po vöskričali Murske republike z Sobote. Etomi mládomi človeki moremo zahvaliti
Lóg odločenjá.
Nadaljavanje.
in.
Ino zruiva vidi sebé te mládi Človik, kak v kákši živi,' tihi kejpáj mozia, po navadnoj kol noj póti, . proti svojemi domi idóčega. Znova doségne svoj dom’ ali opo velko želenje, ono goréčo lübéznost, štero je. prvlé ' čüto proti svojoj mládoj, .jej po j ženi, ne ma v svojem' .srci. Rad jo má v zvünešnjem tali, nego na drüge si glih tak misli. Lejpa i sladka reči má k njoj, od znótra si pá grdo premišláva, v drügom tali je pa njegova misčjajznóva na kak nájbógši stáli Š i nájlehkti*. Žitek obmjena.
Tali naprejvzeme vsakdanéšnje svoje delo, nego vso eto edno drügom! naspróti obrača. Dobróto vči, Skrivoma pa lagojino čini; vernost glási svojoj ženi i drügim ino sám je nej vesel njoj i nej drügim. Za-metáva vrejdnost i sám se za ono skrbi; drügoge svejta vesélje i lepoto vči i sám
vse to na ètoni syejti ščé vživati Vidi svoj cejli Žitek i svojo ženo, štera je glih tak prilizajóčá1 i neverna k njemi, kak on k njoj, štera njemi vsigdár tak lei po guči i Skrivoma tak božno čiiii, kak on njoj. Vidi i svoje tri odrašene čeri, štere so. rávnič tak jálne, skailive, kak njihovi starišje; či So pred lüdmi glih te najbolše i nájcis-tejšé, ka cejia vés lehko svedoči, samo on nej. Ne- žalüje,, že več le j t pokojno, svojo ženo, z- šterov sta si z velkim trüdom 60 plügov zemlé i eden srám spravila vküper. Vidi se vü sedemdesét lejtnoj starosti na smrtnoj posteli, gda se, či je rávnič. vsigdár samo drügoga svejta včenjé gláso vu svojem cejlom žitki, čelo never-,vajóči pripravla k smrti ino žalüje skažlivo, brezi vesélja i drügim na kvár bodóče, pretečeno svoje živlenje.,
Vidi tüdi med jezerini delajoče mi živóče svoje pomočnika v vesnica) i vu varašaj, ki z njim vréd ednaki žítek májó, ednáko delo oprávlajo. Vsi samo na smrt, na drügi svejt pripravlajo ešče to gingavo deco i slabo mladézen, brezi toga, ka bi njim v
njihovom žitki pomoč i vesélje dáli. Ki -poniznost glásijo, sami se pa tak štimajo z svojim imetkom, z svojov, oblejkov i z svojmi náslovi (titulusi); ki siromaštvo z višáve j o drügim, sami si pa bogástvo správlajo ; ki v njim vervajóče očivestno v črejdi za stvari imenüjejo, šterim so oni pastérje. Vidi je od kaplána do püšpeka, od kódiš-koga baráta do zmožnoga apátar próšte nüne i opatice z velkim náslovom. Vidi velke vnožine siromákov, med njimi te rejtke bogátce, mláde, stáre, v z višikimi törmi' obdánimi,. velki i svetli cèrkvaj, moléče, klečajóce, svoje oči tak Ponizno obračajóce, Štere vse skózvidi, áry je pris-podoben njim.
Vse eto vidi, kak vu smeli, : ete na križopotji loga stojéči mládi Človik,j jálno i skažlivo svoje cejlo živlenje, z šteroga je nikšega vesélja nej meo j z šterim je Žitek jezero i jezero drügi na nikoj spravo. Globoko si zdelne ka svojoj smrtnoj posteli vse tó premišlavajóči, sedemdeszét lejt star stári Starec, nazáj se vdári na vánkiše j merjé . . .
2
NOVINE
1919. jul. 6.
nájobprvim, ka smo nej meli dugo trpéče, strašne bojne' vu našoj stárslovenskoj krajini; ali ešče več lehko zahválímo ednomi Staromi človeki, kak stálnomi glásiteli i razširiteli včenja novoga svejta vu našoj krajini, ki je kak za nájhitrejše nazájspráv-lanje réda silo mládoga, naj se ete nidti pol dnéva, nidti edno vöro ne müdi nindri.
Ino na trétji dén je že nazájprišla k nám pomoč öbčinskoga réda-ino Tkálecz i njegovi pomočnicje so nej meli več časa na tó, ka bi vu vesnica] vsákoga moškoga prisiljávali k orožji, k bojni, ka bi naj v vsákom póli, vö v. vsáke vesnice strejlali na svoje vogrskè i Slovenske brate, gda bi jezero i jezero mrtvi i rómi lehko meli, gda. bi cejle vesnice lehko gorele, na nikoj se spravile vu groznosti bojn, od ménši i vékši šrapnelov, gránátov i min Štükov.
Žalostna istina je pa tüdi, ka so se najšle kre mejé náše stároslovenske krajine, ništerne vesnice, z šteri so ja vözstrejiali, v šteri so ti, od zagovornikov. stároga svejta, zapelani 1 nespametni lüdjé se proti rédi postavili. Té vesnice so tüdi i mele kvár, ali naj zahvalijo v svojem srci vsákí dén našoj Sovjetrepübliki, bolševiškomi ravnanji naše domovine, štera vsepovsédi bratovskd'lübav glási ino póleg ete tüdi i čini, ár bi fióleg stároga svejta, kapitališ-koga ravnana, vse, do gole zemlé büé dolifundane ino nidti ta mála deca ne bi živa ostala v nji; záto ka zdaj bojnski átatárium mámo, gde nega milošče.
Tomi na spróti pa páli z veséljom lehko dolnapiŠeno i tó, ka je devétdesét-devet stotnitálov našega stároslpvenskoga lüdstva, veriio, ostanolp Svojoj, domovini, svojoj jezerolejt više staroj materi ino nidti je znalo nej od ete protivne-revolucie niš-
terni zapelávcov i njuvi ništerno sto nespametni ali pa k coj prisiljeni pomočnikov. Ino tó je tüdi i pravica, kak tüdi i tróst vsej nás premišlavajóči, šteri Známo, ka je stariša dužnost svoje dejte braniti, ono na dobro pot spraviti z dobrim ali z ostrim.
Tkálecz Vilmos pa i njegovi pomočnicje, šterim se je na telko zmejšala- pamet, ka so nidti i na One naturálske pravice nej mislili v njuvoj protivnoj-revoluciji, štere ešče vsaki nezevčeni Človik zná; že znájo zdaj, ka se vsáka lagojina prvlé ali •sledi kaštiga; ečče sáma vu sebi tüdi i z tejm ostrejša, z kejm kesne jse pride. Ino tüdi ne ostáne vö kaštiga, najménšega lagojega i grešnoga činenja tüdi nej; ár je tó pravica naturálska, od veka na veke trpéča tak, kak i dobro ta, štera je tema ali fundament novoga svejta.
Vojska proletárska.
Naša Vogrska proletárska vojska dnévno vse bole i bole otvrdi z svojmi zmágamo diktatura tanáčnerepublike. Z zmagajnim vojsküvanjom oslobodi gor brate svoje prolelárske od jarma zrablivóga kapitalizmuša tak gospodárstveno kak. i politično. Vojsko proietárov je stvorio na-pád v krvi dnévaj niajuša próti nás nape-lani od čehov i romanov, gda so tej naši veprijáteli štelezrüš.iti našo' tanáčporepub-liko. Te se, v dnévaj nájvékše nevóle pobrála vküper tá naša zmágajna rdeča vojska, za nogé svoje je stopila proletária Vogrska za otnbrambo sociálizmuša.
Vogrska proletária je bránila sociáliz-muš, bránila je tüdi izafronto, ali nepob-jedhivost' vojske . naše rdéče proletárske
rávnoč 'zagvüšala bitnost Zgodovinsko potrebna. Kapitálizmuš je dozreo na smrt. i^artelkapitálizmuš i za boja rastéči držánja-kapitálizmuš so teškoče bile dalnjemi pó-vanji i proti konci bojne se je Že Vidla, njegova smrtna osódba, štero jo njemi špotlivost sódbine zgodovine odločila naprej. .
Vojska samo eieli gorstojéčega réda] od - póvanja gospodojočila klasov slüži. .Zmago, moč, jedinstvenost vojsk neza-gvtisajo lastivnosti pojedini!) kotrig vojske, kakti po példi: batrivnost, goraldüvanje i. 1. d. nego. to, jeli je póvanja-réd, šteroga cile slüži, mogóči na živlenje, jeli nosi vsebi mogočnosti ešče, jeli se je razvijao, raspresteo že z cejla ?
Či vojska slüži cile réda-póvanja raz-vijajočega, te je ona nepobjedliva. Tak je to bilo vsigdar po svedočanstvi zgodovine. To je jedino samo bila sréča Napoleoni i vojski njegovi. Vojska njegova je bila nosilica zastave gospodojoče buržoázie.
. Tomi rédi ma zahváliti one vmnoge zmáge, štere je tak hitroma izvojšfio próti neprijátelom svojim stoječim na fendoáliŠkoji podlogi izhodne Europe.	
Za boja svejtskoga v rédi-pővanji| bivša prótivlenja so poozročila tó: — ka še je kapitálizmuš razdvojijo na dvá tábora i v boji, vojsküvanji teva dvá tábora ónemagaö je i réd düštveni, šteroga cile so slüžili. Vu boji svejtskom je sam kapi-tájizmuš prišao próti sebi, i tó prótívienje se samo v viso] jednoti svojoj more rejSiti; náimre prótivlenje drüštvenosti kapitálištva je mogoča jedino samo drüštvenost soci-álizmuša rejšiti.
.Vojska proletárie vogrske té tao] vnotrašnji razvojšlva varje i Šče vpelat!- v! živlenje národa. Razvijanje samo pa trbej
’ Ali kak páli na zemli, kak na 1 krili svoje materé, leži te mládi Človik i ne drži več roké svojega .voditela : znóva se. na nóvi Žitek, zbüdi gor,, na nóvo vüpanje vužgé njegovo Srcé i odüsivši svoje pre-tečeno, živlenje, právi njemi :1
•— Strašen ti, Što si, ka me na takši božen Žitek vodiš ?	. _
... —- Jass sam vera i moji pomočnicje so popi.
— Idi, odiči vkraj od méne ! -- njemi skriči te mládi Človik, kak svojo glavo prótr zemli obrné.
Eden grdi smeh se začüje na tó ino sám ostáne on.
Kak páli gorzdigne svojo giavó: te trétji možki Stoji pred' njim v, sivoj, plate-noj ohlejki, z ledernim pojásom, v roki z dolpüščertov sekirov.
On pa, na dvá prviva svojiva voditela misléči, gorskoči i odhejžati ščé. Nego te nepoznáni ga nazáj zadrži.
— Hodi z menov! Dugo pot máva pred nama, ali vu vrejmeni že pomoč dobiva,
Te mládi Človik poglédne na tó svojega trétjega voditala i ponüdi njemi roko svojo; ali te nepoznáni njemi ne ségne za njé, nego na tihoma-ide pred njim. On pa za njim. ü .,
Idüta, brezi .vse sile, eden čas po vóskoj, peškoj poti, ali ne nasledüje^ jo daleč. Z sekirov si nóvo pét delata med drevjom i grmovjom, gda tüdi i zadosta dela mata, kak vse vkraj zdejvata, vkraj skladéta, ka njima je na póti. Páli nájdeta zkláčeno pót, po šteroj ideta eden falat, gda že pá dolideta .z nje, náj si z sekirov nóvo naprávila v tom velkom, divjem logi. Segrejeta se med delom,-ali itak ideta dale, brezi toga, ka bi trüdniva grátala, ár si z časoma, na nájménša znamenja pazliviva, med splojnim včenjom voditela si iščeta to skláčeno i delata to nóvo pót.
Tüdi i nidti spametüvati ne mre na hitroma te mládi Človik včenjé i tolmačenjé svojega voditela, Šteri tak pozna, na telko zná vsaki grm, vsáko drejvo, vseielé slejd i glás v logi živóči Stvári, opominanje tam bodóčeag vnógoga, vékšega i menšega
kaménja, kak da bi vse eto gučalo k njemi i kak da bi razmo on vsákí .stopáj tam živóči stvári, tam rastéči rastlin i tam J oltóli ležéčega kaménjh.
Odide edna vöra i miné ta drüga, ali te mládi Človik bi H rad dale 5ó. z svojim voditelom, bi li rad dale poslüšao včenjé i, tolmačenjé njegovo, či je glih že trüden] začno gračuvati, brezi toga, ka bi tó na pamet vzeo, kak te na edno čistino logá prideta, gde si, na kraji onoga ležéčega, dolpodrtoga, debeloga drejva stéblo sédeta doli, naj si počinéta.
Ino tam na stébli drejVa sedéčemi mladomi človeki na ednók samo tak, kak vu srcá smekne ono prevelko želenje i goréča lübézen za svojo lejpo i mlado ženojltero je vsigdár čüto v svojem srci próti njoj. Globoko si zdehne gor i právi svojemi voditeli:
- Tak bi rad šó dale z tebov, naj kak najhitrej doségnem moj cio. Ešče dugo pót máva?
Ne máva. Ali pogledni tvoj cio naprej ino zarazmi te onoga i tüdi i včenjé moje.	(Konce pride.)
1919. jul. 6.
NOVINE
3
z činom zaistino i z činom, z revolucijov i trbej, da z poti razvoja očisti tee, ka zadržáva nazáj njega, ka je rávnoč kapi(á-ílizmuš poozrocio, ka je posledek njegove noč iste politike. Drüštveni red kapitáliŠtva .je osódjen na smrt, ali očiščevje zaprek gospodárstvenih i pravdenih prilik je jedino Samo mogoči z dolbrisanjem posejstvi •lastivne, ka i v edno te pvozroči tüdi smrt živlenji kapitálištva.
Drüga priláka zaprečna smrti kapitá-Bištva je neznanje eden tao proletárie. |l(apitálizmuá, z silov je prisilio vmnožino na jdeologie, štere so stanje njuvoga raz-veda, te cile njuve poznati zadržali. Češki i románski proletári so ešče nej sebi sam svesni ešče ne vejo varih cile jedinstve-nosti proletárie mednárodne. KapitálizmuŠ ‘na smrt osodjeni. slednje svoje vöre živoč! kapitalizmuš sam svoje potežene podatke ponüca gori za podnébje svoga, (Stároga, ali nevarnoga gospodsko.
Proletária Vogrske Držáve vu istini •ne stoji v boji z kapitálizmušom teškim i (romanskim, ár kotrigo kapitálizmuša neido. !v boj, nego mesto sebé so poslali poteženo jproletáriö česko-románsko oslepleno. Tomi vojsküvanji konec je nedvojbeni. Vidimo tű ívsleplenost se vojsküvati samosvestjpv. 1»Osleplenost., »robstva, kapitálištva pob-Ijetiiti nemre, kapitálizmuŠ jo na živlenje j postaviti nej je mogoči. Zrok je tomi na ^prosto tó, ár 'Či »ósIeplenost> se oživiti, [more, tém je kapitálizmuŠ prišeo k moči, mí~vidímb,. da kapitálizmuŠ žive svoje slednje vöre, tém bole nemre on dati komi živlenje i tak on kapitálizmuŠ z vojskov svojov pobjediti ne bode mogao proletário ■sebi sesno.
Zmagati je mogoči samo tomi protini tábor, šteri lehko raste, ár ga oživite na póti razvijanje! Stojéči Socializmuš. zadržavati lehko more se koló vremena, eli postaviti jo nemec nikše: nigdár. ^Vojnik! rdeča, vojske so nositela razvoja ^Zgodovinskoga te naprejideta drüštvenoga próti golom samosilništvi na smrt osod-íjenog drüštvenoga réda. Njuva samosves-nost na cio gledoč njim da nepobjedlivo [moč, balrivnost. Razvijajoči socializmuš .neizmerna mogočnost ih pomága.
         Poseo naš.
Dvoji se vojsküvlo nesmileno eden proti drügomi. K:apitálizmuš i proletária svejta. Oster i sódbonosni je té boj. Ne-ipopüstüvejši od živlenja lüdskoga. Nesmi-leni je, ár guč je od toga, ki bode ravnao odsejmao z svejtom ali moč, gospodstvo svejta v štere roke, da pride.
Bogátštvina svejta je že odigrala poje, Njuvo gospodstvo je že časapre-minölo. Preišlo je že vsako fázo, izževelo se je na veke. More da, dá mesto gospodski proletárii svejta. Da kapitálističko [gospodstvo more prejti, se preživeti, to je že pred Stotin o lejt izračunao Marx.
Pred premišlavajočimi lüdmi je pot-punoma svetlo, ka je vremen gospodstvo kapitálištva dozrelo za spadenje na veke. Za dobrobitnost samo nekelko jezér gor-aldüvajoči millionov vmnogih drügih je potpunoma smejšno delo.
Socialist] so že z dávna oznamüvali, ka se dela kapitálištva z treznoščjov zdrave pameti nemrejo vküpglihati, ár dokeč pri-vidno samo za svojo, dobroto delajo, zaistino nej samo ka telko millionov v nevoló spravijo, nego i sami sebi včinijo, delajo kvár, spadnenje neprpravlivo. Ali mislite, ka je tó zdrave pameti delo bilo,, gda je ih million i million živelo v nevoli, te Vsa 'dobrota, vživanja, nadale milliárde so ležale pri kapitalištvi.
Samo krátkovideči človek si je mogao misliti, ka takšo gospodstvo i gospodárstvo nosi moglo bi dugo trpeti. Po vsoj priliki mogla je vövdaritj revolucija oslobode proletárov od jarma kapitálištva. Prepo-vanje kapitálističko je vt velkoj meri bilo samovmorska politika za samoga njega.
Prepune so meli magazine, ali oni dönok so nesmileno odposláti miljone gldnih, te ‘glédali z tvrdim srcom vojskü-vanje million i million nedužnih z gládom i drögmi nevolam! živlenja. Kelkokrat se je zgodilo, ka poleg samosilništva na priliko fabrintov je vmnogo i vmnogo jezér moglo od gláda vküpkapati, —'f. Spadnoti.
Tá strašna preminočo bojna nam je pa pá bole pokazala vö pravico gole; jeli H má há právo živlenje i nadale té kapitálizmuŠ. Gori lehko stoji i nadale dosej-maošnji réd svejta, šteri je v Svojoj norosti nej samo million i million človečega živlenja (po štatistika kak sam čüo, ^osejmaó so vöpokázali 20—25 million) zapravo, nego zapravo je te stári svejt (kapitálistvo) ■j i milliárde vrejdno umjetnosti.
I^usko-Polsko, Galicia (sirota 1) Tiro! (južni kraj), Belgia cejla nadale Flandria so svedoke, kak so gospodarili kapitálisti. V rüševihaj stojéči vároši tej k ráj in j držánj v nebo kričijo; za zadovolno poleg* grehov samosilništva kapitálistvo. Na veke bodeje ostali tej tóžiteli bagažtvine i njegovoga réda drüštvenoga.
Kommunizmuš, mesto slobodne trgovine i z toga: iz há j ajočega pripova, samo pov sva-komi potreben pozna. Tó vredjenjé preslepi vsako nevoščenost, ár v zaveži föderativnom stojèčim 'držánjam ne’bode cio, ka edna drügo zrabliva gospodárstveno, nego, da povanje edne drüga pošteno, po póti pravice vöprez-mejnivši bodeje se skrbelo za potrebčine dela-jóčih lüdih.
KapitálizmuŠ pa čüti svoje Spadnenje, vso svojo moč je vküppobrao, da gospodstvo sebi zadrži, ali da končibár po-duža živlenje svoje. Vsa mogoča sredstva ponüca, gori i pošila na nás svoje lüblence. Ali nej samo, ka je kapitálizmuŠ poslao próti nam vojsko v kmici blodéčo, nego ščé nas i z gládom strašiti. Z gládom nas
ščé pod járem svoj deležni nazáj stirati. Na na tó računa, ka bodemo i mi tüdi kak naši nevem! sosidje, austrijanci, za lečoódali svoje zveličanje bodočnosti. Za eden falat krűha, za edno kupico Sora so se odati naši dobri sosidjef?), austrijski sociál-demokrati, dokeč ta ožizlo ne rastojo, ka njim bode prineseo zjuteršnji dén. Rr.ezi-brige so, ne. márájoč za tó, lehko nidti ne mislijo, ka z oslobodov proletárov morejo pláčati za tá dobra od ántánta njim dána.
Proletária vógrska i rusoska znajoč sebé nigdár i nigdár ne bode se odála, ár sloboda izvojštena prosi sámá sebi za-dovlštino, za krivico njoj naprávleno. Na Čistoma je z cejla, ka či prime dár, te filere gbri vzéti nazáj járem robstva i püstiti z róke svoje moč te da njoj bode tao glád i nevola vsigdár.
či ednok moremo trpeti, trpi mo znajoč, da zaistino za' svojo dobrobitnost trjpimo, dn náj kém prvlé pridemo k driištvenosti kommunizmuša. Vojsküvali mo se i'nadale znajoč, ka moremo mágati, ár prőtivno, či nas poterejo, neračunajmo si za smilenje.
Domáči i svejta glási.
Francuška sociálistička
stránka próti vládi.
Proklamácia k delavcom, .či sociá-lizmuš pobjedi v Rusöskom i v Vogrskom; razšizo se bode po cejlom svejti.
Francuška Sociálistička stranka je sledéčo proklamácijo oznanila k delavcom: Dvoje ravpitelstvo te nej spunilo naše žele nidti neje v pogléd vzélo naše, pro-tivlenje i na dale pela boj nehasnoviten.
Za premirja na ponüca gor vojsko, da z njov náj tém lakše gospodstvo pro-letársko potoži del te z čista vničiti Ščé. Vse té nevalance pomágajo samo njuvi .oslepleni podaniki .próti proletárie. kususko i Vogrsko postavili pod blokád (náimre ž njuve* držáve nepüstijo voziti nikaj v tó dvojo držánje) poleg toga je doségnolo na million i million račun onih, ki so v náj vékšoj nevoli. Antant nedopüsti Rusosko] i Vogrskoj, štere ščéjo njéne železne verige z sebé dolistepsti í novi réd póvanjá notri-vpelali v živlenje národov.
Či socializmuš zmaga v toj dvo-joj državi, te se bode razšíro po cejlom svejti.
Razradi gospodojoči náj bole želijo za zgübo gospodstva njihovoga dosejmaoš-rijega te se bojijo silno od porüŠenja zdašnjega drüštvenoga réda i stánja.
Že šest mesecov minolo, kak so sklenoli premirje, pa H pod orožjom držijo vojsko našo.
I rávnič revolucionárska francuško se spozábila, z svoje prostost!. (1 1 I !)
4
NOVINE
1919. jul. 6.
Stranka sociálistička za prosi národ, ka náj nedopüsti onemili 'revolucijo. G'or-pozové delavce Angležke te i taljanske, ka náj sledijo példo francuških delavcov.
„Národ francuško držáve, — právi .p rok ki-Vláda — ešče postáne i je voditeo grožanji rèvolucionárshom i té národ bode o bránijo grozno je i cile delavcov
Vrednost korone v Serbiji.
Telegrammska kancelárija v Lublani nam jávla: Minister íinancije po odločbi tanača ministerskoga je vődao odrédbo, v šteroj se vrejdnost korone nstanova V Serbiji državne kase za 300 koron plačajo 100 dinarov,	
Ukrajinci pozdravlajo kongresszus vogrske so vjetrepublike.
Rakovsky, komissár zvünešnih poslov, je sledéči telegramm poslao v iméni ukrajinske sovfetrepublike spravišči orsačkom tanáčov vogrskih:		.	...	.
V iméni ukrajinske socialističke tanáč-nerepublike pozdrávlamo spravišče tanáčov držáve vogrske. Ona vitežka dela, Štere ste Vi na bojnom poli doségnoli, nas vse do ednoga t najvékšim veséljom napun-javlo,, i gizdava nas opsedne. Vüpamo se da za kratki čas. bodemo se zjedinili v edno zajedničko fronto. Boj, na Šteroga so čas prisili naši neprijatelje, imperiálisti i znotrašnja revolucijo,' bode z mágov našov i z mčrom sociálističkom dokončao.' V iméni delavcov, vojnikov i pavrov ešče mláde sovjefrepublike, Ukrajine vam ozna-nimó, ka poseö tanáč ne republike vogrske pred nami je telko vrejden,. kakti f sam poseo naše Sovjefrepublike ukrajinske. Pripravni smo i mi vse goraldüvati za sociá-tizmus: tó je naša zajednička rejč, vsigdáršnja miseo. Živé náj spravišče tanáčov vogrsk države, živé náj vogrs. rdéča vojska, živé náj meünárodnost kommunistička f J f .
Rakovsky komissár zv. poslov.
Ukrajine.
Poznamo vaše rane,
nevole ...
Drági Slovenci! Nikaj nóvoga vam dámo na znánje. Preminola je prótirevo-lucia Tkálčeva, napravili smo zdaj z čista réd v našoj drügoj Slovenskoj krajini. Začnolo se zdaj že nóvo Zidanje. Gorpostávlena nóvoga réda. Známo, ka i vas je žalostijo dosegnola tá zmeslavica Tkal-čeva. Ino da nega nidti ednoga človeka, ki bi odobrio tö delo njegov, v Slovenskoj našoj krajini.
Primili smo zdaj vroke delo naše, te je Ščémo i dokončati ino v vsem pogledi na vaš hasek, na Vašo dobrobitnost gor-ponücati te opraviti. Vidimo vaše potrebčine. Známo tüdi za naše nevole, te smo odločili, vam bodemo i v vsem kakti nájhit-
rejše i potpunoma pomágali. Ščémo vam drági Slovenci vsako potrebčine Vašo spuniti ino vas pomágati v vsakšoj nevoli vašoj.
Poznamo vas, Znamo za vaše nevole ino potrebčine, te smo se paščili vam na pomoč. Kak smo v réd postavili, ka je Tkalec smeo, gda smo delo prótirèvolucionársko, za štero je slovenski národ nej kriv, nidti ne zná ino nej te odgovoren, smo se dáli na vredjenjé vaše gospodárstvene prilike v Slovenskoj krajini.
Tó smo posebno z velikov radoščov ino z lübéznosčov primilí v roke, vidišvi najmre vaše gospodárstvene prilike/
Ne bojte se!
Nej je veče vaš voditeo Tkálecz, na-prosti oröpar vaš! Roke močne sigurne te i gvüšne so primile vaš poseo! í^oke, šterih delavnost se že sjajno pokažüvle. Nega veče zapelávcov! Naši zagvüšan lüdjé, so odsejmao primili v roke svoje posle vaše oprávla!!.
Med tem se nájde v prvom rédi, agilan, delaven človek Vaš Révész Nándor imenom, ki je voditeo poslov gospodárst-venih prilik v Slovenskoj krajini. Naturno je, da od njega van pisati ne dosta ve bodemo za njegovo janistvo, da je človek te prvevrsti, sáma zagvüšenost, da je agilan, delaven, skrben z ednov rečjov človek stvoren samo zavás, i vam lejpo svedočanstvo dá njegovo dosejmaöšnje delo ino dobri, hasnovitni posledki trüda njegovoga.
Na eden hip, moremo praviti, je stvo-rio, postavo drüštvo kreditno gospodárstva. On je stvoro na ednok óno, ka nej je1 mogao, za koj ]e tak malo briga meo Tkálec. Skoro brezi j .kakšega poniaga-ilnoga sredstva. Rávnič z ničesa vküpna-pravo, da vam pride na pomoč Vašo, Šjsro "vam je dati najbole potrebno.
Osnovalo se je tó kreditno gospodarska o drüštvo v Morskoj Soboti. Zo-kroglino Mörske Sobote te prvom rédi te i za okroglino Slovenske krajine obče. Tó velko mérno delo je ešče nej dobilo za čista dokončavanje svoje. Nego se bode zvrilo' za edno pár dnévov potpunoma, gda se i bode tržilo vsa mogoča dela vam “jako potrebna. Bode v tom drűštvi kreditnom gospodárstva skrbleno za vas: blago textilno (gvant, roba, štoff) nadale šó, žačimbe i. t. d. blágo od železa, te póvanja kopnin : kakti petrolej. . . Voditeo toga drüštvo je Révész Nándor; delavnost, agilnost koga je že naša okroglina opoz-nála te i nadale vživale bo i sádove trüde njegovih del jedino samo za vas i na vaš hasek. Čüdnovitnost je vredna njegova delatnost ár da samo Známo tó, kak je i z kem je začno on to delo za vas v vsem pomládi blágorodno te i previše hasnovito.
Tkálec oropar vas, odvcsao je vse, ka je moga. Oropao je tüdi i gospodarst-
ven razred komissarie naše Slovenske, štera kak'se čüje na radost nazáj bode postavlena. To razved je oropao te náj J bole tak, da je samo ostalo v ednoj škiinji 15 cigarov i ino 12 Škalulic Spica Svedoki so jo za to! Ino Révész brez pejnez, materiala nadale brezi vsake pol moči zdaj osnováo drüštvo kreditno. Šterom se je grizao ó mesecov Tkalec ino Hoja gorpostaviti nej šteo, nego istina oropao nas z vsega te napuniti žepke svoje.
Jeli, da tű je bilo trüda, mišlenja za dobrobitnost Vašo. Hajdino na pomoč, z vsem mogočni iti sredstvi iti a esi! —Már! —
Osode sódbenoga
stolca revolucijo,
Sódbeni stolec revolucije je sledéči osódbe prinesao: Osódjeni je Oallen Sándor z Nagymákfa vesnice na 100 koron štrofai poleg ogrizavanja drüštva sociális-tičkoga. Poleg krádnje na 1 mesec dni voze Horvát!! Leopold z Pinkafön; Péntelj Kalman, ár nej šteo notridati blágo voj] ničko 100 koron štrófa mogao pláčati Vojnički pa sódbeni stolec revolucije ji osódo vojni ka, poleg krádnje Vida Ele-méra, vojska rdéčega, na 2. lejtno vózo i zklenjená z vojske rdéče. Müller Elemér i Schwarc Miklósa, bivše konjaničke officcre z regimenta n. 9. poleg odskočbe na 3 3 tjedne vózo, ali osódbo tó nej so spunilo. Gazdhg Istvánna vojáka rdéče vojske, polèg. kráenje blága vojaškoga 1 Va lejtno vózo je dóbo.
Napád na Petrográd.
Z napádom napelanim próti Petrol grádi je ántánt znova vöpokázao zobá svoje nevaláne politike. Napád je natuzne nej šo do róke njim, ár so se z močnim opiranjom i pripravnoŠčov velikov najšli próti sebov.
Ántánt je šteo Petrográd, stolni vami bišvega carizmusa, zavzéti z pomočjov z bejlov gárdov f {neko v i ešztov. Té je pol mágala v posli i edno brodovljé engleško. Za prvlé je se mislilo, ka za kratki čas bode spadno Petrográd v róke bejloj gárdc ár je váraš komaj 60 kilometra od gra-j niče finske, ali pripravnost i goralduvanje te brižno vodenje voditelov rusoske vojske tó nakána za ántánt preveč lejpo so po. rüšijo.
Nazáj so porinoli bejle gárdište daleč od váraša, tak da nej samo, ka so obdržali nisi svoje položaji, nego da so sami začnoli napad próti bejlim gár-dištam.
Petrográd pa stoji slobodan zdaj od vsakoga napáda nepriíátelskoga.