"EL SEMANARIO ESLOVENO
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322	U. T. 59 - 3667
®Prejemanje strank vsak dan ocl 15.'—18.
Buenos Aires, 22 junija 1935
Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.—
celo
a « &
° i [o <
TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
Slovencem v Južni Ameriki
Cenjeno uredništvo Slovenskega tednika!
Uljudno prosim cen. uredništvo, da blagovoli sprejeti ta dopis. Četudi ne morem dobiti S. T. za žitanje, vendar upam, da bo ostal kot je bil, na pravem potu, da bodo kakor pravi poučni in svarilni list v prid in dober napredek slovenske naselbine v Južni Ameriki kakor tudi po drugih državah kjerkoli ga iitkjo. Vsem Sitateljem S. T. želim mnogo sreče in zadovoljnosti.
R. R. bivši naročnik S. T.
Ko sem odpotoval iz Južne Amerike sem ob-'ftibil, da bom no možnosti dopisoval o razme-iz domovine. V znčo+ku pi«om bil zvest 1 inpiv,,! SP>,i imr tnrli nisem imel zadostnega <><íq v -naS« razmere.
^Tft doSnli i» l/indstvo tako nbo^o, da se n>>ví -ririrrlnil nevpriptno. da ie to slovanski ^d. Vseh davkov ie nomonroop 7i>i<ií»í»rr<ifi Jii
Viv, «ili*
"t fío rioXf da ra r>o?enpio na hohon ie nri-ni e+roílati síimn da ostane r>a nvoíi ro^ni ^i plr^rn rokel. da io linrlat-vo slabše 'rri+ lo Viilrv 7a (¡non, vnii».	lrmn+a io
"9, r>qr>iriu V rosnipi r>9 imüio i">ími odom-^ "ixnlnnm, «-"riViridn ° roke. da InVlkn "O SVO-
Tnili volü ofiivo-in nVinrenrra Vrneta. Propast W+a pa je tudi pronast države.
np^dnotnp nroTii-ane io línde+vo nnd-
T-i^nírvi Violo^nim Irot	ío+ürq í+d O-
Viorliio hoaononñ tn^i v omili Vo ie zdrav-
; ^ n»rnvnn«t. škodlvvo. Starci nimaío denar-
| r1a hi krmili deei ohu+pv. TaVo rastpio otró-
v rani mladosti neodporni žp za i+ak trdo
^Henje. Število pmrti otrok je nadpovprečno.
JVdi živlienie v mestih je zelo neskladno s ,nl'1ro onovano demokracijo. Nekateri indns+ri-•»'"i	11 dobno medtem ko drugim že
0f>riia nrimanikovati donaría. Posé+i v lco-l^ah, kamor so se bodili razkazovati boga-so vedno /edkejši. Znane in odlične ka-

varne v Beogradu zelo slabo izhajajo, ker ni več toliko milionov kot jih je bilo še 25 leta.
Kar je S. T. pisal o lopovščinah nekaterih ministrov je popolnoma res, in še več je res, kar se je morda tam zdelo komu neverjetno. Francosko posojilo Jugoslaviji od štirih milionov dinarjev so dobile samo ugledne beograd-ske osebnosti za svoje trgovske namene. Ministri pa potem gredo v penzijo, če se jim kaj dokaže; hujšega pa se jim ne zgodi.
Časopisje piše in tndi poslanci govoriio na svojih shodih, da bo treba nekaj ukreniti, da se zbolišaio razmpre. kai resničnega pa od današnje vlade ni pričakovati, sicer pa bomo kmalu vedeli, če se motimo.
Časonisie mnoco piše o liubezni d<i domovine. amnak naša domovina je pofesebHena le v nekaterih, ki jim je glavna1' skrb njih lastni žep.
Tzseüenei mlno«?o več koristijo državi, k"' pa se ista bri^a zanje.
(On. ur. C'lankar nadaliuje v penaratistič-nem smislu o čemer sklenamo o slabem poimo-vaniu info<jlovanske in srilob slovanske misli. Zanndni Slovani smo že itak politično in sro-snodarsVo r>rpveč razkosani ter dizorjentirani pod pritiskom crormanske in latinske jrospo-daroVe izkoriSñevnlne velesile in če to trpi, naisibo iz kakoršneofakoli razloga, višie izo-braženstvo ni nič .čudnega, če se tem mamijam ii'iaiaio tudi mani razsodni.	"emo, da
ljudstvo ne samo v Juconlaviii	r»o
v."em svetu bolestno ječi pod neznosnim bremenom; gospodarske krize, bi io je povzročil na vseh koncili in krajih skrahiran ter dp<*e-neririn kapitalistični sistem, ki ima zadnio oporo v faiizmu in pa v tistih ki za denar direktno ali indirektno propagirajo v niihove namene in taki so tudi v naši neposredni bližini, samo se nočejo ljudstvu očitno pokazati.
Odstop Jevtice vlade
»v
ti*, 1?H
"lr,
e vln/lo, i o, Y1 a o*r»-i"11 frilo"*"! rvii-nÍB+nr'-Va


in -Totr+i?; i» nredložil repfentskemu svetu 015 vlade v celoti.
jj^	li-1 er\	irlo »Iv, A Irrigo PA "1».
1	Po+or	• firioTi/»!),.. TVTilnp
.^'"'««rií. ioirrvo, d^lo. Miv'rr» Wn""l: t.r<ro-

a> »Klan Verbanič: vzgoja, Anton Auver.

Vor vlorl^ Vnt io ^>111. pof^nrlin"'! ni irno.

,,Vw,v,io	Hnds+imrn in	4f«lr oloV»
Sal 13°darski položaj v Jugoslaviji le še poslab-
frv
*1i<">rotf-i rvrodpednik .Tpirtie i« apo+avil rrnvo
^ ^ V Titovi «o ^oc+nvio-ni flA/looi: f1<-»1r+nv Miv.
ftftfiínlTií	pe^n.í m^ní^.
tf	flftl no^oTviftf^M^l 0*0. Vo m,
Trn1'° "i"da nadalje sestav-a ^fzojavka nič ne pove.
Vsak dela po svoje
Poljski so se pričele odpirati oči
PoK°ka vedno boli urihaia do preriričania, da ii iiomSVn nriiateliotvo ne bo nrine^lo srp-če. Politični kro^i vseh barv po«taiaio neza-upni sulico anffleškonpitiškp»m dogovora. |ki jasno kaže, da ima nnmpn Nemčiin kar vmno-če več voineca. brodovia spraviti v baltiško vodovie, kier labko vsakdo snrevidi. da bodo nainrei ogroženi interesi Poljske in še le potem bi prišla v poštev Rusija.
Položaj PoüsVp i» 70I0 kočliiv ker je Balti-• -'-o morje zanjo žiTljeni«*»''"»« ^"T" ga imela popolnoma v pojesti Nemčija, bi bila poljska zunanja trgovina popolnoma odvisna od nemškega razpoloženja. Edino polisko pristanišče v ©dinju bi bilo br°z pomena, če bi ne imelo dovolj močne<ra brodovia, ki bi ga ščitilo, kaj takega pa Poüska ne zmore.
Zato se ie tudi Poliska nri""l«	J>qae
vedno bolj obračati na francoskorusko stran
Anglija in Nemčija sta pričeli kar na svojo pest, brez tla bi se prej posvetovali z Družbo narodov, sklepati pogodbo o pariteti na morju.
Italija pravi, da bi jo ta reč ne brigala ravno toliko, če bi Anglija ne vtikala nosit v njene zadeve v Afriki. In če sme Anglija delati in to celo v Evropi, kar se ji zdi potrebno in koristno, brez da bi se ji zdelo zato vredno pobarati Družbo narodov, sme toliko bolj Italija imeti svobodne roke v Afriki.
Tu imamo ponovni dokaz, da im;a Družba narodov vedno manj praktičnega pomena, posebno odkar je članica iste tudi Sovjetska Rusija, je opažati prikriti boj proti francosko-ruski mirovni politiki.
Na podlagi zgoraj navedene pogodbe lahko Nemčija zgradi šest vojnih križark po 25.000 tonelad, pet po 10.000 tonelad, dva aviona-no-silca in več drugih rušilcev, skupno za 200.000 tonelad.
Še manj kot Italija je Francija zadovoljna z angleško-nemško pomorsko pogodbo, in pravi, da je sedaj prisiljena podvojiti svojo oboroženo moč na morju.
Prav zares lahko pričakujemo lepe bodočnosti!
Roosevelt prelaga davk na bogataše
Predsednik Združenih držav, Roosevelt, je" predstav'1 Kongresu načrt, ki predvideva davek na bogataše in olajšanje davka: ubožnej-šim ter si tako ziednačiti narodno blagostanie. Opozicija je podpirala Roóseveltov načrt. Sedaj je vprašanje, če bo to odobril tudi parlament, ki se bo s tem bavil v prihodnjem zasedanju.
Kitajska se bo branila
Hitro je zirledalo, da bo Kitajska mirno Hádala. ko bodo Japonci zasedali njeno ozemlje, sedaj pa se ie položaj naenkrat zasukal v drugo smer. Kitaiski general Sun-Che-Yuan ima pripravljenih 50 tisoč mož proti janonskemu voiaškemu vpadu na kitajsko ozemlje.
Japonska ie iziavila. da nima nobenega namena okunirati kak del kitaisVoirn tem je vsa i za enkrat odstranjena vojna nevarnost na Orjentu.
Moskva,. — Sest ruskih mladenk je skočilo s padalom iz višine 7 tisoč metrov ter srečno pristalo na. zemljo in so s tem dosesrle rekord.
Wasbino-ton. — Ponovno se bavi sodišče z zadevo Hauntmana. ki ie obtožen um'ora Lind-bero-oveo-a sina. Zgleda pa, da bo Hauptman VŠel električnemu stolu.
Pariz. — Včerai ie bil u°mrčen na električ nem stolu zloelasni bandit Andrej Spada. O svoii usodi je zvedel še le ko je sedel na električni stol.
kar ie v ^ponolnom nasnrotstvu z nieno nreiš-nio zunauio noliti^o. ki je bila še do predkrat-kim naklonjena Nemčiji,
feiS-:
m
STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 30(5
OKNO V SVET
Rim — "Giornale d'Italia" piše, da je Abesini-ja preveč barbarska država, da bi še mogla sedeti z,drugimi z civiliziranimi državama v Društvu narodov, da je najbolje če pobere šila. in , ter iztopi. Nadalje piše, da ima Abesi-ni.ni 2 miliona sužnjev, kar da je narovnost sramota za današnjo civilizacijo.
Nam se zdi čudno, da kulturni "Giornale d'Ita-lija" nič ne pove, da ima tudi Italija preko 40 milionov sužnjev, seveda ti so moderni in povrhu še blagoslovljeni od samega papeža.
Adis Abeda. — Abesinija je naročila v Franciji več letal kakor tudi letalcev, enako ima več letalcev tudi iz Švedije, tako-da je precej dobro pripravljena tudi v zraku proti mogočni italijanski aeronavtiki.
London. — Kot poročajo iz Caira je šlo skozi Sueški prekop 26.311 italijanskih vojakov, ki so namenjeni za vojno z abesineji.
Ženeva. — Mednarodna delavska j-Vm«-?-^ Ženevi razpravlja o 40 urnem delu tedensko.
Ta načrt je predstavil Mednarodni delavski zbornici argentinski delegat Rute Giuñanzú ter haglaša v njem da morajo gospodaril plačati delavcem v denarju m ne v blagu in da se črez urno delo ukine. Tudi delegati drugih držav so ta načrt odobrili, vprašanje je samo, če se bo tudi v praksi izvajal.
Madrid. — V Španiji je bila létós zelo slaba letina. Pridelali so 14%' manj kakor lansko leto.
Rim. — Italija je prodala Rusiji raznih industrijskih izdelkov za preko 3.000 milionov lir.
Rio de Janeiro. — V četr^1-	na
zemljo vojaški hidroavión, pri čemer sta se ubila pilot in mehanik, ki sta bila mlada častnika.
Rim. — Umrl je Josip Vare po poklicu čevljar, ki je bil mlečni brat današnjega papeža. Osaka, Japonska. — Vojno ministrstvo je
poizkusilo novega	''	1...... ;irf>-
z^n najnovejše iznajdbe. Tega rtišilca bi po pogodbi v Londonu Japonska ne smela imeti, ampak kdo sé danes meni za pogodbe.
Berlin. — Hitlerjevska vlada je prepovedala nabiranje miloščine ža ustanove ki niso od vlade priznani, ker da se je bolj potrebno pripraviti že sedaj za pomoč brezposelnim pozimi.
Addis Abeba. — Neki mladi abesinski letalec je razstrgal italijanskemu poslaniku pri abesinski vladi zastavo, ki jo je imel obešeno na svojem avtomobilu.
Policija je letalca aretirala, vendar ni nič znanega, da bi ga vojno sodišče obsodilo. Italijanski poslanik zahteva od abesinjske vlade zadoščenja.
TRIJE KOMUNISTI ARETIRANI
V tiskarni v ulici Triunvirato se je tiskala revija "Sovjet" in je bila te dni od oblasti zaplenjena, izdajatelji, trije komunisti, pa aretirani.
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
IZ CORDOBE
V Cordobi, dne 18. Junija 1931.
Delavsko gibanje v našem mestu se širi z mrzlično naglico, in to ne samo med proletar-ci, ampak tudi med visokošolci, malimi obrtniki in trgovci.
Pred nekaj meseci so imele le male delavske skupine svoje sestanke, ki pa so bili slabo obiskani. Tudi o strokovnih organizacijah se ni nič vedelo, sedaj pa ima že vsak poklic svojo strokovno organizacijo.
Delavci, ki smo vedno izkoriščani po kapitalističnih oderuhih, smo vendar spoznali, da brez lastne organizacije se ne moremo boriti proti pijavkam, ki nam delavcem in našim družinam sesajo kri iz naših teles.
Velika večina delavstva je sledila klicem organizatorjev, ki so pristopili v naše razredne strokovne organizacije.
Žal pa da naše slovensko delavstvo se le malo zaveda svojih dolžnosti do omenjenih organizacij in tovarišev ki neprestano delujejo za enotno delavsko fronto, vseh izkoriščanih sužnjev dvajsetega stoletja.
Preteklo soboto se je vršilo v Francoski dvorani, dobro obiskano delavko zborovanje, vseh tukajšnjih .organizacij. Zastopane so bile: Deželno delavsko udruženje, Udruženje Indik-tualcev, Socialistična Omladina, Komunistična omladina in vse ostale strokovne organizacije. Nastopilo , je pet govornikov, med njimi tudi. intelektualec toy. Ponce, ki je prišel pred
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure 0
DONATO ALVARES 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
'"SSW*
kratkim iz Rusije, kjer je bival več mesecev, da se na lastne oči seznani z tak a j šn jim delovanjem in življenjem ruskega delavstva. Zelo pohvalno in lepo je v svojem govoru povedal o razmerah ki vladajo v Sovijetslci Uniji. Nabito polna dvorana je že med govorom prekini-la govornika z vzkliki: Živela sovjetska Rusija! Živela enotna delavska fronta! Živeli svetovni prólétarijat! i. t. d. Na koncu govora, pa je trajalo več minutno gromovitega aplavza in vzklikov za delavsko solidarnost, proti fašizmu itd. Tudi ostali goVorrtiki so bili deležni skoro enakih aplavzov.
Vnedeljo pa se je vršilo javno zborovanj« na Gral. Paz, točno ob 4 pop. Zborovanja se je udeležilo nad 4000 delavcev. Nastopilo je več govornikov Vseh tukajšnjih delavskih organizacij. Po zborovanju se je vršila manifestacija po ulici Avenida Gral Paz do trga Sarsfield. Tam je nastopil še en govornik, ki je zaključil lepo in Veličastno zborovanje in manifestacijo Cordobskega delávstva. Na koncu govora je pozval navzoče naj še mirno razi* dejo. Prvo, kot drugo zborovanje se je 'zaključilo brez najmJ&njšegfi incidenta.
Žal pa, da na Vseh dosedanjih delavskih sestankih in zborovanjih Sem opazil prav mal" število naših rojakov, čeprav vedno tožijo, d» še jim gódijb' krivice in da šo izkoriščani od delodajalcev, da trpijo telesno in duševn* — še ne zmenijo ko se gre za interese vsega delavstva naše naselbine.
'' Delavec.
MESTNA KRONIKA
TEŠKA NESREČA MLADENKE
Malo po deseti uri v sredo zvečer je hotela 20 letna Marija Sant.illan prekoračiti progo zahodne železnice v višini ulice Nazca, ne da bi opazila naglo bližajočega se vlaka namenjenega v Castelar. Sele ko je dospel skoro tik nje je uvidela strašno nevarnost v kateri se nahaja. Umaknila se je z vso silo nazaj, ven-
GRAN CLINICA
CONSTITUCION
Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske kolektivitete. Moderne razkuževaltiice veneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, moderno zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahljaji,
Eczeme, izpadanje las. SPOLNA SIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC težko probavljanje, črevesje. ORLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznostv Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno parilo, nosečnost in pt>rodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijb za Vaše hitro' ozdravljenje.
POPOLNÓ OZDRAVLJENJE ? 40 —
tedensko $ 5.—.
PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO
Od 9 do 12; ob nedeljah
	in praznikih ód 1'9—12.' o' i ^ 1	
BD0deIRIG0YEN 1548 1		
dar ne toliko, da bi je ne zadel prvi voz, ki 0° je vrgel daleč v stran. S posredovanjem poli' cijskega stražnika so jo prepeljali v bolnišnico Alvarez, kjer šo ždravniki dognali, da im® poleg neštevilnih ran pretresene tudi možgane, zavoljo česar je njeno stanje skrajno op9' sno.
PRI IZSTOPU SE JE ONESVESTILA
Na križišču ulic Rivadavia in Lasala je v torek popoldne neki ženski, katere istovetno^ se ni moglo ugotoviti pri izstopu iz "colee*1' va" nenadoma postalo slabo ravno v trenutk" ko je stopila na stopnico, in predno je voz>l° popolnoma ustavilo. Treščila je z vso silo s» tla ter se teško poškodovala na glavi. Prepe' ljali so jo nezavestno v bolni&o.
MED ŽENSKAMI
Pred par dnevi sta se radi brezpomembne^® vzroka skregale Ora Macussi in Marija Teso9' stanujoče v ulioi Lascano 4889. Ker .si na n0' ben način nista mogli mirnim potom dokaz®41 katera ima prav, sta se dejansko spoprije^' Med kupom las in koscev raztrgane obleke J' slednjič zadnja, imenovanih o<stala na "boj1' šču" z več ranami v trebuhu, radi česar so J" morali njeni' sorodniki prepeljati v bolnišnic. Kmalu zatem se je pojavil na komisariji ranjene Marije in vložil tozadevno obtožbo-blasti vrše natančno preiskavo.
=OC=ODOC=30^3
EDINI SLOVENSKI RESTAVRANi; V CENTRU
L U N A
se priporoča cen. * rojakom zs obilan obisk lastnik
Luka Divič
[ulica 25 DE MAVO 482. — Buenos
XOCXOI
CJ
DRUŠTVENE VESTI
Jutri 23 junija priredi Slovensko prosvetno društvo I. v društvenih prostorih calle AÑAS-C0 2322 domačo zabavo. Začetek ob 4 uri pop. igra slovenski orkester. Društveni bufet bo nudi1 vsega dovolj.
Pozor rojaki in rojakinje
Jubilejna prireditev šeste obletnice Sloven-
skega prosvetnega društva I se bo vršila v nedeljo dne 4 avgusta v ulici Alsina 2832.
vzporedu bodo nove pevske točke izvaja-116 od moškega jn mešanega zbora.
^rala se bo ljudska igra v petih dejanjih "Revček Andrejček". V igri nastopa 20 oseb. {ežisija je v rokah najbolj priznanega slovenskega režiserja v Buenos Airesu, istotako bo 'gral glavno vlogo "Andrejčka" v Buenos Ai-ie«U najboljši diletantski igralec Joško Živec tudi druge velike vloge bodo igrali igralci, ki jim oderske deske niso neznane.
Igro je spisal neki francoski potujoči igralec ln je zelo slikovita. Kjerkoli v naši stari domo-^ so jo igrali je žela velikansko zanimaje in to Ue samo na deželi temveč tudi po m'estih.
^e sedaj povejte vsem prijateljem in znan-| Cein, da naj ne zamudijo te redke prilike.
ljubiteljem čitva
Z ozirom na številno prošnje naših rojakov iz notranjosti republike, če bi jim, mogli poslati kako knjigo za čitati odgovarjamo sledeče: Vsem tistim, ki se nahajajo po raznih deželah jim pošljemo knjige pod naslednimi pogoji: Poslati nam morajo 10 pesov za kavcijo proti kateri jim pošljemo do 6 knjig. Plačajo 10 centavos odškodnine za vsako, ter poštne stroške ki znašajo priporočeno 45 centavos za kilogram. Navesti morajo imena knjig, ki so bile svoje čas objavljene v SI. T. in bi jih radi čitali. Rojaki, ki pa živijo v mestu Bs. .Aires dobijo lahko vsako nedeljo pop. v SPD I ulica AÑASCO 2322 na posodo 3 knjige za dobo 14 dni proti kavciji 5 pesov in odškodnini 10 centavos za vsako. Položeno kavcijo za katero izdamo tozadevno potrdilo se vrne čitate^ lju kadar nima več neinena se še nadalje po služevati knjižnice. Za morebitne poškodbe ali izgubo knjig odgovarja čitatelj in se mu vrednost ali poškodba odšteje od položene kavcije.
Knjižničar
Jutri se bo žrebalo
Opozarjamo vse tiste, ki imajo številke za 5f6$kanje dohitka dvejbt zlatih prstanov, razprodanih na zadnji domači zabavi spd i. da se Žrebanje vršilo jutri popoldne.
zavednih fantov in deklet 5 je zadnje čase vpisalo v spd i.
Dišite se tudi vi!
Iz uredništva
D. K. D. Ljudski oder: Ce ste vi vzeli kritiko, fki je bila v zadnji štev. S. T. priobčena, kot smo jČ* ini razumeli predvsem proti avtorju, kot za na-' 'pad na vaše društvo, slabo pojmujete stališče našega lista napram vaši organizaciji.
Če pa je kritik delal krivico avtorju, naj se brani, če ne drugače s tem, da napiše drugo boljšo delo. Pozdrav.
ZA TISKOVNI SKLAD
Alojz Gabri jelčič	$ 1.—
Ivanka Štrukelj	„ 2.—
Od prej	$ 156.—
$ 159,—
^OVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I.
AKjASGO 2322	BUENOS AIRES
Vabi
N A
veliko zabavo
ki se bo vršila v društvenih prostorih
v nedeljo 23 junija
^ Začetek točno ob 4 uri pop. a fttha grla in prigrizek bo društvo bogato preskrbelo
igra slovenski orkester
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor
vsake podpore od zunaj in če bi se ne mogel, bi Slovenci v Južni Airteriki dokazali, da nismo sposobni imeti lastnega glasila in tako tudi ne zmožni lastnega kulturnega ter gospodarskega pokreta. Slovenci in Slovenke! Kvišku glave in brez strahu na plan. Če vam ni kaj prav v listu, kar povejtd. Glavno pa je da ga podpirate vsestransko, da plačujete točno naročnino in miu pridobivate ob vsaki priliki novih naročnikov, s tem pridobite gmotnih sredstev upravi, da lahko list zboljša. Urednik noče tožiti, vendar se lahko reče, da se je izven prosvetne organizacije največ prizadeval, da imamo Slovenci v Južni Ameriki svojo lastno neodvisno glasilo.
himen
Danes sta se poročila, član zbora Prosvetnega društva, tov. Ličen Leopold in Gabrijela Bir-sa, ki je tudi zvesta naročnica Slovenskega tednika.
Svadba se bo vršila v ulici Paz Soldán 4924.
Bilo srečno!
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
531.	Tarzan sin opise (K. R. Buroglis)
532.	Tarzanove živali. (E. R.. Buroghs)
533.	Zločin v Orcevalu. (E. Gaboriau)
534.	Pod mečem.. (M. Romanova)
535.	Križem sveta. (Ivan Vrhavec)
536.	Boj za pravico. (Fr. Milovršnik)
537.	Pasti in zanke. (L. S. Orel)
538.	Zmote in konec g. Paule. (Ivan Zoreč)-
539.	Zvonarjeva hči. (E. Miller)
540.	Pod krivo jelko. (Peter Bohinjec)
Skupaj
Uprava se srčno zahvaljuje.
Rojaki in rojakinje! Vsi ki delate in zato lahko tu pa tam pogrešate kak peso, pošljite ga za tiskovni sklad našega skupnega glasila. Bodimo ponosni, da imamo list v katerem lahko svobodno govorimo.
Naj omenimo mimo grede, da je Novi list pisal po podporo v Beograd in če jo bo dobil o čemer zelo dvomimo, bo moral plesati tako kot bodo drugi godli.
Slovenski tednik pa se upa vzdržavati brez
Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate s srni odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na
Informacijski urad
Slovenskega Tednika
kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja.
Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči.
Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite>
KLEPARSKA. DELAVNICA
^aMjava vode, elektrike in gasa, (plo-' ria, cinguería, calefacción, electrici-i dad,, hojalatería mecánica).
Se Priporoča
IVAN K O S.U,-T A
Cucha Cucha 2601	U. T; 69 - 2561
Buenos Aire3
VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI
ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900
ZAKAJ?
ZATO KER, potom BANGO HOLANDES lahko nakažete Vaši' družini denar
VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge 'NAJBOLJŠE OBRESTI.
ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite, prevozne karto za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih« CENAH.
VAŠ DRUGI DOM : BANCO HOLANDES
Pridite osebno ali pa, nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30.
STRAN 4
¡SLOVKNSIvI TEDNIK
No. 306
DOPISOVANJE
SAMOPOMOČ, LEPA MISEL!
V prejšnjem članku, je bilo rečeno, cla ni vseeno, kulturno in gospodarsko delovanje. Zato hočem v naslednjem povedati razliko, ki loči ti dve vrsti udruženj, ki sta sicer tesno navezani ena na drugo in si je teško predstavljati eno brez druge, zato moramo natančno vedeti, kje jih ločiti.
Ko zapuste otroci šolske klopi in še niso dorasli nobeni pravi misli, jih navadno peljemo v prosvetna društva, kjer nadaljujejo v šoli začeto izobrazbo in najdejo ob enem duška svoji mladosti z raznimi igrami in zabavami. Taka društva pa navadno vodijo stari iskušeni člani, od katerih se mjadina uči in počasi sprejme v svoje roke društvene vajeti, da tako ostaja ve-Hiño društvo mladeniško čilo in čvrsto z starimi iskušnjami. Preteklost je pokazala, da ni nainestu, ako so na vodilnih mestih vedno le stari člani s svojimi večkrat zastarihnü načeli, kakor tudi ni prav, ako so sami mladeniči z svojimi vtrtoglavimi načrti, zato sc vedno pazi, da so odbori mešani, kar menja mnenja in povzroči napredek kulturnega delovanja.
V teh kulturnih društvih mladina dorašča in pride čas, ko je treba misliti na življenje in ko si je treba ustvariti lastno ognjišče. Takrat, se v vsakem človeku porodi drugi "človek" kateri opozarja, da ni življenje "tako lahko" ka kor smo si do takrat mislili. Družina se množi, potrebe so vsak dan večje. Imeli bi radi ia-Sino streho, a sredstev ni od nikoder. Takrat začne človek gledati na svoje prijatelje, z drage strani in si opravičeno misli: "kaj bi bilo
Del* KuL Društvo "Iskra" v Cordobi
VABI
vse delavce naše naselbine na ponovitev prireditve ki se vrši v
SOBOTO dne 29. JUNIJA v Ukrajinski Dvorani
Ulica 82 št. 1533 Barrio Inglés
Začetek točno ob 20 uri in pol
SPORED
1.	Deklamacija v kasteljanjščini.
2.	"Zdravica" poje moški oktet.
3.	"Putnik", prizor v hrvatskim jeziku.
4.	"Bratje" deklamacija.
•r>. Socialna drama v III dejanjih:
"PROKLETA LAST"
Po sporedu prosta zabava in ples do jutra
Svira društveni tamburaški odsek Za moške vstopnina običajna ženske prosto
Vljudno vabi	Odbor
Trgovina vina in jestvin
Cen. rojakom se priporočata brata
KURINCIC
ulica GHIOLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Bueno» Aires
Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom
Ob nedeljah vhod Castro 2296
močjo lahko pomagal "Izrazi to mnenje najbližjemu prijatelju in talco nastane "Zadružn ideja" kateri se počasi vsi privadijo. Poisku-sijo pomagati enemu in vidijo da gre, pa se odločijo postaviti si za dožlnost, da bodo p mia-ga.li vsakemu, ki rabi skupne pomoči.
Tako nekako se godi nam. sedaj v Južni .Vme-vséni skupaj meni pomagali". Malo ali pa ¿ko raj nič bi ne» občutili jaz bi si pa z to malo po-liki. Izšli sinjo iz šole. Prekoračili društveno dobo in sedaj se v nas pojavlja želja po samopomoči in zadružništvu. Ravno to dejstvo pravi, da če prav ni bilo mogoče do sedaj pokazati kaj boljšega, ni bilo seme katero se je sejalo pri naših prosvetnih društvih, vrženo na nerodo-a itna tla, ampak, da bo rodilo v kratkem svoj sad, od katerega si lahko obetamo velikih koristi.
Marsikdo bo rekel "kakor se ni do sedaj nobenemu posračilo, tako boš tudi ti zdaj mogel ostati z dolgim nosom". O, že jih vidim kako bodo govorili in zabavljali. Na drugi strani pa tudi vidim, resne obraze naših nekdanjih dru-štvenikov, katerim je potreba in iskušnja, uti-snila pečat treznega in pametnega razmišljanja na katerih sloni vsa bodočnost našega zadružništva.
Na teh so naslovljene moje skromne vrstnice, katere pišem v najblošji volji pomagati jim, da dosežemo, kar smo že davno želeli, in kar bo največjih koristi za vse slovensko iz-seljeništvo.
ARGENTINSKE VESTI
ZA ZVIŠANJE CEN KOKURUZI
Argentinski poljedelci "chacareros" se potom "Udruženja Argentinskih Zadrug", o priliki žetve, naslovili na poljedelskega ministra v Buenos Airesu, spomenico, v kateri mu slikajo slabo stanje argentinskih poljedelcev in ga ob enem prosijo, naj prekliče dekret, kateri določa temeljno ceno koruzi na $ 4.50 ter naj se ista dvigne vsaj na $ 6.— kar bi omogočilo nadaljno sejanje in obdelovanje koruze, kajti sedanja cena ne zadošča niti za kritje stroškov za obdelovanje.
Ker ni bilo dolgo nobenega odgovora, so se kmetje hoteli prepričati kaj se dela za njihove koristi in v svoje začudenje dobili odgovor, da so se združili proti njim vsi izvozniki, katerim z svojim molčanjem pomaga tudi poljsko ministerstvo.
Da dosežejo svoj namen, so tedaj sklenili, da odstopijo, vsi odborniki Udniženja Argentinskih Zadrug, (Asoc. de Cooperativas Argentinas) in prirejajo sedaj širom provinc Buenos Aires in posebno Santa Fe protestne shode, na katerih zahtevajo svoje pravice (zavišanje cene kokuruzi) in na katerih so sklenili, da ne prodajo tujim kapitalistom 'niti zrna" dokler se jim ne ugodi. Pošiljajo prošnje tudi na vlado in predsednika, naj jim pomagajo in naj njim odmirijo razliko v ceni, ker jim resnično pripada.
ZA MALA KMEČKA POSESTVA Poslanski zbornici je bil predložen načrt, za razdelitev državne zemlje, med poljske delavce in tako odpomoči nekoliko brezposelnosti ter ob enem ustanoviti kolonije m,alih posestnikov z mešanim poljedelstvom.
Načrt predvideva svoto sto miljonoV pesov, katero naj bi dala Banco de la Nación Argentina posestnikom kod posojilo, katero bi oni vrčali 1 o|o trimesečno kot amortizacijo in 5 po sto obresti, zemlja pa bi se po najnižjih cenah prodajala. Zraven tega predvideva načrt,
zavarovanje kolona za življenje. To pomeno, ria ako bi gospodar umrl, kakršne bilo smrti, in brez ozira na to, koliko je odplačal, ostane zemlja njegovi družini kot že plačana. Družina dobi nato popolno pravico in last nad posestvom na katerim ji je obstoj zagotovljen.
Ta načrt je vse argentinsko časopisje z naj- : večjim veseljem, pozdravilo in izgleda, da se bo uzakonil, kar vi pomenilo toliko za vrespo-selnega delavca kakor za državo, velikansko korist.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Novi poslanci po stanovih
Zanimivi so podatki o novoizvoljenih poslancih po stanovih. Medtem ko je imelo slovensko zastopništvo v prejšnji narodni skupščini bolj kmečko-obrtniški značaj, ima. takrat bolj meščanskega, V bivši skupščini je bilo devet poslancev iz naših mest, zdaj pa jih je 18; od'tega jih odpade na Ljubljano devet, na Maribor iii Celje po trije, na Ptuj, Novo mesto in ICranj . pa po eden.
Še bolj se ta preokret na meščansko stran vidi iz poklica novih poslancev. Izrazitega kmeta med njimi. ni. Najmočneje je zdaj zastopan stan pravnikov. Medtem ko med bivšimi poslanci ni bilo niti enega odvetnika, je zdaj 13 pravnikov, od teh šest advokatov in en notar. Tudi zastopništvo uradniátva ima nekoliko drugačen značaj: v bivši skupščini so bili trije javni nameščenci (med njimi dva profesorja in en upravni uradnik) in pet zasebnih nastavljencev, med njimi trije novinarji, a med novimi poslaci je devet upravnih uradnikov (med njimi dva učitelja) in trije zasebni nameščenci. Profesorjev zdaj ni, njihovi dve mesti sta dobila učitelja. Tudi novinarjev nimamo Slovenci zdaj v skupščini. Industrijca ¡-ta bila med dosedanjimi poslanci dva, med novimi so trije. Trgovca v bivši skupščini ni bilo. Trgovske in obrtniške koristi je predvsem zastopal glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo poslanec Mohorič. Zdaj sta v skupščiin dva uradnika zbornice:,poleg poslanca Mohoriča še dr. Koce. Duhovnik je bil v bivši narodni skupščini eden, zdaj ni nobenega.
Tudi v drugih banovinah je opažati močnejše uveljavljen je tako zvanega meščanstva. Tako je v savski banovini izvoljenih med 75 poslanci obeh list samo 17 kmetov, medtem ko je 19 odvetnikov, 13 uradnikov, pet novinarjev in tako naprej. Podobno velja za ostale ba: novine.
Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je med vsemi poslanci v državi odvetnikov in javnih notarjev 82, kmetovalcev 51, trgovcev in obrtnikov 43, upokojencev 35, zdravnikov 14, svečenikov 17, zajsebnih uradnikov 16, inženje-rjev 15, učiteljev 12, novinarjev 11, profesorjev 12, industrijcev osem, ostali pripadajo drugim stanovom.
Pant je že precej časa dvoril devojki, ampak njena mama je vztrajala, da se mora vse dvorjenje vriti doma. Nekega dne jo vpraša, namreč mamo:
"Gospa, zakaj vendar ne dovolite hčerki, d» bi šla z menoj na avtno vožnjo? Kaj mi ne z»' upate?"
'Seveda vam zaupam."
"Morda pa ne zaupate svoji hčerki?"
"Tudi nji zaupam?"
"Zakaj torej ne dovolite?"
"Ker ne zaupam vama dvema, če sta skupaj
No. 306
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN •
Utrinki iz nase
Prostoslav Savinjski:
"PATERNAL", ZIBELKA ARGENTINSKEGA SLOVENSTVA
Da nc bv> šla tako tiho mimo,, nas petnajstletnica odikar so se jeli naseljevati v Argentini Slovenci v veéjem slogu, naj služijo sledeče vr-. stice.
Ko sem pisec tega članka 1. 1912 stopil na argentipska tla nas ni bilo Slovencev v Argentini kolikor ima človek prstov na obeh rokah. 'Pok našega izseljenstva se je takrat usmerjal • v Severno Ameriko, Ko pa so Združene države po končani svetovni vojni svoja vrata priseljencem s takozvanimi "kvotami" zaprle oziroma začele dajati prednost priseljencem germanskega plemena, so naši Primorci — po razočaranju, ki jim ga je prinesel mirovni dogovor v Rapallo — začeli obračati svoje hrepenele oči po Argentini in ustanovitelj naše kolonije na Paternal u je brezdvomno mizar Ivan Leban, ki je menda kot prvi primorski Slovenec prispel v Argentino 1. 1920 ter se nastanil Paternalu v ulici Donato Alvarez. Okrog njega so se začeli zbirati novi prišleci in tako
nove domovine
je v tistih danes že davno za nami ležečih letih nastal takozvani "kader" ki se ga starejši naseljenci še kaj dobro spominjamo. Buenos-aireški predel mesta Paternal se je kaj hitro začel polniti z našimi priseljenci in bila so leta ko je na Paternalu živelo do 5000 našega naroda. Danes so se razmere spremenile, naši rojaki so se s trebuhom za kruhom razkropili po širni Argentini in Paternal dobiva za naš narod v Argentini v.ve bolj zgodovinski pomen.
Paternal je mestni predel, ki obkroža veliko centralno pokopališče "Chacarita". Njegova glavna prometna žila je Avenida San Martin. Veselo noto daje predelu ženska mladež, ki — čednostna in brhka — se zaposluje v mnogo-šetvilnih tovarnah tega predela. Ko jih v zgodnji jutranji uri v prvem jesenskem mrazu opazujem kako te kruhoborke hitijo v tovarne, da si zaslužijo 2—3 pese na dan se mi vzbuja spomin na oniturobni tango "Caminito del taller" (Pot v tovarno).
V gospodarskem smislu je paternal ubožna; v nasprotju z drugimi predeli argentinske pre-stolice ne izpričuje trgovsko-samoniklega življenja, je odvisna od centra; ali v njenem območju so vznikle vse častivredne tovarne kot "El Cafetal" kjer pražijo kavo ter izdelujejo cukrčke in bombone, razne tovarne za tobak in
svalčice, ki zaposlujejo mnogo stotin žerske mladine. Razpela ■sta svoje šotore banki "Banco de Italia y Rdo de la Plata" ter "Popular Argentino"; opazi se, da manjka oficialna banka "Banco de la Nación", kar spričuje neko trgovsko manjvrednost tega predela. Ipak se opaža napredek gospodarstva: v okolici postaje pacifiške železnice "La Paternal" vzdržujejo svoja ogromna skladišča (kakor jih pač zahteva o milijonsko vinopivsko mesto Buenos Aires) vse velike vinske firme Argentine, dosti Slovencev je našlo zaposlitve v teh skladiščih. Ta skladišča so glavni živec paternalskega predela poleg mnogih kamnoseških podjetij za grobne spomenike vsled bližine mirodvora.
Glasoviti footbalski klub "Argentino Ju-niors" ima v paternalskem predelu svoje zabavišče. Poleg tega imamo "Club atletico y deportivo La Paternal", ki šteje nič manj kot 1320 nčinkujočih članov. Ta klub je odnesel že več znamentiih zmag in mlajšim Slovencem, ki imajo zanimanje za šport bi bilo svetovati da se vanj vpišejo, prvič da si razgibajo mišice, drugič pa da se upoznajo z domačim argentinskim elementom; s takšnimi poznanstvi se dobi mnogo lažje in mnogo boljše namestitve kakor pa če se prosilec naslanja na samega sebe, ker v Argentini je ukoreninjena navada, da se brez nrotekeije in priporočila le težko dobi službo.
V paternalskem predelu je nastanjena največja buenosajreška mestna bolnišnica "Tor-cuato de Alvear", kjer deluje več slovenskih usmiljenk, ki so že marsikateremu v večnost
se
FEODORA
(10)
Knez je odhitel in izginil v brzojavnem uradu. Teodora pa je še vedno ostala naslonjena na hla-
zid kolodvorskega poslopja. Bilo ji je, kakor da bi se morala zemlja odpreti pod "jenimi nogami in se izpremeniti v njen grob.
Saman je bilo to nevarno in kočljivo početje, za-"^n se je preoblekla, zaman je prihitela sem!
6lo je samo za eno minuto in njej bi bilo mogoče Zvrniti od Vladimirja nevarnost, ki preti nad nje-80vo glavo.
Sedaj pa hiti nesrečnež na vzhod in niti ne sluti, da nosi na svojih prsih smrt. ^olze žalosti so stopile veliki kneginji v oči in pol-
po njenem lepem obrazu. Ni se mogla premagati, morala je jokati in zdelo 3* je, da solze lajšajo njeno veliko bolest. , Ubogi mladenič, čemu vendar tako bridko jo-'eM? — je slišala sočutni glas za seboj, človek je go-y°ril ruski, toda z nekim tujim naglasom. — Saj ti Popolnoma zalit s solzami, ubogi mladenič, toda P°trPi vse bo zopet al right!
^ 'V kratke besede so izdale Feodori, da je človek, 8t°ji pred njo, Anglež.
je bil človek visoke postavo, krasil pa ga je posten obraz.
k 'l8Je na sencih pa so mu že preje posiveli, iz glad-oCi ,,rite8a obraza je govorila odločnost, velike sive _ Pa so se lesketale kakor briljanti v ognju. 8a obleka no njem je izdajala Angleža. ,	nos^ priročno potno torbico, v drugi pa
eni dežnik, plaid in palica sta mu visela ob strani, ril • ^ mo3 gospod, — blagi tujčev glas jo je pomi-Teodora odgovorila bolj zbrano — jaz — 8om nepopisno nesrečen!
Pa bil zadovoljen s tem odgovorom, lio-lad^	natančnejši vzrok te nesreče, ko je ne-
taii°'Ua priletcl neki ¿lovek na peron, tulil je kakor Jepa zver, iz ust pa so mu brizgale pene.
tj^ ^o je nesramno, to je nezaslišno, meni, knezu ki s°msltemu branijo brzojaviti. Vojaške brzojavke, ttf. v b°1;i
silne važnosti, morajo odpremiti tekom treh
s&ka privatna vest je izključena
toda predložil vam bom sedaj, knez, da se kot prvi čudeno. — Ta Japonka vam je vojni na...
—	Molčite, pri Bogu, molčite, če me nočete uničiti!
—	Seveda va mnoein povzročiti nobenih neprilik,
—	Ali, inister Arhibald Foulton, dobro, da sem vas našel, — Rus som, Eusijo ljubim iz vsega srca, z vso svojo dušo, toda danes vas prosim, dajte priobčite v vašem angleškem listu, v Timesu, da ruski knez ne sme v svoji domovini za dobro plačilo, niti za lepo besedo predati brzojavke.
—	Knez ITlitomski, vi tukaj? — vzklikne Arhibald Foulton in ponudi razburjenemu človeku roko. —- To jo zares popolnoma svojovrst.no srečanje, —- morda se je tudi vam pripetilo kakor meni! Ali ste tudi vi zamudili brzovlak proti Moskvi?
—	Seveda sem ga zamudil, — odvrne knoz Vasil Uhtomski obupano — toda jaz bi ga ne «mel zamuditi, kajti moje življenje in moja čast je na kocki, za vsako ceno moram dohiti osebo,'ki «e brez dvoma nahaja v brzovlaku!
—	O kakšni osebi govorite, knezi — vpraša Arhibald Foulton. — Saj veste knez, da sem kot dopisnik Timesa lnhko radoveden in mi tega ne boste šteli v zlo!
—	Kdo je ona — odgovori knez llhtomski besno, ueka ničvredna kreatura, ki mi j odprla oči, da vem sedaj, kako so vsi ljudjp nehvaležni, posebno pa še ženske!
V tTralu sem našel neko lepo Japonko, skoraj pol-mrtvo, vzel nem jo in jo odpeljal v Petrograd v svojo lastno palačo, nisem se je dotaknil, rošpektiral som jo, ker me je zn to prosila, v zahvalo za to pa...
Ah, to kar mi je storila, Arhibald Foulton, vam morem zašepetati samo v uho.
Iri knez Uhtomski je položil svojo roko na Angleže-vo ramo in mu zašepetal nekaj besed... — Nemogoče! — Rpregovori angleški repórter za-dopisnik največjega evropskega časopisa, prvi pojavim na vzhodnem bojišču.
Kako bi bilo, knez Uhtomski, če- bii si. .najela posebni vlak. Lokomotivn in en vagon zadostujeta.
Vlakovodja bi moral dati svojemu stroju največjo brzino in prepričan sem, da bi prispeli istočasno z moskovskim brzovlakom v moskovsko postajo.
Ali vam je tn predlog všeč?
— Izvrstna ideja, — • vzklikne knez Vasil Uhtomski — počakajte me tukaj. Odšel bom k načelniku postajo in se z njim dogovoril o vsem!
Knez Uhtomski je odhitel v kolodvorsko poslopje.
Anglež pa potegne notez iz svojega žepa, napišo nekaj beSed, iztrga list in ga nato obdrži v roki.
—	Gospod —■ v imenu božjem, poslušajte me — prosim vas, ne odbijte moje prošnje!
- Ah, ti si to, mladenič? —■ roče Arhibald Foulton, ko se je obrnil k Feodori. — Kaj pa je ali ti morda lahko pomagam?
—	Lahko mi pomagate, gospod, in hvaležen vara bom vse življenje!
Vzemite me s seboj, gospod, dovolite mi, da se tudi jaz peljem v tem posebnem vlaku!
—	Tudi tebi • se torej prav tako mudi kakor meni in emu gospodu, ki je z menoj govoril — knez Uh-omski se imenuje — tudi ti bi rad čim hitreje prispel v Moskvo?
—' Moje življenje in: sreča mojega' življenja je-odvisna od tega; da dohitim brzovlak, ki; se je malo prej odpeljal iz postaje. V moskovskem brzovlaku se namreč nahaja oseba, ki jo moram še enkrat videti, preden...
O gospod; povedal vam bom resnico: V tistem vlaku se nahaja moj brat, ki odhaja na bojišče in rad bi ga še enkrat videl,-preden bo odšel domovine!
—	Pošten mladenič si — spregovori Arhibald Foulton ganjeno — rad bom izpolnil tvojo prošnjo, toda pred knezom Uhtomskim morava najti izgovor, kajti sicer te on ne bi hotel trpeti v posebnem vlaku.
Počakaj — predstavil te bom kot svojega slugo. — Kako naj te kličem?
—	Feodor mi je ime!
—■ Takoj — sedaj je vse v najlepšem redu — je vpil knez Uhtomski že oddaleč — čez pet minut bo posebni vlak že pripravljen!
Kdo pa je ta mladeniči
—	Moj slugo!
—	Vi Arhibald Foulton ste srečni, da imate vsaj plugo s seboj. Jaz pa sem se kar tako odpeljal na kolodvor in lahko mi verjamete, da nisem niti zajtr-koval.
Feodori je začelo srce hitrejše utripati. Njen Vladimir Borotin torej le še ni bil izgubljen I
Posebni vlak bo brez dvoma dohitel' brzegn, pravo-
STRAN 6
CLOVENST\I TEDNIK
No. 306
odhajajočemu Slovencu zatisnile trudne oči.
Pravijo, da je to po obsežnosti največja bolnišnica v Južni Ameriki ter da ima prostora za 3000 bolnikov.
Na Paternalu je tudi uaša slovenska župnija ter slovenska šola, boreč se ena kot druga z velikimi težavami za obstanek.
Enako so se ustanovila na Paternalu prva slovenska društva: Ljudski oder, Clovensko prosvetno društvo in pozneje Tabor.
Pa še nekaj imamo na Paternalu v izobilju to so "las morgues de automobiles" (mrtvašnice avtomobilov) xakór lahko čitarno več bombastičnih naslovov. To je silno uspevajoča in donosna obrt, ki pa se razvija dostikrat bolj ob potu zakonskih predpisov, včasih v tako podjetje priroma avtomobil, ki ni bil osvojen čisto poštenim načinom. Na splošno pa romajo v te "mrtvašnice" skoro vsi neporabni automo-bili Buenos Airesa. Tu jih desmontirajo, vpo-rabljive dele prodajo automobilskim agencijam, neporabljive dele pa livarnam, ki jih pretopijo.
Tako je nastala La Paternal argentinskim Slovencem prava obljubljena dežela, to kar je katoličanom Rim, ?idom Jeruzalem, Muslimanom Meka. Naš človek je lahko 4—5 let zunaj na kampu 1000—2000 kilometiov daleč ko pa pride v Buenos Air s njegova prva pot je na —■ Paternal. Vsaka ptica svoje gnezdo ljubi!
Konec.
Uredništvo Duhovnega življenja si je osvojilo tale načela:
Izbrana vsebina stalne vrednosti - trije uredniki - številni in najboljši sodelavci - mnogo slik - fin papir - nizka cena - od januarja do aprüa 1935 skupno 536 strani - globoke pesmi - domače črtice in povesti - poljudno znanstveni sestavki - dom in svet - ženski vestnik Naš mladi rod - cerkveni vestnik.
Uprava DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Oondarco 545 Buenos Airea
{asno bo prispel na koldvor v Moskvo, tedaj pa...
Načelnik postaje je prišel k trojici in javil, da je lokomotiva z vagonom pripravljena.
. —- Vstopimo 1 — vzklikne knez Vasil Uhtomski in ko je prijel angleškega reporterja pod pazduho, je za-Šepetal:
—	Kaj ne, dragi prijatelj, lahko se zanesem na vago molčečnost? Ce bi prišlo v javnost, da mi je ta japonska čarovnica ukradla vojni načrt...
Ne, ne, tega nočem izgovoriti, to je strašno, nikdai več ne bom smel carju pred oči!
—	Na mojo molčečnost se lahko popolnoma zanesete
— ga je prepričeval Foulton. Jaz sem repórter.
—	In Anglež stopi s knezom do vagona.
V trenutku pa, ko je knez Uhtomski stopil v vagon, je Arhibald Foulton vzkliknil:
—	Ah, to je smola, v čakalnici sem pozabil svoje rokavice. Samo še tri minute, knez, in vozili se bomo!
Feodor, stopi medtem v vagoni
Feodora je ubogala povelje svojega gospodarja.
Arhibald Foulton je odhitel v čakalnico, toda zapustil jo je skozi zadnja vrata in stopil v brzojavni n-
rad.
—	To brzojavko bi rad odposlal v London!
—	To je nemogoče. Sledeče tri ure bodo odpremlja-li brzojavke samo na bojišče.
—	Nemogoče! — vzklikne Arhibald Foulton, ki je potegnil iz žepa svojo dobro napolnjeno listnico in potegnil iz nje bankovec za pet sto rubljev. — Dragi prijatelj, ne navajajte mi razlogov, obdržite si ta bankovec in oddajte mojo brzojavko pred vsemi ostalimi, ki čakajo v uradu.
—i Ah, gospod, tolikšnomu nagovarjanju so ne morem upirati. Kje je brzojavka?
—	Tukaj — odgovori Arhibald Foulton in izroči u-radniku list, ki ga je malo prej iztrgal iz svoje belež-nice, na njem pa so bile besede:
Times, London,
Knezu Vasilu Uhtomskemu, članu velikega vojnega sveta je bil nocoj po neki mladi Japonki ukraden zaupani mu vojni načrt.
Arhibald Foulton.
Nekaj trenutkov pozneje je sedel angleški repórter v kupeju na sedež knezu Uhtomskemu nasproti, pa tudi Feodora jo sedela v «tem kupeju, presrečna, da je
naletela na priložnost, ki jo je navdajala z upanjom, da bo Vladimirja gotovo dohitela.
Trikrat je lokomotiva rezko zažvižgala — posebni vlak se je premaknil in oddirjal s hitrostjo, ki je bila na ruskih železnicah nekaj nozaslišanega, iz petro-grajskega kolodvora za moskovskim brzovlakom.
Med vožnjo so v kupeju zelo malo govorili.
Knez Uhtomski se je bavil s svojimi mislimi, le od časa do časa je mastno zaklel, te kletve pa so bile namenjene Japonki, ki je pobegnila.
Arhibald je privlekel iz torbice velik zemljevid Mandžurije in ga pregledoval.
Kaj pa Feodora?
Ah, njeno misli so drvele mnogo hitrejše kakor br-zovlak, hitrejše kakor posebni vlak po železnih tračnicah, hitele bo za vlakom, v katerem se je vozil Vladimir.
—Grom in peklo — zavpije Uhtomski in skoči nestrpno s sedeža, — ta strojevodja pusti stroj, da leze kakor polž.
— Ne more hitrješe voziti — odgovori Arhibald Fou-ton. Snežena megla mu tega ne dovoljuje, saj zunaj je temno, da vidi človek komaj ped pred seboj.
—	Kaj me to briga! — zamrmra Uhtomski surovo. --Temu človeku bom ukazal, naj uporabi največjo hitrost.
Stopil je k doglašalu, ki je vodilo k lokomotivi, kakor je bila v teh posebnih vlakih navada in zaklical strojevodji:
—	Prepočasi se vozimo! Največjo hitrost! Jaz zahtevam to, jaz, knez Uhtomski;
—	Vaša visokost — odvrne strojevodja, vozimo se med meglenimi skalami in bilo bi nevarno hitrost povečati.
—	Tri sto rubljev vam plačam, — nadaljuje knez Uhtomski, če hitrost toliko povečate, da bomo eno uro prej prispeli v Moskvo.
Strojevodja je zamrmral skozi doglašalo, da sprejme predlog in res, lokomotiva jo začela kar vidno hitrejše voziti.
Zdelo se je, kakor da bi vagon, v katerem so sedeli eah, položenih po tloli in zasneženih. Komaj so čutili, naši trije potniki, nosile čarovnice po železnih tračni-da se vozijo, kolesa so se le komaj dotikala tračnic.
Minila je prva ura, za njo druga, sledila jima j» tretja, brzovlaka pa niso še zagledali.
—	Zločinka mi bo pobegnila — spregovori Uhtomski jezno. — Tako ne gre daljo - hitreje, hitreje vlako-vodja — hitreje!
—	Ni mogočo, jaz- sem storil vse, kai- sem mogel' Manometer kaže že nevarno višino.
—	Kaj mi mar vaš manometer — mar ni nobeneg» sredstva, da bi se hitrost povečala?
—	Je sicer sredstvo — se oglasi Arhibald Foulton, nikdar razburjeni Anglež — toda opozarjam va«r
da nam je naplepša pot v zrak, če uporabimo to sredstvo,
—	Neumnost — zamrmra knez Uhtomski — kno' Uhtomski ne zleti v zrak — kaj je podlaga sredstvdi ki ga nameravate predložiti Arhibald Foulton?
—	Obremenite ventile vlakovodja — zakliče angl®' éki repórter skozi doglašalo. — Ne ugovarjajte, kne« Uhtomski hoče to, no sprejme vso odgovornost nase!
Rezek žvižg, ki je kot opozorilo na previdnost pr«' sekal vzduh nad zasneženo pokrajino, zleti iz stroj»* potem pa je stroj sopihajoč drvel po tračnicah.
Feodori se je zdelo da čuti pritisk, s katerim je p«' nebni vlak sekal zrak.
Ona sama pa ni čutila niti najmanjšega strahu, o'' ti pomislila ni na nevarnost, ki bi se utegnila pr'' petiti.
Nasprotno, bila je hvaležna knezu Uhtomskemu, d" ni ničesar izpustil, s čemer se je hitrost potovanja P0' večala.
Ah, tudi njej je bila vsaka minuta dragocena, kaj'1 na enem samem trenutku je viselo življenje njene«' miljenca.
Mislim, da bomo kmalu dospeli na cilj — r^f knez Uhtomski zadovoljno in se zlekne na baržun»9*' sedež. — Hvala vam, moj dragi Foulton, da ste pi^1' na misel, da bi bilo dobro ventil obremeniti —• V' volite morda — cigaro?
Beportor vzame iz dragocene doze, ki mu jo je l'0 nudil knez, cigaro in si jo prižge.
—	Vendar pa je to prav posebni občutek — mistor Foulton, ko je spuščal velike oblake lepo čega modrikastega dima v zrak — če človek VoV>! sli, da je to morda zadnja cigara, ki jo v življe11^
kadiva, — toda ne govorimo o teh stvareh, še dov°!' igodaj bodo tukaj!
■
(Nadaljevanj"'
Ko. 306
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 7
PRIMORSKE VESTI
ČEMU JE BILO KONFINIRANO 8 FANTOV
IZ OKOLICE TRSTA Pangerc, Pavlic, štranj, šajn, Ota, Žerjal, drugi Ota in Vili
Dolina, maja 1935. — Z ozirom na konfina-c i.l o 8 fantov iz Dolint in bližnjih vasi, ki so jo '^vršile oblasti meseca januarja t. L, nam poročajo iz Doline sledeče podrobnosti:
V Dolini je bila ze par let ustanovljena organizacija "Dopolavoro" ki pa ni mogla priti <lo zaželjenega razmaha iz razloga, ker jo niso hoteli naši ljudje v nobenem primeru podpirati. Spričo tega se je vršil meseca decembra Pr. 1. sestanek z namenom da pritegne k delu organizacije tudi naše ljudi. Ob tej priliki je Prišlo precej vaških fantov ne samo iz Doline temveč tudi iz okoliških vasi ki pa niso šli na sestanek "Dopolavora" ampak so jo mahnili v gostilno pri "Otu" kjer so začeli prepevati o-blastem neljube pesmi. Posledica tega je bila, da so morali vsi na karabinjersko stražnico, kjer pa službujoči poveljnik ni uvidel potrebe Uvajati kake konsekvence in jih je zato izpustil.
. . 'i - •'--j o tem pa ni bil zadovoljen domačin Anton
•Jercog, ki vodi skupno z obč. tajnikom "Do-poiavoro". Mimogrede naj omenimo, da je bil *voj čas omenjeni Jercog eden izmed najbolj vnetih kolovodij bivše slovenske "Narodne strokovne zveze". Danes pa klečeplazi okrog crnosrajčnikov in je postal izmeček našega naroda. Unan po svoji podli neznačajnosti m lto-ristoljubiju, je šel Jercog v Trst, kjer je za-inerodajniin, oblastem. Ta nizka ei čin podleža je imel hude posledice.
Že nasieunji dan je bilo aretiranih in odpe-Uaniu « taniov v tržaške zapore, kjer so preguen 4U oni. Nato so prejeli odlok s katerim 6e Je odrecnia kominacija v južno nanjo v provinco Jfotenza (Basilicaca). Koiü'inirani so bi-
li
siedeci lantje:
lJangerc Avgust iz Doline za dobo 4 let; Pavuč Josip iz Doline za dobo r- 1 Stranj lzmor iz Doline na 5 let; kajn Alojzij iz Krogel j na 4 leta; t ta Josip iz Krogelj na 4 leta; terjal Manj iz lioljunca na 4 leta; ter Vili iz Brega na 5 let konfinacije. Omenimo naj še, da so oblasti tirale naše fante v Južno Italijo v živinskih vagonih in zvezane. Ves čas vožnje, ki je v takili slučajih, vsied iašistične birokracije zelo dolga, so se korali konnniranci hraniti na lastne stroške.
Izvržek Anton Jercog je prejel za svoje ju-deževo delo za današnje čase razmeroma dobro Plačilo, Prejel je 1UUO Lir ter stalno službo v ^»Ulmci olja pri Sv. Soboti. Toda eno naj le P°aini Anton jercog, da bo prišel dan, ko bo PluJei za to in se mnogo drugih podlosti, ki jih ^ izvršil nad našim ljudstvom še eno plačilo, 1 ga bo dal narod sam v uteho svojega sedala trpljenja.
ARETACIJE v St. Petru, Ozeljanu, hempasu, Vogrskem, Vrtojbi, bolkanu in Gorici
st- Peter pri Gorici, maja. — Mnogo naših ¿ndi je bilo aretiranih v St. Petru, Uzeljanu, ' emPasu, Vogrskem, Vrtojbi, Solkanu in Gori-ei; V teh krajih je bilo izvršenih tudi brez šte-Vlla preiskav. Vzrok: dne 9. aprila šest mese-gfc smrti Kralja Aleksandra so bile izobe-^ e Jugoslovanske zastave na goriškem gra-m na cerkvenem stolpu v Vrtopbi. Govori
se, da je bilo tudi po drugih krajih mnogo jugoslovanskih zastav na ta dan.
Aretacije v Ozeljanu je povzročil Jože Lo-vrenčič p. d. Cej, ki je ovadil šest oseb in to: Franca Hrovatina, Franca Mladovana, Alojza Špacapana, Brankoviča Antona in njegovo sestro Zoro in Kovača Štefana. Kovač Štefan in Brankovič Zora sta bila izpuščena iz zapora, dočim se preiskave in aretacije nadaljujejo.
SLOVENSKA PESEM, POVOD PREGANJANJU IN ARETACIJAM
Aretirani so: Jože Srebot in Andrej Kaluža iz Košane
Št. Peter na Krasu, 21. maja 1935. — V Ko-šani sami kot tudi v košanski fari se že leta nepretrgoma vrši teror od strani oblasti nad domačini. Najhujši terorist je bil bivši brigadir, ki je več let nepretrgoma strahoval v svojem območju. Največje veselje pa je imel s preganjanjem naše mladine. V Košani sami ni niti enega mladeniča, da ne bi bil, ne samo enkrat, ampak po večkrat že deležen aretacije in zapora. Mnogo jih je pa bilo že konfinira-nih in nekaj obsojenih od posebnega sodišča. Fantje sami so se tega nepretrganega preganjanja, in zalezovanja naveličali in marsikateri je zapustil domačo vas ter odšel s trebuhom za kruhom. Odkar pa je bil brigadir premeščen in je odšel se je prebivalstvo umirilo v nadi, da je dobilo v novodošlem brigadirju funkcionarja, ki je človek, ne samo s telesom ampak tudi s srcem in dušo. Pa se je zmotilo.
V nedeljo 12. maja popoldne je karabinjer-ska patrulja zavohala, da baje v gostilni Fr. Kastelca v Zg. Košani plešejo. Ker je za ples v javnih lokalih potrebno posebno dovoljenje ,so karabinjerji mladino razgnali. Večina fantov je nato odšla dalje po vasi in se vstavila v gostilni pri Dolganu. Tu so fantje začeli prepevati, seveda slovenske pesmi. Zgleda, da so jih karabinjerji sledili in prepevanje slišali. Bilo je nato v tednu več aretacij, nepretrgano zasliševanje in sekiranje. Grozili so fantom, da jih pošljejo v Afriko in različne druge stvari.
Kot nam je znano, so obdržali do sedaj v zaporu dva mladeniča, 26 letnega Jožeta Srebo-ta in 27 letnega Andreja Kalužo, oba iz Košane.
Pridržana sta bila v zaporih karabinjerjev v Košani. Štiri dni so ju baje pustili brez vsakršne hrane. Za enkrat nam še ni znano, kje se nahajata, ali sta ostala v Košani, ali so ju prepeljali v postojnske zapore. Brigadirjevo postopanje pa je mučno zadelo vse košanske
in okoliške prebivalce, ki vidijo v sedanjem brigadirju vrednega namestnika prejšnjega.
STANKO PROSEN IZ AJDOVŠČINE ARETIRAN
Ajdovščina, 28. maja. — Dne 15. t. m. je bil aretiran od goriške kvesture 28 letni delavec Stanko Prosen, doma iz Ajdovščine. Kje se nahaja, ni za enkrat še znano. O njegovi usodi bomo še poročali.
KONFINACIJA STANISLAVA HROVATINA
Šempas, maja. — Pred štirimi meseci je bil v Šem^pasu aretiran Stanislav Hrovatin pod sumom, da je uničil Arnaldovo drevesce. Sodni postopek je sedaj izpadel negativno, Stanislav Hrovatin pa je konfiniran za dobo treh let.
OBSODBA ZARADI BEGA ČEZ MEJO
Gorica, maja 1935. — Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen Frane Pičulin iz Čepova-na na 3000 lir denarne globe in 4 mesece zapora, ter Štefan Bertoč iz Dola pri Čepovanu na 6 mesecev ječe in 400 lir denarne globe. Oba sta bila obsojena v kontumaciji zaradi bega čez mejo.
PO JEČI — KONFINACIJA
Slučaj Ivana Obada iz Saleža
Trst, maja 1935. — Ivan Obad, kmetski fant doma iz Saleža na Krasu je bil 1930 obsojen od posebnega tribunala v Rimu na deset let ječe. Po obeh amenstijah, ki jih je Italija proglasila za izraz izredne velikodušnosti fašizma in Mussolinija, mu je bila kazen reducirana na pet let, tako da je pred dobrim mesecem zapustil ječo. S tem pa nikakor ni bil še deležen svobode. Kajti pod policijskim spremstvom, so ga gnali v Trst, kjer ga je konfina-cijslca komisija obsodila na petletno konfina-cijo. Ko ga je hotela sestra videti in z njim go-uriti, so zahtevali od nje potrdilo domačega podeštata, da je ona res njegova sestra. Nabre-žinski podeštat, prosluli Brovedani pa jo je dobesedno vrgel iz urada.
Tako mora ubogi Ivan Obad kljub amnestiji za 5 let zopet od doma, ki ga tako nujno čaka in potrebuje. Kajti doma so samo mati, dve sestri in desetletni brat. Starejši brat Vladimir je bil tudi konfiniran in je po prestani kazni zbežal v Jugoslavijo, da nadaljuje svoje študije na univerzi.
ANTIFAŠISTIČNA AKTIVNOST V PRI-• MORJU
V mesecu maju je obsodil posebni tribunal 70 ljudi iz Julijske Krajine na 463 let ječe
Kot poroča "Azione popolare" z dne 25. maja,, se je vršilo v mesecu maju pred posebnim
S	INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL	
BRASIL 925		
BLENORAGIA111 njene posledice
C/f///C — KRI, ŽIVČNE BOLEZNI, SRCE, PLJUČA IN NOTRANJE BOLEZNI NA SPLOŠNO.
Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik
DR. D. ST IGO L
Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21
STRAN 8
SLOV K \SKI TEDNIK
No. 306.
QliliMES 80CK

Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NO VOPOROOENI! NajbolJSi in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak . dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf, "LA .MODERNA"
S. Saslavsky 1
Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-Q522 Bs. Aires
V Palermu samem pa vlada iried prebivalstvom velika beda
,.» ...	... . ■ -v» .
Dnevno se ljudje zbirajo pred vojašnicami in pobirajo makarone, ki jih vojaki odmetavajo. Včasih se kar tepejo za te ostanke.
Vročina je že zdaj velika. Bolnice so vse prenapolnjene. Vsak dan prihtajajo namreč parniki z obolelimi vojaki iz Eritreje in Somalije. Ti nesrečneži vedo marsikaj povedati o neznasljivih razmerah, ki vladajo tam. Marsi-kak vojak, ki je poslušal pripovedovanje teh. pravi, da raje izvrši samomor kot pa se pusti odpeljati na afriška tla.
Širijo se razne vesti o dogodkih v okolici Palerma
in oddaljenejših krajih Sicilije. Dom-ače prebivalstvo je ponekod naravnost podivjalo ob priliki odhoda odpoklicancev. Ker so cene živilom zelo poskočile, zlasti ponekod, in so baje slučaji, da so ostali kraji celo brez živil zaradi velikih odpošiljk v Afriko, je prebivalstvo napadalo občinske urade in zaprte trgovske lokale.
Tako prihajajo k nam same neprijetne vesti od vsepovsod: od doma, iz okolice, najbolj grozne pa so one iz Afrike.
tribunalom v Rimu šest procesov, na katerih je bilo obsojenih šest antifašističnih grup iz Julijske Krajine. Procesi so se vršili dne 6, 8, 10, 14 in 16. maja' ter je bilo obsojenih 70 obtožencev na skupno 463 let in šest mesecev ječe. Na zadnjem procesu so bili obsojeni naslednji: Josip Gruden iz Devina na 7 let, Angel Furlan iz Ogleja na 6 let, Anton Beneš iz Tržiča na 7 let, Hubert Vižintin iz Sv. Križa pri Trstu na 6 let, Josip Sandrigo iz Ogleja na 6 let, Bogateč Guerino iz v. Križa pri Trstu na 6 let ter Albert Pertot iz Devina na 6 let ječe.
400 KMETSKIH POSESTEV NA DRAŽBI
Katastrofalne gospodarske razmere v Goriških Brdih
Kojsko, pri Gorici, 8. maja. — "Banco di Ve-rona" v Gorici je do sedaj vrgel na dražbo in prodal nad 400 posestev samo iz Goriških Brd. Cene posestvom so bile večina slučajev naravnost smešno nizke. Vsa ta posestva je pokupil nek italijanski grof iz Belluna, ki naseljuje sedaj na prodane kmetije laške kolone. Tako so dospele že številne italijanske družine v Kozano, v Gonjače na posestvo Marinčiča p. d. "pri Ruščevih", v Kojskem so se naselili koloni "pri Lukovih", na Balih pri Kojskem pa pri Bevčiču. Naštevanje vseh tistih posestev, ki so že naseljena po novih tujerodnih kmietih je odveč, kajti vsaka vas ima že najmanj po dve družini kolonov. Značilno je, da se naseli na eno prodanih posestev do 25 in še več tuje-rodcev, kateri prejemajo od občine dnevno 5 lir podpore. Naši ljudje so na cesti, podpore ne prejemajo od nikoder in tudi od občine ne. Večina jih hodi na dnino, ostali pa beračijo 0-krog. Take bede naša Brda niso še nikdar doživljala. Ljudstvo pa je izmozgano in obupano do skrajnosti.
MOLILI SO ZA ZMAOO V ABESINIJI
ci krasno napredujejo. Znajo kot papagaji na
izust že vse 'pesmice" od "La bandiera" pa do "Andrem'a Spalato e ianteretm' la giostra". Tako si naši otroci utirajo "pot v življenje".
PISMO ROJAKA IZ PALERMA
Palermo, maja 1935. — Daleč je to mesto, človeku se zdi, da ni več v Evropi. Domačini so čudni ljudje in še pojma nimajo kdo in kje smo Slovenci. Kljub temu pa slišiš prav v vsaki vojašnici slovensko govorico. Raztepe-ni smp povsod in iz vseh vetrov naše domovine.
Razmere v vojaški suknji
so dan za dnem slabše. Oni, ki čakajo po raznih vojašnicah Južne Italije na odpoklic za Afriko se še posebno pritožujejo. To so tisti izmed odpoklicanih, ki služijo redni rok. Če ne bi dobili tu pa tam malenkostnih podpor od dojnačih bi bili še večji reveži. Nastanjeni so sicer po vojašnicah a ležijo kar na slami in po tleh. Hrana je slaba in nezadostna tudi pri tistih ki služijo redni rok. Eden izmed naših fantov je, od kar je tu, to je v dobrem poldrugem mesecu, shujšal za 15 kg. Ni potrebno povdarjati, da je moral marsikdo, posebno zadnje čase prav znatno stisniti pas.
Vojsko, maja. — Pri nas in vseh okoliških vaseh je bila izdana cerkvena naredba, naj se naroči veraikom moliti, da bi Bog podelil v Abesiniji zmago italijanskemu orožju. Tako so se vršile od 3. marca štiri nedelje zaporedoma molitve in priprošnje, katerih se pa ljud ni hotelo udeležiti. Ljudje pravijo, da bi bilo umestneje moliti Boga za znižanje davkov, ki jih ne morejo več prenašati»
FURLANSKI JEZIK JE VAŽNEJŠI OD SLOVENSKEGA
Kobarid, maja. — V našem! trgu se dogajajo lepe reči. Tu imamo tri italijanske učiteljice, ki "vzgajajo" našo deco! Ena je iz Benečije, ostali dve sta pa iz Furlanije. Izmed teh dveh se posebno odlikuje učiteljica Sitaro, ki s posebno vnemo poučuje deco v furlanščini in ob vsaki priliki trdi, da je furlanščina lepša in bolj uvaževana v svetu kakor slovenščina. Vse kaže, da čaka Mufsolinija še težka naloga: novo ujedinjenje Italije. Drugače pa no
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
se na nase glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
No. 305
ELOVHjNSKT tedntk
STRAN 9
28 S UIP A C H A 28
ŠIRITE IN PRIPOROČAJTE ZNANCEM "SLOVENSKI TEDNIK"
Medicina News
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, nered no perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, * lišaj, itd.
Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in naia\t. Sanatorični oddelek. Dognanje ltbkoršnekoli bolezni, po nizkih c.t..:■.:.
Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3._.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15-
-21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
Restavrant "O * O R 1
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
Diplomirana babica
ANA CHARPOV*
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383
30POE=	IOI
Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel
Kegljišče in krogljisce D
g V ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal)
Preskrbel bom za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk	_
p	Andrej Rebek	2
*"" —loeaoi,., -, s:=ioc3o» locaocLl
Najrazličnejša izbera za darove.
URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA
Lastna delavnica	Točna popravila
Uvoz direkten	Ustanovljena leta 1907
ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO"
S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 o|o popust.
S pozornostjo izberemo
vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični
Krojačnica in trgovina MOZETIČ
Velike zaloge zimskega perila za moške po kon kurenčnih cenah
Rojakom se priporoča
— OSORIO — 5025
liin " isaaotaoi 'i ." locaou—— 1 loct«1
NOVA SLOVENSKA GOSTILNA NA PATERNALU g
Vam nudi naizbero, čeS-ko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike.
Sebastjan Mozetič
jj Vsako soboto in nedeljo družinski ples. O	Lepo urejeno kegljišče.
Prvovrstna slovenska kuhinja ter postrežba
c Pivo Quilmes
BUENOS AIRES (PATERNAL)
m	Se priporoča lastnik
O	FLORI J AN TURK
| Ulica Montenegro 1586 (eno kvadro od
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO-ESLÁVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322
Año VII. Núm. 306
BUENOS AIRES
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kacin
Krojačnica "La Confianza" ANTON KLINC
Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna
DELO PRVOVRSTNO
Cene ekonomične
CALLE ROSETTI 1527
BUENOS AIRES
| Veliki zavod
RAROS IEJIA"
ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na
podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje
las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije In bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cienrolliju.
HVONE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Bibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2ELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in rstaimi SPECIALISTI Je edini te vrste z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
lonaronr^
oeaoi
-rr>-
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Išče se
Veleugledno uredništvo!
Ljubljana, 28. V. 1935.
Podpisana Vas najuljudnejše prosi, da bi mi napravili sledečo uslugo:
Moj sin Milan Kristan iz vasi Trnje, občina Sv. Peter na Krasu, rojen leta .1907 je odšel leta 1928 v Argentinijo. Kmalu po prihodu mi je zadnjič pisal iz Montevideo. Pozneje pa nisem več prejela od njega nobenega obvestila več. Na priporočilo tukajšnjega izseljeniške-ga komisarja g. Finka se obračam na Vas z vljudno prošnjo, da objavite v Vašem uglednem listu kratek poziv da se mi moj sin javi na spodnji naslov, oziroma če je komu od naših tamošnjih rojakov kaj znanega o njegovi usodi, oz. če je komu znano kje se sedaj nahaja, da mi javi njegov naslov.
Bodite prepričani, da Vam bom za Vašo u-slugo, ki je za mene neprecenljiva, kot ubogi materi, večno hvaležna, ter se Vam za vse že v naprej najlepše zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem
Ivana Kristan
Ivana Kristan, Ljubljana, Šelemburgova 6, pri g. Klimanek.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske holezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ord mira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Dr M1LOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 /do 11 ure zjutraj.
o
Ulica Reconquista 629
u. t. Retiro i852
CK>CHKH5^1KH>ÍHHH>CH>&CH^^
■ ....... QO
DR. S. SCHAVELZON °
Vodja klinike v bolnišnici Mu^iz
VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostiri. O OČI - UHO - NOS - GRLO - ž/RKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
Pueyrredón 936
V. T. 47 — 8416	D
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
Dr. J. NAM
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Beli tok. — Notranja bolezni Želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti.
Zdravljenje z Ultravioletnimi Žarki
NIZKE CENE
Klici na doni: U. t. 47 Cuyo 7601 — Sprejem1 od 3—3 zvečer
Ticümán 2729, esq. Pueyrredón
Ugodno tedensko in mesečno plačevanje
Ako hočete bili zdravlieni od vestne a in odgovornega zdravnika
zatecite se na
GLINI
Ifi

o
S
F. Quiroga 1275
DOCK SUD §
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Snedia^isti za sigurno in hitro zdravlienie — BlenoragiiV - Kanavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (m-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liiti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21*
CALLE CANGALLO 1542