ÈJJsltskl tednik <5 L A. $ I IQ Ó S V 0 8 0 Dl L N E 'F' R.O N T E i S r R c; k o Ó K R ó L ET O II. - Štev. 52 KOPER, 28. decembra 1951 Cena 5 din Uredništvo in uprava ISTRSKEGA TEDNIKA želita vsem ljubiteljem, bralcem in sodelavcem štetna nwa teto MARŠAL TITO JE GOVORIL NA PROSLAVi lO-LETNiGE JLA V BEOQRADU Elcosi.0in.sfe© eso© in prosta prodaja JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA - IN NEODVISNOSTI TER GRADITELJ Vprašanje cen dela nekaterim našim, podjetjem, težave, ker ne vedo, kako se je glede konkretne cene ravnati. Nekatera podjetja so še vedno mišljenja, da se morajo pogoditi po ceni, ki jo njim predlaga prodajalec. Tako mišljenje ni v skladu z načelom, ki ga postavljamo za temelj pri trgovanju, namreč zakon ponudbe in povpraševanja, marveč je ostanek svoječasnih «enotnih cen» itd. in dokazuje, da podjetja s takšnim ravnanjem še niso pravilno dojela smisla novih gospodarskih ukrepov. Podjetja niso več «pravno sposobna», da le sprejemajo obveznosti, tržne pogoje in cene po volji nekega tretjega, nego se sama na tr gu pogodijo o ■ pogojih in ceni ku poprodaje. Zakon ponudbe in pov presevanja odloča o tem, ali podje tje uspe doseči višjo ali nižjo ceno v konkretnem kupoprodajnem poslu. Prav vtem je tudi bistvo sprostitve gospodarstva v smislu proste prodaje, da se vsako podjetje za sebe bori za čim boljšo prodajo svojih proizvodov. Cim višja je proizvodnost dela in s tem čim nižji so proizvodni stroški podjetja, tem več ima možnosti, da svoje proizvode ugodno proda. Obratno pa podjetje, ki kipuje, išče na trgu najboljše za najnižjo možno ceno ob sicer čim ugodnejših kupoprodajnih pogojih. Ceno, ki se na ta način ustavlja na trgu, kjer svobodno nastopata prodajalec kot ponujalec blaga in kupec kot povpraševale c po blagu, imenujemo ekonomsko ceno, ker se ustanavlja po ekonomskih pogojih prodajalca in kupca ter trga samega. Od ekonomskih cen, ki se ustanavljajo na trgu, je treba ločiti ekonomske cene nekaterim surovinam in polizdelkom, ki se bodo formalno odrejale administrativno. Med tem ko se opušča vrsto administrativnih ukrepov v vodstvu gospodarstva in se omogoča svobodnejše delovanje ekonomskih zakonov ponudbe in povpraševanja, mora novi sistem cen kljub temu preprečiti anarhično delovanje teh zakonov in ufšmerili njihovo delovanje, da se dosežejo planirani bla-govno-denarni proporci. Zaradi tega je treba, da cene nekaterim osnovnim surovinam in nekaterim polizdelkom v naši družbeni gospodarski stvarnosti določi oblastni organ. Cene vsem drugim proizvodom postavljajo podjetja sama na podlagi ponudbe in povpraševanja. Ker dobiva Istrsko okrožje pretežen del materiala iz Jugoslavije, velja tozadevno s tališče tudi za naša gospodarska podjetja. Jugoslavija je že pristopila k rešitvi tega vprašanja. Pred časom je bil if jugoslovanskih časopisih objavljen predlog o ekonomskih cenah surovinam in polizdelkom in dan v diskusijo. Po tem predlogu se administrativno določijo cene električni energiji, premogu, nafti, naftnim izdelkom, železu, raznim drugim ru--------------------------------- Nekaj besed V SLO ¥ O to,-!e Številko preneha izhajati Istrski tednik. V dveh letih izhajaš n ja si je pridobil širok krog bralcev, in sodelavcev ter je popolnoma upravičil zaupanje našega ljudstva v svoj časopis kot mobilizatorja in dobrega informatorja. Dve leti je list izražal vse težnje istrskega ljudstva in bil vesten izraz volje našega delovnega ljudstva, da dokončno odpravi sledove velikih krivic, ki jih je pustilo pri nas več desetletij trajajoče suženjstvo in izkoriščanje italijanskih mogotcev in fašistov. Obenem je list izražal odločno zahtevo, da medna-. rodni krogi upoštevajo neomajno voljo istrskega Ael. ljudstva, da si s*mo kroji svojo usodo in da si svobodno izbere pot, po kateri bo bodilo. To svojo voljo je naše ljudstvo neštetokrat dokazalo in jo dokazuje z dneva v dan, ko gradi sebi in svojim otrokom lepšo bodočnost. Ta zahteva ss izraža v trdni odločnosti po priključitvi k svoji socialistični domovini — svobodni Jugoslaviji. V tem je tudi list svoje opravil in verno sledil v dveh letih izhajanja vsemu življenju našega ljudstva. Veliki uspehi naših delovnih ljudi ni vseh področjih družbene dejavnosti vsebolj vežejo naše predele s skupno domovino, o njih piše v dovoljni meri tudi naš centralni tisk, zato je tudi izhajanje ožjega lokalnega glasila odveč, ker naši ljudje težijo predvsem za novicami iz naše širše domovine, da vidijo, kako žive drugod in da svoje delo uskladijo in izkoriščajo bogate delavne izkušnje iz vseh področij ini predelov naše domovine. O tem pišejo naši vodilni časopisi: Ljudska pravica, Slovenski poročevalec in Ljubljanski dnevnik. Zato tudi vabimo naše bralce in ljubitelje, da v čimvečjem številu segajo po njih. Z novim letom pa bo začel v Kopru izhajati nov, bogat in ilustriran tednik »Slovenski Jadran«, ki bo povezoval v borbi ta uresničitev teženj po izgradnji lepše bodočnosti in čuvanju pridobitev naše slavne Narodnoosvobodilne borbe neodrešene brate z brati v svobodni domovini. Poleg tega bo list prinašal najrazličnejše zanimivosti iz domovine in iz sveta, črtice, povesti in romane v slikah, vesti iz kulturno • prosvetnega življe-Bja, kmetijske članke in gospodarske vesti ter posebno stran za naše žene, matere in gospodinje. Vabimo vse ljubitelje našega lista, da ostanejo zvesti novemu listu in da krog bralcev in sodelavcev še razširijo. j ' ' Uredništvo Istrskega tednika se ob koncu izhajanja lista zahvaljuje vsem svojim bralcem za pozornost in vsem sodelavcem za pomoč ter želi vsem skupaj srečno in uspehov polno novo leto. dam, nekaterim kislinam, nekaterim lesnim izdelkom, nekaterim tekstilnim surovinam in polizdelkom, nekaterim surovinam in polizdelkom usnjarske industrije, nekaterim živilom (sladkorju, olju) itd. Toda te cene niso več stare «enotne» ali kakšne druge oblasto «odobrene« cene, marveč so rezultat konkretnega računa stroškov proizvodnje, upoštevajoč izdelavne plače, amortizacijo, ki omogoča normalno zamenjavo proizvodnih sredstev, družbeni prispevek, ki predstavlja minimalno obveznost proizvajalca nasproti državi, in druge režijske stroške, ki jih treba pri računu cene upoštevati. Ker te cene temeljijo na 'dejanskih stroških proizvodnje, ^so te cene odraz resničnega gospodarskega stanja in jih zato — enako kot druge na trgu formirane cene — imenujemo ekonomske cene, lè da imajo te cene posebno vlogo v celotnem sistemu tržnih cen. S temi ekonomskimi cenami surovinam in polizdelkom se mora doseči taka delitev narodnega dohodka, da se največji, ekonomsko opravičen del akumulacije zagotovi na surovinah in na polizdelkih. Istočasno pa morajo te ekonomske cene omogočiti realizacijo planiranih zneskov akumulacije na končnih proizvodih v okviru planiranih cen v blagovno — denarni bilanci za 1952. leto. Ekonomske cene surovinam in polizdelkom se v glavnem prilagajajo obstoječemu stanju v blagovni izmenjavi in imajo namen pospeševati nadaljnjo stabilizacijo ■ cen. Toda te ekonomske cene surovinam in polizdelkom je treba smatrati kot osnovne cene, po katerih se bodo določevale posamezne individualne cene glede na dimenzi-. jo,, kakovost in druge pogoje, in sicer na podlagi tehničnega cenika, ki ga bo izdala uprava za cene pri ministrstvu za finance FLRJ. Ekonomske cene imajo za naš nadaljnji gospodarski razvoj odločilen pomen. Preko njih se konkretno vpliva na pravilno formiranje prodajnih cen vseh industrijskih proizvodov in s tem tudi posredno na Na slavnostni proslavi na predvečer desete Obletnice Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu je govoril vrhovni komandant JLA in minister narodne obrambe maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, ki je ■ v svojem govoru med drugim poudaril, da bodo pripadniki armade vedno zvesti čuvarji naših narodov, njihovih pridobitev v ljudski revoluciji in mirne izgradnje socialistične bodočnosti ter so pripravljeni za to priliti tudi zadnjo kapljo krvi, toda vedno v obrambo socialistične domovine. »Naj vedo vsi tisti,« je poudaril maršal Tito, »ki iz kakršnih koli razlogov obrekujejo našo armado, da naša armada ni zamudila niti trenutka za svoje svoje vsestransko izpopolnjevanje, da se globoko zaveda svojih nalog, pa tudi svojih možnosti ter sposobnosti v vojaški veščim«. Maršal Tito je dalje dejal, da je globoko prepričan, da bo naša armada mogla in znala storiti vse, da ohrani mirno graditev socializma — ter da bodo tudi naši narodi zastavili vse sile, da bi oskrbeli svojo armado kot budnega čuvdrja mirnega življenja in graditve srečnejše bodočnosti z vsemi potrebnimi sredstvi za borbo, da bi tako čim. laže izpolnila svoje poslanstvo. »To bo lahko storila,« je dejal maršal Tito, »saj je revolucionarna armada, ki ima nalogo varovati in bra- niti revolucionarne pridobitve, , izbojevane v osvobodilni vojni. To bo lahko storila, ker šo njeni ‘vodilni kadri prekaljeni v štiriletni težki borbi in imajo bogate vojaške izkušnje.. Vojaki in politični voditelji naše armade so vzgojeni in se še dalje vzgajajo v duhu najnaprednejše znanstvene misli o družbi, v duhu nauka marksizma—leninizma. Takšna armada ne more biti orodje za zasužnjevanje kogar koli ali za ogražanje neodvisnosti in svobode kogar koli. Toda takšna armada je nepremagljiva prav zato, ker se zaveda svoje revolucionarne vloge čuvarja sociaMstične države«. Ko je maršal Tito dejal, da moramo biti budni v obrambi svoje neodvisnosti, predvsem danes, ko je Jugoslavija predmet stalnih provokacij in groženj, je poudaril poizkuse morebitnih napadalcev, da bi razbili enotnost našega ljudstva. Obtožil je kominformistične države, ki si prizadevajo ustvariti v Jugosla viji peto kolono. »V tem je torej jemo takšnega pojava, da se bore dolžnost vseh državljanov«, je podčrtal maršal Tito, »da ne podcenju• , proti njemu, če nočemo, da bi država ne doživela nove krvave zgodovine«. Maršal Tito ; je zatem odgovoril tistim, ki obrekujejo Jugoslovansko ljudsko armado kot vojsko gveril- cev, ki da so sposobni vojskovati se samo v bosanskih hribih: »Danes to trdovratno propagirajo tu di nekoJeri italijanski vojaški' in časnikarski krogi; toda tem ni mogoče zameriti, ker pač vedo, zakaj se jezijo. Ti ljudje imajo slabe spomine iz časa okupacije, danes pa razen tega tudi druge račune. Toda mnogo balj čudno je, da se tudi v drugih državah najdejo časopisi s takšnimi in še bolj žaljivimi članki o naši armadi, kakor naprimer te dni »MENCHESTER GUARDIAN«, ki je 7. decembra prinne-sel članek z žaljivo vsebino o naši armadi, o naših narodih in njihovi »nesposobnosti«. Vojaški dopisnik iz Bei grada, ki uživa našo gostoljubnost, je avtor tega članka.« V odgovor lažnim vestem »Mencheste-rja Guardiana« je maršal Tito rekel, da je gospod dopisnik pozabil, kako je napa četrta armada spomladi 1945. napravila bliskovit prodor od Knina v Dalmaciji ter s tanki in topovi, potem ko je prehodila najtežji teren, čez Liko, Gorski Kotor in Snežnik, v Istri na območju Reke zdrobila cel nemški korpus pod poveljstvom generala Kue-blerja in 1. maja 1945 zavzela Trst. In dalje, kako so enote JA s tanki in topovi napredovale v sremskih ravninah in skozi bosanske gore, ko so gonile kvislinge in nemške čete in da so na koncu te okupartorske Proslave ob 10-letnici JLA v našem okrožju Po v,sem okrožju so proslavili 10-letnico ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. V Kopru se je na vgčer 22. decembra zbrala ' množica s predstavniki oblasti, množičnih organizacij, med temi tudi predstavniki Jugoslovanske armade generalati poročnik Vaso Jovanovič, pisatelj Cedo,mir Mindero- ________ __ vic, ki je bii med borbo član štaba1 formiranje cen kmetijskim proizvo-. L Proletarske brigade, kakor tudi dom. Obenem imajo obravnavane ekonomske cene tudi svoj širši pomen, da na eni strani vzpodbujajo na večjo proizvodnjo deficitnih surovin in na izvoz odvisnih surovin domače proizvodnje, a da na drugi strani vzpostavijo pravilno razmerje dinarja nasp-oti tujim valutam. Posebnost teh cen nasproti dosedanjim je, da veljajo praviloma nakladalna postaja. Predvidoma stopijo v veljavo že s 1. januarjem 1952. leta. Na v diskusijo predložene ekonomske cene surovinam in polizdelkom so morala jugoslovansko podjetja do 20. decembra 1951. dati svoje pripombe. Potrebno je, da se. tudi gospodarska podjetja in ustanove v Istrskem okrožju zanimajo za te ekonomske cene in da s konkretnim računom ugotovijo, kakšen vpliv bodo predložene ekonomske cene surovinam in polizdelkom imele na njihovo proizvodnjo ir. na cene njihovih proizvodov. Računati je treba z dejstvom, da se bodo naša podjetja s 1. januarjem prihodnjega leta oskrbovala s surovinamT in polizdelki, ki so jugoslovanskega izvora, po novih ekonomskih cenah. Zato je dolžnost gospodarskih podjetij in ustanov, ki uporabljajo ta material, a to so skoro vsa podjetja in ustanove, da čimprej izvedejo nove kalkulacije in podvzame-jo potrebne ukrepe. komandant Vojaške uprave JLA Miloš Starnato,vic, predsednik IO IOLO Julij Beltram in drugi. V govoru, ki ga je imel podpolkovnik Vlado Bajič je bil poudarjen pomen zgodovinskega 'dne 22. decembra 1941, ko: so bili v Rudnem z ustanovitvijo L proletarske brigade • postavljeni temelji današnje Jugoslovanske ljudske - armade. Ta Reorganizacija IOLO Te čini se je izvršila prva faza reorganizacije javnega aparata v Istrskem okrožju. Število uslužbencev okrožnega odbora in njegovih ustanov se je znižalo ;za 30 odstotkov. Razrešeni uslužbenci bodo s 1. januarjem, zaposleni pri okrajnih ljudskih odborih ter ipo raznih ustanovah in podjetjih. Ta reorganizacija pomeni jačanje okrajnih ljudskih odborov s perspektivo, da 'bodo prešle kompetence postopoma na krajevne odbore. S to reorganizacijo prehaja operativno delo v -pristojnost nižjih organov kar je korak naprej v razvoju poglabljanja ljudske demokracije. Po novem letu bo izveden drugi' del reorganizacije a ustanovitvijo ob-l tinskih ljudskih odborov. brigada je.bila obenem prva) večjg vojaška formacija v osrčju Evrope, ki se je uprla nadmočnemu sovražniku, ki je bil takrat zasedel skoraj vso Evropo. Slavna je ipot, ki jo je prehodila I. proleterska brigada. Od 22. decembra 1941 do osvoboditve je premagala nacifašističnega okupatorja, in pri tem 'zaplenila 71.8,30 pušk,, 1.683 brzostrelk, 1.422 težkih dn lahkih mitraljezov,. 45 protiavijon-skifo mitraljezov, 532 težkih topov,, 191 topov, 720 železniških vagonov, 12 lokomotiv; 120 radioed,dajnikov in velike količine streljiva ter .drugega materiala. Danes je ta vojaška formacija cembra tov. Tita in ‘proglasil barbino islkuprnosit teh junakov. S I. .proletarski brigado in ji predal v rokel rdečo 'proletarsko zastavo, dal 'jo pla-i 'polajiočo poneseja v borbe lin zmage, da pod njo dvigajo ljudstvo na vstajo. Borci in voditelji I. proletarske brigade so 'pozdravili govor tov. Jovanoviča z dolgotrajnim ploskanjem! tov. Titu, Jugoslovanski ljudski armadi I. proletarski brigadi. Zatem je govoril tudi generalmajor Peteri Stante. Kakor v Kopru tako so tudi v večjih središčih in mestih našega okrožja slavnostno proslavili 10- letnico JLA. V Piranu je bila na skupno z ostglimi j^g.tamL Jugg,slov ^reper. slavnostna manifestacija, na vanske ljudske armade budni eu- kateri so poleg pripadnikov vojske Pismo maršala TITA I. PBOLETABSKI BRIGADI Tovariši borci, podoficirji in oficirji I. proletarske brigade! Dva in dvajsetega decembra boste proslavljali 10-letnico I. proletarske. To je velik dan ne samo za vas, ampak tudi za vso našo armado. Ste lahko ponosni, ker vam je v čast proslavljati ta dan kot pripadnikom te siaivne brigade. Imejte vedno pred očmi, kakšni so bili borci te brigade v minuli osvobodilni borbi: po he-roizmu, disciplini, tovarištvu, po socialistični revolucionarni zavesti ter po. zvestobi svojemu ljudstvu. Stremite, da boste tudi vi takšni. Stremite v vsakem pogledu, da visoko držite zmagovito zastavo I. proletarske, zastavo Marxa, Engelsa in Lenina. Bil bi srečen, če bi mogel skupno z vami prisostvovati na tej proslavi, tioda na žalost to ni mogoče in zato pošiljam s tem vsem borcem in komandnemu sestavu I. proletarske brigade najtoplejše čestitke ob tem velikem dnevu, dnevu njenega rojstva. : ; Z borbenim pozdravom. JOSIP BROZ TITO V svojem pismu vrhovnemu komandantu maršalu Titu pravijo vojaki, podoficirji In oficirji I. proletarske brigade med drugim; »iPirva brigada je med prvimi našimi slavnimi brigadami, ki je ,s svojo visefco zavestjo, patriotizmom,, tovarištvom, borbami in zmagami čuvala in visoko držala čast in ponos našega ljudstva, visoko držala rdečo zastavo, zastavo zmage, ki ste jo ji Vi predali. Mi vojaki in vodje I. proletarske brigade stremimo in bomo tudi stremeli z vsemi silami, da bomo dosledni nasledniki borcev, ki so bili in se vzgajali v vrstah I. proletarske brigade, ki je pod svojo proletarsko zastavo budila in vzgojila številne heroje ‘in junake, katerih življenja so vzidana v temeljih naše socialistične Federativne ljudske republike Jugoslavije. To zahteva od nas na stotine tispče,v naših tovarišev in mi Vam obljubljamo, tovariš Tito, da bomo še odločneje in vsestransko nadaljevali uresničevati, vzgajati in učiti se na tradicijah naše brigade pri graditvi in krepitvi naše ljudske armade in naše socialistične domovine. Zvesti svojim nalogam smo pripravljeni vsak trenutek in kadar koli preprečiti pot vsakomur, ki 'bi skušal o-gražati pridobitve naše ljudske revolucije, neodvisnost 'naših narodov in. mirno izgradnjo socializma v naši zemlji.« ■: Filili® var naše svobode in 'neodvisnosti. Govor tov. podpolkovnika Bajiča je množica sprejela z navdušenimi aplavzi. Sledil je kratek kulturni program, nastopila sta meid drugimi član Ljubljanske opere Lipov-šček in peivka Drakslerjeva. Predvsem lepo so izvajali pevci portoroškega učiteljišča nekatere borbene in partizanske pesmi ob spremljavi orkestra JLA iiz Portoroža. ,Naslednji dam 22. decembra je bila na koprskem stadionu vojaška slavnost. Ob navzočnosti slavnih gostov, med katerimi so bili člani politbiroja CK KPJ tov. Franc Leskošek in .drugi višji oficirji JLA’, je bil tu pregled garnizona JLA mesta Kopra. Tov. Leskošek je oib tej priložnosti pozdravil oficirje, podoficirje in vojake v imenu CK KPJ in vlade LR Slovenije, poudarjajoč slavne tradicije NOB in vlogo enot ,na,še armade v našem okrožju za obrambo naše neodvisnosti in mirne socialistične graditve. Borce, podoficirje in oficirje -je pozdravil in jim čestital k 10. letnici v imenu ministrstva narodne obrambe in starih borcev tudi 'generalni poročnik Vaso Jovanovič, ki je itudi imel krajši govor. Najprej je govoril o ipomianiu I. proletarske brigade in med ostalim, rekel: »Tedaj, 1951. leta se je postrojila v Rudem skupina mladincev in mladink, ljudi srednjih leit in starih ljudi. Oblečeni so bili v različne uniforme, slabo obuti, različno oboroženi, nekdo je imel opa-sač, a vsi so imeli imalo' nabojev. Vise to na njih ni bilo veliko vredno. Teda v njih — v vsakomur od njih, je bilo veliko ljudsko srce .pripravljeno da do zadnje kapljice krvi se bori za svobodo, za svoje ljudstvo, za Partijo.« Pred takim stroje,mi je stal 22. de- bili tudi številni prebivalci mesteca. Po .govorih, v katerih je bila podčrtana pomembnost tega zgodovinskega dne, je bila .slavnostna akademija, na kateri so poleg drugih nastopili gojenci Pomorskega-tehnikama >z 'raznimi narodnimi plesi in recitacijami. Na Dan 'JLA zjutraj pa so gojenci italijanskih in sTbvenskih šol v Piranu .ponesli štabu enot Jugoslovanske armade v Portorožu pozdrave vsega prebivalstva in) organizacij Pirana. V štafeti so. sodelovali tudi mladinci Pirana in bližnje okolice. ;e svobode SOCIALIZMA kvislinške sile blizu avstrijske meje uničile in zajele več kot 200.000 vojakov skupaj z von Lehron in njegovim štabom. »So ljudje na zahodu«, je nadaljeval marša^ Tito, »ki si iz več vzrokov želijo, da mi ne bi dobili ■težke oborožitve, ampak da bi v primeru vojne krvaveli v gorah kot prva leta v zadnji vojni, morda to pot za neke tuje koristi; kot slabo oborožena množica, ki bo v odločilnem trenutku nezmožna ohraniti svojo svobodo, neodvisnost in svojo socialistično stvarnost. Zakaj so potrebne takšne nesmiselnosti? Razu-mljivo je, da nikakor ne morejo služiti dobrim odnosom in odstranitvi nezaupanja, ki ima pri naših narodih globoke korenine v preteklosti«. V svojem obširnem poročilu z nad 20 tisoč besedami je maršal Tito prikazal štiriletno revolucionarno ■borbo partizanskih odredov Jugoslavije. V zvezi s tem je poleg tega zavrnil zgrešene pojme o oboroženi borbi jugosloovanskih narodov poudarjajoč predvsem bmalovaže-valno politiko in obrekovanje kakršnih koli sovražnikov proti našim narodom. Prav tako je zavrnil trditev, po kateri naj bi Rdeča armada gsvo-bodila Jugoslavijo in poudariJ, skupne napore jugoslovanskih narodov za osvoboditev, kakor je tudi zavrnil trditev, da so se narodi Jugoslavije cdzvali borbi zato, ker da jih je poklical Stalin. »V kolikor so naši narodi se odzvali klicu Stalina — je rekel maršal Tito — se je lahko prepričal ne samo Stalin, temveč cel svet in to po objavi zloglasne resolucije informbiroja 1942 leta, ko je Stalin pozival naše narode, naj strmoglavijo svoje državno vodstvo. Narodi Jugoslavije se niso odzvali temu klicu, kakor se tudi niso odzvali po treh letih in pol, kljub nenehni sovražni propagandi sovjetskih voditeljev in ko-minformistov ter ponovnih vabil na strmoglavljenje«. Ko je nadalje govoril o življenju in delu ter razvoju Jugoslovanske ljudske armade v povojnem času, je maršal Tito dejal, da je 90r/o vodilnega kadra Jugoslovanske armade iz vrst delavskega razreda in kmetov. Ta kader je prekaljen z izkušnjami, toda temu kadru je bilo treba omogočiti, da se v mirnem razdobju kar najbolj izpopolni v vsem, kar ni mogel doseči poprej zaradi svojega težkega socialnega položaja. Ob zaključku govora je vrhovni komandant Jugoslovanske armade še naglasil, da prav zaradi vsega tega ni nobenega dvoma, da bo naša s slavo ovenčana armada lahko premagala sovražnika, ki bi si drznil napasti našo državo. Naši narodi naslanjajoč se na svojo nezlomljivo enotnost s svojo armado lahko mirno gradijo socializem. To lahko zagotavlja svojemu ljudstvu samo resnična ljudska armada in to je Jugoslovanska ljudska armada. PROCES V LUCCI višek projugoslovan. mržnje Pred 'dnevi je porbtno sodišče v Lucci zaključilo prvi 'del 'zloglasne razprave proti giaribaildincem ita. lijanske divizije Natisene. Pred neofašističnim sodiščem v Lucci je cbsoje.no partizansko gibanje Italije, ali bolje, trsti del italijanskega partizanskega gubanja, ki je videl rešitev Italije samo V. skupni borbi vseh zatiranih nabodov, predvsem v skupni borbi s partizanskimi edinicaimi Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Na zatožni klopi je prav zaradi tega tudi -Jugoslavija, katere' agenti naj bi bili obtoženi gartbaldinci, ki da .so delovali iza odcepitev italijanskih pokrajin dd «madrepatrije». Vsakomur je jasno, da je proces organizirala italijanska vlada, ki skuša s tem zadati ponoven udarec italijanskemu partizanskemu gibanju. Ta proces je samo člen verige proti-jugoslo,vanske mržnje, ki jo podpira v'sa italijanska reakcija, podprta od Vatikana. Po zamisli vladnih italijanskih reakcionarnih krogov,..naj fot proces dokazal ne samo »izdajstvo« gari-bialdihicev in; »patriotizem« ozopov-cev, marveč naj bi obenem obsodil v prvi vrsti »pohlepnoi grabežljivost« jugoslovanskih partizanskih enoit do italijanskega ozemlja v Furlaniji in v Beneški Sloveniji. Ni potrebno, da ibi poudarjali, da jugoslovanska partizanska vojska ni imela, nima, niti ne bo imela nikdar za cilj kakršnekoli osvajalne namene, ker je to ljudska armada, katere naloga je braniti 'ih čuvati pridobitve narodno-osvotoodilne borbe. Zato je nešteto dokazov, vendar v tem članku ne bomo o tem govorili. Tega procesa ,se veselijo italijanski iredentisti, fašisti in šovinisti. Prav 'tem .zločincem je bila poverjena .naloga, da nastopijo in pričajo protiv borcem za svobodo italijanskega naroda. Po vsem tem je zelo absurdno, da zahteva Italija revizijo členov njene mirovne pogodbe, ko niti stare ne spoštuje. Italijansko vladino glasilo «Il popolo» označuje izjave italijanskih partizanov, ki so se borili v partizanskih vrstah in ki so se zavzemali za mirno rešitev soiseidskih odnosov z jugoslovanskimi narodi kot kriminal. Po mnenju tega lista bi morali tedanji komandanti italijanskih partizanskih enot leta 1944 in 1945 začeti s sovražnostmi proti enotam Jugoslovanske armade, ne pa udariti kot so tudi udarili proti fašistom in .nemškemu okupatorju, stav, ki jih podpirata vlada, in Va-Tudi pisanje ostalih italijanskih li-tikan, je polno protijugoslovanske mržnje in sovraštva. Pri tem prav gotovo ni ;na zadnjem mestu glasilo tržaških iredentistov in fašistov »■Giornate di Trieste«, ki si v svoji nebrzdani gonji proti Jugoslaviji in Istrskemu okrožju izmišlja vsakdan nove »dokaze« o osvajalnih namenih Slovenskih partizanskih edinic IX. korpusa, ki se je boril skupno z italijanskimi garifoaldinci za svobodo ne samo slovenskega naroda, marveč tudi italijanskega. ■Proces v Lucci nam odkrito kaže, .kako daleč so zašli odgovorni italijanski vladni krogi v njihovi gonji proti vsemu, kar je naprednega in človečanskega. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Vojna na Koreji še vedno traja, čeprav se vodijo več mesecev pogajanja za premirje, toda dejansko korejski nared še vedno krvavi. Tudi v drugih delih sveta obstajajo žarišča novih konfliktov, ki se lahko razširijo v pravi svetovni-požar, čeprav upamo, da do tega ne bo prišlo in ker tudi na,rodi ne želijo nove vojne, temveč si nasprotno prizadevajo, da bi prišlo do splošne pomiritve.. Omeniti moramo, tudi važnost letošnjega zasedanja Glavne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu, ki bo nadaljevala z zasedanjem tudi še januarja in februarja meseca prihodnjega leta. Lahko trdimo, da je- bilo letošnje zasedanje bolj plodovito kakor prejšnja in da so delegati raznih držav izrazili željo svojih narodov po splošnem miru v sveltii. Glavni uspeh v prvem delu zasedanja je bil sporazum med zahodnimi državami in Sovjetsko zveizo, da bodo sodelovale v novi komisiji Združenih 'narodov za razorožitev. Na prvem delu zasedanja je bil tudi važen sprejem jugoslovanske resolucije v zvezi z nje,no pritožbo proti sovražnim dejanjem Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Resolucija poziva prizadete države, naj uredijo svoje medsebojne odnose in poravnajo spoje v skladu z listino Organizacije združenih narodov ter naj poravnajo obmejne spore s pomočjo mešanih komisij ali) pa. na drug miroljuben način. Sprejem te resolucije^ je nova potrditev, da ves miroljubni svet obsoja sovjetske napadalne metode, obenem pa veliko priznanje in za- Leto gre h koncu in z njim važno obdobje človeštva. Niti od daleč se niso še poolegle strasti, ki jih je dvignila na površje zadnja vojna, a njihovi tresljaji so. globc.ko posegali v življenje narodov in od-nošaije med državami. Od tega ni bilo izvzeto tudi naše raamerje do sosedne republike. O tem ne moremo trditi, da je bilo ravno idilič. no, vendar prav gotovo ne po naši krivdi. Zvesta svojim starim tradicijam hodi nova republika ravno po isti poti kot prejšnji režimi. Ta se ni nič spremenila od onega dne, ko je Italija dosegla svoje zedinjenje po dolgih stoletjih tujega jarma. Bila je .še v povojih in še brez prave notranje organizacije, ko je že iztezala svoje rečice po tuji zem. lji. Kaj kmalu je zajadrala v prve kolonialne pustolovščine, a si je pa pri tem tako opekla prste, da jo je dolgo časa bolelo. Toda imperializem, ki je bil bistvo njenih hrepenenj, jo je gnal neizprosno, po usodni poti. Zagledala ,se je v »bolnika oib Bosporu«; ob čigar postelji je že stalo mnogo, da. bi pograbili dediščino. Kmalu nato pade italijanski imperializem po- drugem bolniku, Avstriji, dasi se ni mogel dalj časa odločiti, ali bi bil lažji plen tam ali pri Franciji. In ker je vse tako -lepo in brez ovir šlo, si izgradi sedaj italijanska družba svojo imperialistično vero v sistem, ki naj bi uresničil vse njene tajne in odkrite nade. Pod fašizmom nastopi zlata doba imperialističnega izživ- OB KONCU LETA ljanja, ki neha šele, ko je napredni svet po težki borbi uklenil divjake, Italiji sami pa odkaže oni prostor, ki ji pritiče v svetu. Toda .podoba je; da se- poraženi imperializem ni udal in da se tudi noče udati v svojo usodo. Zdrobljena je bila le njegova, lupina, dočita je jedro ostalo-. Duh imperializma je ostal v italijanski meščanski družbi še vedno tako- živ, kakor je bil za časa Crispija, Salandre in Mussolinija. Moglo bi se soditi, da je postal še agresivnejši in na-silnejiši. Noče se -sprijazniti z mislijo, da imajo vsi narodi na- svetu pravico na 'svobodo in lastno izživljanje. Se vedno misli, da so tod tudi neka ljudstva s smotrom, da služijo veličini italijanske imperialistične zamisli. Zato spremlja, ta imperializem vsak njihov korak .s posmehovanjem in rohnenjem, očitki in klevetami. A ker se sproščeno jugoslovansko ljudstvo kaj malo zmeni za vse te izlive slabe volje, je še večji c.genj v strehi. Nova šovinistična morala ne trdi odslej le, da je narodna nesreča vsak sporazum z jugoslovanskim sosedom, marveč proglasi za narodno dolžnost vsakega zavednega Italijana družabni bojkot. Na Par-rija se vsuje cela ploha očitkov, med katerimi ne manjka tudi psovka izdajalec, ker je šel - v Zagreb manifestirat svojo željo po> ebliža-nju in svetovnem miru. Se boljše pa obdela šovinizem njegovega tovariša prof. Čušina v Trstu, kateremu je zaradi tega, greha, kar odvzel službo. Sodelovanje v borbi za svobodo se žigosa kot izdaja še po sedmih letih, ko je Jugoslavija spustila že večino vojnih zločincev. Kot medvedi v kletkah se razkazujejo v zabavo reakciji ljudje, katerim bi vsaka res demokratična država dala odličja. Imperializem res upa, da bo mogel s takimi, neprimernimi sredstvi znova priklicati v življenje one mračne1 sile in instinkte, ki nelé niso nikdar ničesar pripomogli k mirnemu sožitju med narodi, marveč Italijo samo pripeljati ob rob propada. Na tak način računa rimski klerikalni režim vzdržati zgodovinsko »poslanstvo« Italije. Manjka, mu pa zato še nek necbhodr.o potreben predpogoj. Sila, ki je potrebna za vsako/ izvajanje nasilne politike. Do te si pa imperializem upa prikopati potom atlantske zveze, o kateri misli, da jo je ustvarila blagohotna usoda le zato, da bo dvignila njegovo ugaslo zvezdo. Kako naj si drugače tolmačimo besedo odgovornih predstavnikov tržaškega' šovinizma in rimskega imperializma »ko boimo močni, bomo vse drugače razgovarjalk. Take in podob- ne izjave, kažejo dovolj zgovorno na to,' da si zamišljajo italijanski iredentisti za ameriške dolarje dobavljeno orožje le kot sredstvo ustrahovanja svojih sosedov. Kažejo tudi, da je politična1 miselnost italijanske meščanske družbe ostala ravno tako nemoralna kakor je bila pod ranjkim ducejem. S takimi napovedmi se pa De Gasparijeva vladavina zaman obrača na ostali svet, da bi ji dovolil otresti se neprijetnih določb mirovne pogodbe, ker bi njena ponovna oborožitev le pripomogla k povečanju sedanje negotovosti in nemira v svetu, namesto k okrepitvi miru, kaikor si zamišljajo darežljivi Američani. Čeprav so izgledi prav majhni, vendar le nismo opustili upanja, da bodo šovinistični krogii pri naših sosedih pod pritiskom časa in razmer končno le prišli do tega, da je imperializem preživela vera, ki nima več v svetu, razen v Sovjetski zvezi, pristašev kaj šele oboževalcev. Prej ali; slej bodo spoznali politično in moralno vrednost gesla »tujega nočemo« s čeinjer bodo po-vansko italijanskih odnošajev po dane osnove za ureditev jugoslo-vidikih mednarodne pravičnosti in ne željah .majhne skupine ljudi, ki živi od netenja .sovraštva med dvema narodoma, navezana drug na drugega. V 'upanju, da bo do tega .prišlo v kaj kratkem času stopamo vedro čez prag starega leta. doiščenje Jugoslaviji in njenim narodom, ki se tako vztrajno in dosledno borijo za mirno sožitje med narodi, za enakopravnost malih in velikih narodov in za mir v svetu. V Parizu je bila sprejeta tudi resolucija p ustanovitvi 'mednarodne anketne komisije za. Nemčijo, ki naj ugotovi, ali. so de,ril pogoji za izvedbo volitev' v vsej Nemčiji. Razen tega je večina članov sprejela resolucijo, ki priporoča ’varnostnemu svatu sprejem Italije v Organizacijo združenih narodov. Prejšnji teden so v Parizu izvolili nove nestalne člane varnostnega sveta. Pakistan je bil izvoljen namesto Indije, Cile ' namesto Ekvadorja, po večdnevnem glasovanju je bila pa namesto Jugoslavije izvoljena Grčija. Toliko o zasedanju glavne skupščine v Parizu, ki bo .spet začela s svojim delom v začetku januarja in k,cincala,', nekje v polovici faforuarja. V zvezi s sprejemom Italije v Organizacijo .Združenih narodov naj omenimo še to, da je 8. decembra poslala italijanska vlada noto podpisnicam italijanske mirovne pogodbe ter prosi, da bi s.e mirovina pogodba revidirala, zlasti. pa nekateri členi, tako da bi lahko postala suverena in enakopravna z ostalimi članicami Združenih narodov. Mnogo držav je na italijansko noto pozitivno odgovorilo. Svoj odgovor je poslala tudi Jugoslavija. Pravzaprav. vsebuje jugoslovanski odgovor stališče jugoslovanske vlade do 'italijanske mirovne pogodbe. Jugoslovanska vlada se strinja z večinp predlogov, za spremembo določi! .mirovne- pogodbe, ker te ne odgovarjajo več dejanskim pogojem. Ne more pa zaenkrat začeti' proučevati revizije, ker še vedno obstoj.ijo nekatera važna nerešena vprašanja. v itatijairisko-jugoslovan-skih odnosih. Ce bi se ta vprašanja rešila, bi prišlo do., možnosti širokega in mnagostranskega- sodelovanja med obema državama in bi se Ustvarili pogoji, da bi jugoslovanski narodi podprli prizadevanja Italije, da se odstranijo tista določila mirovne pogodbe, ki ovirajo enakopravno sodelovanje Italije v skupnosti demokratičnih i'n svobodoljubnih narodov. Kakor vidimo je jugoslovanski odgovor zelo točen 'in jasen iker poudarja, da jugoslovanski naredi želijo videti svojo sosedo' kot enakopravno članico z -drugimi državami, teda najprej se' morajo rešiti tista vprašanja, ki še razdvajajo narode obeh držav. Predvsem moramo tu poudariti vprašanje Trsta, vprašanje slovenske manjšine v Italiji, ki dejansko ne uživa nobenih pravic itd. STKAN 2 Priprave za uspeh dneva otroške radosti Le nekaj dn'i-nais' še loči od dneva otroške radosti/in veselja — novoletne jelke. »Kaj mi bo prinesel letos dedek Mraz?« se sprašujejo neštetokrat naši otroci predvsem zadnje dni. 'Njihovo pričakovanje ne bo razoča- KAKO UVESTI DELOVNE NOBME Naloga naše socialistične graditve Je dvigniti splošno blagostanje delovnega ljudstva, to Je zgraditev socializma. Eden od bistvenih pogojev za to pa je. da povečamo storilnost dela, da povečamo število proizvodov. Pri tem moramo poudariti, da giba nje za višjo storilnost nima namena večati fizičnih naporov delavcev, temveč povečati storilnost z iznajdbo novih in boljših načinov dela ,s popolnim izkoriščanjem mehanizacije in delovnega časa. Delovne norme so eden izmed temeljnih pogojev za povečanje storilnosti dela. Pravilno postavljanje delovnih norm je temelj za pravilno razdelitev dela in izboljšanje organizacije dela. Nadalje pomen delovnih norm je tudi v tem, da omogočajo plačevanje po efektu deta, razvoj socialističnega tekmovanja pri delu, pravilno razdelitev dela in delovnih moči, pravilno izkoriščanje delovnega časa in odkrivanje viška delovne sile v podjetju. Vse skupaj pa ima cilj povečati storilnost dela in uveljavitev socialističnega principa nagrajevanja vsakomur no količini in kakovosti dela. Marsikateri upravi podjetja še danes ni jasno, kdo postavlja norme in kako se norme postavljajo. V kolikor pia idi slatto |iV> nd.-matì, se fttunlrj.i pa delajo po normah, so te slabe, ne realno postavljene ha osnovi statističnih podatkov. Tako postavljene norme lahko Povzročajo delovnemu kolektivu in skupnosti gospodarsko škodo. Norme postavljajo normirci ter drugi strokovnjaki, ki po predpisanih mettodah in načinih izvršijo vše tehnično delo, pripravijo gradivo, sestavljajo predloge, kakšna naj bo norma, Icskšna norma naj se določi itd. Ti strokovnjaki predložijo ves elaborat direktorju. Direktor podjetja ne določi norm na podlagi p red "ega, temveč najprej predloži obratni komisiji za delovne norme, ki jo imenuje direktor podjetja izmed najboljših strokovnjakov in najboljših delavcev Ostal jim -bo -neizbrisan- V spominih na slavno -preteklost. omfa-o 9: v'M’étóft’iiar navdušeno ploskali. Na tej proslavi je bil tudi tajnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Celestin Kozlovič, ki je govoril o pomoči ljudske oblasti dos-edaj nerazvitim vasem in krajem. Predvsem je tov. Kozlovič poudaril dejstvo, da Italija ni pri nas v 25 letih nič naredila za naše vasi, še izkoriščala jih je in jih ščuvala, da se med seboj sovražijo. Naše ljudstvo pa-, si je po osvoboditvi že veliko, zgradilo s pomočjo svoje ljudske oblasti, da noben do-sedanji režim ni toliko — je poudaril tovariš Celestin Kozlovič. Sledila je nato še kulturna prireditev. Natopili so pionirji in vaški pevs-ki zbor, nato je bi-lo dolgo v noč ljudsko rajanje. Tako so v Bor-štu na dam desetletnice Jugoslovanske ljudske armade dobili električno razsvetljavo-, odkoder jo bodo napeljali še po drugih bližnjih va-seh. Mirko Kocijančič. LABOR. •— Kaj pravijo ljudje o električni luči. V petek zvečer je prvi-č zagorela električna luč tudi pri nas. Trenutek razsvetljave nas ■je čudovito razveselil. Kako -so naši ljudje sprejeli ele-ktriko, nam do- Slednja kot sredstvo in izraz ljudskega blagostanja V- koprskem okraju obstaja že stara tradicija ljudske štednje: Saj je bila ma Koprskem ustanovljena po vrstnem -redu idnuiga hranilnica na Primorskem. V sedanjem koprskem 'okraju je -pred vojno -bilo Ì2 slovenskih hranilnic i-n posojilnic ali kre--d-taiih zadrug. To je znak, da je že tedaj v činih težkih igio-spo-darskih razmerah bila -med našim ljudstvom živa visoka zavest za štednjo in stremljenje k gospodarski krepitvi -našega kmečkega življa. -Bil je -to tudii dokaz visoke kulture 'istinskega človeka na-vasi, to je tistega človeka, -na -katerega gleda danes naša mla-dinä z -nekim pomilova-nijem i-n posmehom,, a bi se morala ravno v -gospodarskih zadevah marsikaj naučiti od svoje starejše generacije, ki ni je morala svoje gospodarske in kulturne ustanove priboriti in me na lahko ustainavljSLi kakc-r je danes slučaj. Naša starejša generacija je svoje tistano-ve tudi ljubila, jih upoštevala in odločno branila- pred svojemi- -na-s/yotniki. Naše vasi so se s pomočjo kreditnih zadrug otresle raznih oderuhov, ki so jih -poprej izkoriščali in Homu pripada preživnina za otroke Po prejšnjem finančne -sistemu je pomenil dodatek za preživnino za otroke, ki ga je izplačeval Zavod za socialno zavarovanje (mesečno od din 240.— na-prej) le malenkosten prispevek pri vdrževa-nju družine. Vrednost prispevka, ki ga je družba dajala -družinskemu očetu — delavcu je bila v živilski karti ip v vseh ostalih dodatnih nakaznicah za garantirano preskrbo. Delavec ciziroma uslužbenec je prejel za svoje družinske člane živilske karte, ne glede- na to, koliko dela je dejansko izvršil. Družba mu je torej daja-la ne oziraje se ,na to, koliko je le-ta za -družbo sto-ril. Danes ni več ta-ko. Toliko kot posameznik -dr-užbi da, toliko b-i od nje tudi prejel. To načelo socialističnega nagrajevanja se odraža tudi v tej družbeni dajatvi, to je, v preživnini za ootroke. V zvezi z izplačevanjem preživnine za o-t-roke so nam bila večkrat pc-stavljena- razna vprašanja, ki niso našim -bralcem bila jasna ter se le-ta če-sto- postavljajo v vsakdanjem življenju. Zato hočemo da-nes odgovoriti na neka-te-ra teh vprašanj. Zbrali smo pojasnila na take primere, ki se večkrat porajajo, a smo izpustili one ki so tako vsakdanji, da so- vsakomur jasni. Vprašanje: Kolikšen znesek pripada delavcu iz naslova preživnine za otroka, če mesec v katerem je delal, ni imel 26 delovnih dni? Odgovor: Znano je že, da pripada zavarovancu, ki ne prejema mesečno plačo za vsakega otroki, ki ga vzdržuje preživnina po 135.— din za vsak pc-lno plačani delovni: dan a največ din 3500.— -na mesec. Ce ima mese-c 26 delovnih dni bi pripadalo delavcu din 3510.— (135.— X 26), ve-nda-r se izplača samo din. Važno opozoùio in o?M&diio! Z novim letom začne izhajati v Kopru nov slovenski tednik »SLOVENSKI JADRAN« Vabimo vse dosedanje naročnike in bralce Istr- § skega tednika, da čim-prej nakažejo naročnino za |f nov list in krog bralcev in naročnikov še razširijo d med svojimi znanci in prijatelji, 2 Novi list bo izhajal vsak petek na 12 straneh, bo 1 bogato ilustriran in s -pestro vsebino. 5 Letna naročnina znaša 500 din, polletna 250 in % četrtletna 130 -din, posamezen izvod pa 10 din. — i Dobite ga v vseh prodajalnah časopisov v okrožju, S v krstu in v glavnih časopisnih prodajalnah po ostali d & Sloveniji. àlllli'illlll» filli,ll»llwllllll,,llltlMllllh,llll|],,llll|yHII|, llllliilllllliillllllwlllllliilllllliillllll,illlllliilll|||ii||||l|i,|||||||l|||||y|||||w|||||y|||||w||||||w(|||||1(|||||||,|||[||||||||||u|(||||l|||||||i(||||||i(|||||y|||||ii||p 3500.—. Z-ato ne pripada delavcu več kot 3500.— din tudi v onih mesecih, ki imajo več kot 26 de-lovnih dni, a-li pa je delavec dejansko delal več kot toliko dni v e-nem mesecu. Ce pa v enem mesecu vsled praznikov ni bilo 26 delovnih dni, je ki juto temu treba- plačati delavcu 3500.— dim za vsakega otroka. Vprašanje: Kaj se razume pod besedo »polno plačani delovni dane, Ali ni tu nobenih izjem? Odgovor: V tem primeru ni izjem Kdor hoče prejemati preživnino mora delati polni- delov-ni čas. Ca zapusti ali zam-udi -delo- samo za eno uro, izguibi pravico do preživnine za tisti dan. Zato nimajo pravice do preživnine tisti zavarovanci, ki iz kakršnega ko-li razloga delajo- skrajšan de-lavni čas. To smo smatrali za potrebno posebej poudariti, ker se- v tej zvezi pojavlja mnogo nejasnosti. Vprašanje: Ali obstojajo primeri, v katerih je možno, da si zavarovanec pridobi pravico na preživnino za otroke, čeprav ni eno leto v delovnem razmerju ali pa 20 mesecev v zadnjih dveh letih? Odgovor: Ce po smrti moža, ki je imel pravico -do preži-vnene za otroke, de-la njegova vdova ali se v tridesetih dneh po moževi smrti , zaposli, se poslej -ta dodatek izplačuje njej, klj-ub temu da- nima predpisane delovnie dobe iz svoje zaposlitve, če izpolnjuje ostale pogoje za ta -dodatek. Ce v takem primeru mož -ni dopolnil dobe, ki je po-< trebina za pridobitev pravice do dodatka- za oitro-ke, se -za-posleni vdovi šte-j-e- v delovno -dobo tudi moževa delavna dob-a pred njeno zaposlitvijo. Vprašanje: Do katere otrokove starosti pripada zavarovancu pravica do preživnine? V Odloku o socialnem zavarovanju je rečeno, da gre ta pravica do otrokovega dovršenega 17. leta starosti, če pa se šola, do konca predpisanega rednega šolanja, nadalje pa do 24. leta starosti, medtem ko prejemajo upravičenci ta dodatek samo do otrokovega 14. leta starosti. Odgovor: V Uradn-em listu IOLO št. 11 je i.zšel Odlok o spremembi gori omenjenega odloka. Po tem novem pravnem predpisu gre zavarovancu ta pravica, dokler otrok ni starejši od 14 -let. Po 14. letu, a najdalje do 24. leta starosti otroka, gre :zavarovancu ta pravica samo takrat, če otrok redno poseča šolo ali je uče-nec v gospodarstvu. Vprašanje: Če delavec oziroma u-službenec prekine delo ter čez čas ponovno prične delati, ali mora v tem primeru delati zopet eno leto, da si pridobi izgubljene pravice? Odgovor: Ce delavec oziroma u-sl-užbenec, neupravičeno izostane z dela več kot 15 -dni, iizgubi pravico do preživnine na podlagi dotedanje delovne dobe ter jo pridobi znova šele po novi delovni dobi, ki se šteje od zopetne vrnitve na delo na istem ali drugem mestu. Šteje se, da -delovno razmerje ni preitr-ga-no, če sledi poponovni nastop delovnega razmerja v tridesetih dneh -po prenehanju invalidnosti ali boleže-n-skega dopusta. Tako -se ravna tudi s -tistim, ki neha delati, zaradi tega, ker mora streči bolnemu otroku, ki mu je po mnenju pristojnega državnega zdravstvenega organa taka postrežba- nujno potrebna, če znova nastopi delo v tridesetih dneh, ko je po mnenju istega zdravstvenega organa- prenehala potreba za tako postrežbo. V pričujočem članku smo odgovorili na nekatera vprašanja iz tega področja naše socialne zakonodaje. jih spreminjali iz gos-poda-rjev v kolone. Res, da danes n-i več te neva-nnosti. Kre-ditne us-tanove bi pa da-nes :z večjo išjtedjmjo lahko koristile -našemu človeku za zboljšanje njegove življenjske ravni, za nabavo raznega orodja in strojev, za obnovo sadjarstva, vinogradništva, živinoreje, čebelarstva itd. Danes je naš kmetovalec v dokaj boljšem gospodarskem položaju, kakor -je bil -pred 30 leti in bi lahko s pravilno štednjo, -neobčutno za- njegovo visakdainj-e življenje, lah-ko prihranil imairsi-kateni dinar -letno, ki ga dane-s todi -nezavedno razsiplje. Je v naših krajih navada, -da posebno po trgatvi je vedno vino na mizi i,n ga v hiši vai popivajo od najmlajšega otroka do najstarejšega človeka. In iti ljudje se najbolj pritožujejo, da -ne moreo živeti, da je slabo. Ko bi manj vina po-pili in ga nič -ne popili, bii koristili svojemu zdravju ter -bi p-riš-tedili marsikateri stotak, ki bi ga lahko vložili v hranilnico za težje čase. Vemo, -da taki ljudje ne bodo -čitali tega članka ker sploh nič -ne čitajo al-i maj jih sosedje -na to opozorijo i-n naj jim svetujejo, da menjajo ta način pot-rtnosti in -zapravljanja svojega premoženja. Gospodarsko razvita dežela je tudi kulturno i-n, sdcia-lno razvita. Kulturen }n napreden človek je tudi dovzeten za gospodarski in socialni napredek. Pametno -usmerjeno gospodarstvo, ki ima svoje temelje v štednji prinese blagostanje tudi v kmečko hišo. -Po -naših vaseh so se ponovno usta-r.bivile hranilnice in -pc-sojilmice ali kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah, katerih se -lahko poslužujejo j^aš-i , kmetovalci/ posebno pa, naša n/J^jdii-na, ki bi morala tu najtii vir ijh^iaydahnjenije za štednjo. Upamo, da v-nuki ne bodo zaostali za svo-jimi dedi. ODPOVED DELOVNEGA V U.radn-em listu IOLO št.12/50 je -bila izdana odredba o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij. 'V drugem delu odredbe je podrobno razčlenjeno prenehanje delo-vn-ih razmerij. Kljub temu se -dogaja, da ■direktorji podjetij in ostale pooblaščene osebe izdajajo nezakonite o-'dločbe o odpovedi delavcem in nameščencem. Glede same oblike odpovedi, odpovednih rokov i-td. veljajo še vedno določbe 15. do 21 člena odredbe o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij (Ur. 1. IOLO št. 12-65.) ki je -dan-es še nedno temeljni pravni vir za urejanje delo-vnih razmerij delavcev in nameščencev, za uslužbence v podjetju ,pa ustrezne določbe odloka o javnih -uslužbencih. Z ■uveljavitvijo Odloka o- upravljanju gospodarskih .podjetij po delovnih kolektivih -so nastopile spremembe ■v nadaljnjem obravnavanju odpovedi, ,alasti glede ugovora zoper odpoved, ki je dopustna po veljavnih predpisih -zaradi pobijanja umestnosti odpovedi. Po 35. -členu odloka o upravljanju gospodarskih podjetij sprejme delavce na -de-lo in postavlja nameščence v podjetju, razen ti-stih, za katere posebni predpisi določajo -drugače, in izdaja odločbe o- njihovem delovnem razmerju do podjetja direktor. -Direktor izdaja odločbe o odpovedi delavcem in nameščencem, v kolikor -ni ta pravica ■prenesena n-a druge o-se-be v podjetju. Delav-ci in nameščenci imajo pravico -do pritožbe proti vsaki odločbi o odpovedi ali o premestitvi- na -drugo delo na upravni odbor podjetja, ki izda dokončno odločbo, proti kateri ni pritožbe. Po 13. -členu odredbe o na-stanku in prenehanju delovnih razmerij delovno razmerje preneha: 1. z iztekom dogovorjenega roka; 2. z do--vršitvijo -dogovorjenega dela; 3. z odpovedjo, če je delovno razmerje dogovorjeno za -nedoločen čas; 4. z odpustom ali izsto-pom z dela; 5. s -samim nastopom dejstev, zaradi katerih po -tej odredbi -preneha delovno -razmerje; 6. z odločbo poverjenika za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora o -novi razporedi, tvi -delovne sile; 7.. po disciplinski sodbi; 8. s -smrtvijo delavca (nameščenca). Odpoved je potrebna pri delovnem razmerju, ki je bilo sklenjeno že od vsega začetka za nedoločen čas, oziroma je postalo tako po ■dru-gem podaljšanju delovne pogodbe za določen ča-s. Pri odpovedi preneha -delovno razmerje takrat, ko izteče odpovedni rok. Do takrat pripadajo delavcu, nameščencu vse pravice iz delovnega razmerja. Odpovedni rok ,po 15. členu znaša pri -zaposlitvi do 5 let pri iste-m delodajalcu en mesec, pri zaposlitvi od 10 do 20 let zaposli-tve tri mesece, nad 20 let zaposlitve štiri mesece. V te roke zaposlitve se -štejejo tudi -prejšnje .zaposlitve pri drugih delodajalcih, kolikor je bil delavec, -nameščenec premeščen -zaradi potrebe službe. Z delovno pogc-d-bo pa je možno določiti tudi krajši odpovedni rok. ven-da-r v nobenem primeru manj kot 14 dni. Odpoved je treba dati pr-ve-ga dne v mesecu. Ce pa je -dogovorjen 14 dnevni odpovedni rok s -pogodbo, tudi petnajstega -dne v -mesecu. Ce se delodajalec ne strinja z odpovedjo, lahko odpoved izpodbije pred ko-misijo za delovne spore v podjetju. Zoper odločbo te komisije ni pritožbe na delovno sodišče, razen glede -zahtevkov plače ali povračila škode. O 'Ugovorih delavcev in nameščencev, kakc-r tudi uslužbencev v podjetju odloča upravni odbor podjetja. , Odpovedi delavca ni mogoče -izn -pod-bijati, če je razporejen ,več kot me-se-c -dni na -delo, ki ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti; če delodajalec ne izpolnjuje svojih pogodbenih o-bve-znosti; če delavec, nameščenec ni dobil dopusta -brez opravičenih razlogov, če se zahteva od njega protizakonito nadurno delo ali se mu to- delo ne plača in končno, če mu delodajalec ne nudi predpisanih -higiensko tehničnih zaščitnih sredstev. Odpovedi delodajalca ni mogoče iapedbija-ti, če delavec, nameščenec neopravičeno izo-stane od dela več kot tri dni, če iz neopravičenih razlogov ne izpolnjuje svòjiii obveznosti iz delovne pogodbe. Odpovedati -se^ne more delavcu, nameščencu v času njegove bo-lezni, če bo predvidena bolezen delavca trajala več kot -sedem dni. Z boleznijo se izenači tildi čas porodniškega dopusta. Delavcu, nameščencu je možno odpovedati, kadar se njegova bolezen podaljša -preko 12 mesecev. Sedaj -pa si oglejmo, kako upoštevajo te pravne predpise podjetja -nasploh. Odpovedi delavcem in nameščencem se dajejo, ko pride Priporočamo, da- se tega zavedajo nekomu na misel, ne -glede na to kazujejo medsebojni pogovori vaščanov, ki pravijo, da je zdaj vas tako razsvetljena, da bi lahko našli iglo na cesti. Vsakdo si želi čim-prej električno napeljavo v svoje stanovanje. Vaščan Jurinžič Jože pravi, da je -napeljal v svoje stanovanje šest žarnic in so mu se-daj po-slali račun za napeljavo v znesku 22 tisoč dinarje-v. Morda je bila to kaka po-mota. To-da Jurinči-č nadaljuje in pravi, če ine bo drugače, da bo proda-l junico in plačal račun sa-mo da mu v hiši jostane elektrika. Take račune je res težko plačevati. Zato naj knjigovodja kar dobro pregleda, če se ni morda zmotil pri sestavi računa-, kajti tak znesek pomeni dane-s precej in ni čudno, če se Ivan Ba-učanič potem, koje stvar razmislil, boji, da ne bi šla -njegova kmetija zaradi tega na boben. Vendar je bilo včasih hujše, vztraja Rudi. Treba se je spomniti na čase, ko -so - morali nositi prašičja pleča in kair je bilo najboljšega v -Trst gospodi, ki |i jo moral prositi, da bi kupila, da bi si potem plačal davke in podobno. Ivam pa je končno- u-gotovil, da- je danes res neprimerno boljše, kakor je bilo včasih tiudi za naše kmete, čeprav seveda so tu pa tam kake pomanjkljivosti, težave, ki. pa- jih moramo skupno odpravljati in premagovati. Mirko Kocijančič. POMJAN — Pritožbe o vremenskih poročilih. Nekateri Pomjanci se pritožujejo, da radijske postaje napačno objavljajo vremenske napovedi, češ da medtem ko je po dolinah povsod megla, je pri njih lepo vreme, -da lahko nemoteno sejejo, orjejo in obdelujejo zemljo. Zavidamo Pom jamcem, da je pri njih lepo vreme, ker je v Kopru bila te dni. taka megla, da fi jo lahko z nožem rezali. Poleg tega je še slišati na morju stalno tuljenje parnikov, kar kaže, da tudi na morju ne sije sonce. Morda pa bi se morala radijska postaja kljub temi! ozirati tudi na Pomjance. • * SV. ANTON — Antončani se pritožujejo nad podjetjem VINO, ker jim še ne poskrbi denarja za izplačilo prodanega grozdja-. Ce-prav je to privolil tudi Istrski okrožni 'ljudski odbor i-n kljub tolikšnim intervencijam predsednika krajevnega ljudskega odbora, poslovodje zadruge in drugih vaških funkcionarjev. Se -prejšnji teden -so vsakokrat obljubljali, pridite jutri, pridite jutri in tako se je ta stvar zavlekla do danes. To smatrajo Anto-nčani za resnično -birokracijo in da se z njih očitno -norčujejo. Zakaj se vendar stvar vleče v nedogled, ko je vendar že vse urejeno in kakor povedano, tudi IOLO je to odobril, da jim lahko podjetje VINO izplača še ostalih 400.000 dinarjev za prodano gro-zdje? Prav bi bilo to stvar dokončno urediti. Rešitev križanke na zadnji sirani VODORAVNO: 1. izbruhi, 7. vrej-mo, 8. Aida, 9. me, 11. dom, 1 %, cikloni, 13. Nil, -4. np, 17. ma, 18. Kobarid, 21. arija, 22. rt, 23. Adam, 25. a,s, 27. iti, 28. Klopčič. NAVPICiNO: 1. Ivan Cankar, 2. zri, 3. bedaki, 4. rja, 5. um, 6. ho-monimi, 10. Emil Adamič, 11. Don, 15. portal, 16. raja, 19. bi, 20. radič, 24. ATI, 26. so. RAZMERJA da ise odpoved daje prvega dne v mesecu. Ne upošteva se mesečnega odpovednega roka v smisl-u 15. člena odredbe o prenehanju delovnih razmerij itd. Izdajajo -se nezakonite odločbe o odpovedi; odločbe podpisujejo osebe, ki n-i-so pooblaščeni; -izdajajo se odločbe -brez pravnega poduka o možnosti (pritožbe na -u-pravni odbor podjetja; na eni odločbi odpoved trem delavcem kot je to primer Konsumne zadruge v Ko-pr" in drugih. Kmetijska zadruga Sv. Anton je odpovedala -službo -svojemu nameščencu -dne 24. XI, 19-51, da se sluz. benih dolžnosti razreši z 30. XI. t.l. Ribarsko podjetje »ISTRA-« v Izoli je -izdalo nezakonito odločbo o odpovedi 4. -decembra z razrešitvijo 19. t. m. Takih i-n podobnih primerov bi lahko našteli več, saj nič bolje ni pri ostalih podjetjih. Neko podjetje je odpovedalo delavcu dne 15. -decembra, v svoji odločbi navaja- dobesedno »Ker s 1. januarjem 1952. delno reducirati delo, Vas s tem dnem začasno odpuščamo. Upoštevali pa tbo-mo, da imate- prednost za ponovni sprejem v službo pri našem podjetju čim se :bo za to pokazala -potreba.« Delavec ima vso pravno pravico -do pritožbe na tako odpoved, ker je nezakonita. Nezakonita' pa' je- zato, ker ni bil upoštevan enomesečni odpovedni rok, brez možnosti pritožbe na upravni oidil*or po'dj-eitja, čeprav obstaja ta organ v podjetj-u. Pole,g tega pa je taka odločba stilno povsem nepravilna, ker ni v skladu z obstoječimi predpisi. Iz teh primerov lahko ugotovimo, da podjetja -sploh ne upoštevajo delovnopravnih predpisov naše delovne zakonodaje, ki je izšla pri ■nas v tem k-ratkem povojnem času. Ljudska oblast s predpisi ureja položaj delovnega člo-veka, ki je v delovnem razmerju -s tem, da določa njegove pravice- in -dolžnosti. Deloven človek, ki je osvobojen izkoriščanja. lahko razvija -svoje deiov-»e 'sposobnosti v korist skupnosti in v svoje osebno zadovoljstvo, ne da bi se bal, -da bo- prikrajšan za tiste pravi-ce, Jci izvirajo iz izpolnjevanja delovnih dolžnosti iz delovnih razmerij. gradbeno podjetje 1. maj, EDILIT, "trigoni, Rudnik črnega premo-ga ■faeeovlje, avtopodjetje ADRIA in druga podjetja. Dolžnost delavcev Pa je, -da uveljavljajo svoje pravice in to tudi preko okrajnih delovnih sodišč, kolikor je to potrebno. C. S. TI SI Spomin na padlega delegata tovariša Milana Dabiča. Sredi marmornih bogatih spomenikov, ped mladim zelenim borom, črhi se ina snegu sveže napravljeni venec, in na njem je upoidoben običajni znak smrti — križ. Na križu je napisano ime tistega, ki je bil ustreljen. Tako delajo ljudje že stoletja ... Ogledujem Bi venec, na katerem visi bel trak. Rdetče črke na križu mi čudno migljajo pred očmi. U-sitvarjajo se mi iskrice raznih barv, križajo se, da ne vidim s snegom pokrito zemljo okoli sebe. Slika se polagoma jasni, črke so se spremenile v lik dragega tovariša. Ne gledam več z očmi. Gledam z mislijo. Gledam z likom mladega, vedrega Sumaldijca, polnega moči mladeniškega čara in poleta. Doživljaji >se menjajo pred mojimi očmi tako, kakor so bili doživeti. Spomnim se najinega prvega srečanja.. Šolska klop naju je spoznala in zbližala. Mlad kmečki sin me je osvojil' s svojo- prostostjo in iskrenostjo. Živahnost se je včasih spreminjala v slutnjo. Resen je bil takrat, ko> je bilO' treba imeti veliko avtoriteto med tovariši. Vedno vstrajen in nemiren proti vsemu, kar je napačnega, iskrenost in odločnost, vse to mu je bilo. najmočnejše orožje za napad in za o-brambo. Skupaj sva preživela težke dni okupacije. On jih je predvsem težko ‘preživljal. Njegov nemirni duh, želeč si svolbode m\ aktivnosti se nikoli ni mogel umiriti. Govoril je: »Jaz ne Smem ostati ofo strani dogodkom. Ubija me ta neaktivnost.« In ko sva skupaj zapustila Beograd in stopila v vrste tistih, s katerimi smo si bili vedno v srcu tako blizu, nihče .ni bil srečnejši od njega. Našel je sredino, ki jo je iskal. Njegov duh je dobil, pravi izraz in obliko. Vzel je puško srečen, ker bodo tudi njegovi streli odmevali v silnem grmenjih orožja, ki prinaša svobodo trpečim narodom Jugoslavije. Njegov duh je vedno iskal in želel borbo za uničenje slehernega izasužnjevalca in sovražnika delovnega ljudstva. Čutil je novo' življenje in zmago delavskega razreda. »Zdi se mi, kakor da bi se izopelt rodil,« je takrat dejal. Razšla sva se. Vojna je tega kriva. Našla sva se na mestu, kjeir sva se vedno poslavljala. Prad menoj je sedaj stal mladi zastavnik, resnega obraza, toda odločnost in navdušenje ga nista (minila. Slike se v mojih" mislih še dalje razvijajo. Srečanja in sestanki po vsaki borbi so mi bili pred očmi. Njegova nezlomljiva moč mu ni dopuščala, da bi klonil. Vedrega in razpoloženega ga tudi zdaj gledam. Pedone mi naenkrat izginejo. Spet vidim s .'snegom pokrito okolico. Bogat spomenik . .želeni bor . . . sveži venec .. . križ z rde- čimi črkami lahko zdaj nemoteno berem: Milan Dabič, delegat, padel 27. I. 1945. leta; s tem je bilo povedano vse. Sneg je prav gotovo pokril tudi venec. Zdaj je ta še skromnejši. Gotovo ga ni več videti. Tam ’daleč preko te snežne ravnine odmevajo eksplozije. Borba se nadaljuje brez tebe, dragi tovariš. Ti, ki si dal ipoLnega smisla njej, ne moreš več biti njen sodelavec. Obrniti ga na ono stran, koder je slišati ptravanje boga vojne-Marsa. Tam je kruti sovražnik. Roke se mi krepkeje stegnejo, ustnice pa mi nezavestno -šepetajo: »Ti si padel, tovariš ... šel si za . svetlimi .cilji tistih padlih herojev, jčJ ki večno žive in ki so začeli to ^ svetlo borbo, a niso imeli te sreče, da bi dočakali tudi njeno zma.go. Vi ste dali v.se, kar ste mogli dati. Vsa vaša dela in primeri bodo tiudi v nadalje izvir, iz katerega bomo črpali ' moč.« Spomnim se zdaj besed, ki jih je on napisal v svojem zadnjem članku za »Udarnik«: »Danes, ko so najboljši sinovi naših naredov, mladi borci pripravljeni dati .svoja življenja za svobodo in lepše življenje svojega trpečega ljudstva in dati nemškim gadem zadnji udarec, ni je sile, ki bi preprečila ustvarjanje tega cilja — izgon okupatorja iz naše zemlje.« Da tovariš, ti si dal vse, kar si mogel dati, tako so delali že mnogi in mnogi bodo s tem delom tudi nadaljevali. Slava padlim herojem za svobodo in srečno bodočnost domovine! Boško Vučunič. 0 telefonu, telefoniranju in DEDEK MRAZ BO TUDI LETOS ARIL NASE OTROKE Tov. urednik! Marsikdaj beremo y Vašem listu kakšno kritiko 'Dodisi na račun določenih oseb ali na račun določenih podjetij. Na nekaj pa se niste spomnili niti W, niti kak drug bralec Vašega lista. Gire za telefon, tov. urednik! Ali niste še nikoli vrteli kljuko pri aparatu toliko časa, da ste obupali nad vso prednostjo sodobne tehnike, ter da sfce končno vzeli klobuk in ste šli peš tja, kamor Ste nameravali telefonirati. Toda pustimo to, tu so takoimeinovane »objektivne težave«. Pa pridimo k drugemu primeru, na katerega naletite vsak dan v mesecu, vsako uro v dnevu in vsako minuto v uri. Stvar je takale: Vrtiš kljiuko pri .telefonu, vrtiš im vrtiš in poslušaš, tenko poslušaš. Iz aparata — nič. Pa odložiš slušalko im jo zopet dvigneš ini vrtiš, vrtiš. Zopet nič. Pa še enkrat im še enkrat. i Potem slišiš tam nekje iz daljave nek tihi, ot oéni »halo«. Takrat se oddahneš, »torej vendar« in odgovor®: »tukaj ta in ta«. Tam od daleč ipa še vedno tisti tihi, otožni in izčrpcanj »halo«. Ti zopet: sxtu-kaj ta Im ta« in tam daleč zopet isti »halo«. Kar naenkrat, da kar odskočiš, zaslišiš čisto’ blizu hrščeč ženski glas — »halo«.' Ti veis srečen si misliš »aha, te 2e imami« iin takoj ponoviš dvakrat zaporedoma: »tukaj ta in ta, tukaj ta im ta«. Hrščeči ženski glas pa ponovi trikrat svoj »halo« im v aparatu je zopet tišina. Prav v hipu, ko nameravaš od za- četka zavrteti svojo laijino, zaslišiš tri različne glasove, vsakega v svojem duru, toda vsi neizprosno enako: »halo, halo, halo«. Ti pa, kot lepo vzgojen državljan ponoviš svoj refren': »tukaj ,ta im ta, tukaj ta in ta«. Vsi ti trije glasovi maenkrait vtih-najo i,n pojavi se izoipet tisti prvi, tihi, otožni in izčrpani (ibog ve odi kje in koliko časa ta revež kliče brezuspešno, kot utopljenec »na pomoč«), »halo«. Naravno, ti ponoviš, kar veš, da se po vseh mednarodnih predpisih m»ra oh taki priliki povedati. Ti se predstaviš, kot se mora predstaviti vsak vzgojen državljan: »tukaj ta in ta«. Naenkrat zaslišiš poleg tistega tihega, otožnega in izčrpanega »halo«, čisto blizu oni znani hreščeči ženski glas s svojim »halo«. Aha, sedaj te pa res imam, si misliš in takoj pove® to. kar že ves čas praviš »tukaj ta in ta«. Takoj za tem se oglasijo tisti trije različni glasovi, vsak v svojem duru, toda vsi neizprosno enako. Nekje iz desne strani slišiš nekaj povsem novega: »pronto, pronto«. —■ Torej nov član v zboru. Ti si onemel, drtžič slušalko v rokah in poslušaš ta mešani zbor. Nehote se spomniš na Vodopivčeve »2aibe«. Brez moči si. Ni .rešitve. Padel si v labirint »objektivnih težav«. Razmišljaš o tem, ikaj bi naredil, da bi telefonistke v -centrali prepričal, da ko dvignejo slušalko, izgovorijo to, kar izgovorijo njihove kolegice po vsem svetu: »tukaj centrala«, da bi telefonistka na OLO rekla, ko dviga slušalko »tukaj OLO«, da bi telefonistka na IOLQ rekla, ko dviga slu- KAUČUK VAŽNA STRATEŠKA SUROVINA Tudi na jugoslovanskih poljih se je že dobro obnesel koksagis, iz katerega pridobivajo kaučuk Ze prastara plemena Inkov in Majev, ki so bivala v pokrajinah Južne Amerike, so poznala skrivnost izdelave gumija, saj so iz njega izdelovala nepremočljive tkanine, žoge in razne krogle za svoje verske obrede. V Evropi pa so kavčuk vse do konca XVIII. stoletja prikazovali na sejmih kot nenavad. no ‘tvarino, ki se razteza in se spet povrne v prejšnjo obliko. Za Evropejce je bilo to takrat še nekaj nepojmljivega. Angleži so prvotno uporabljali kaučuk samo za brisanje pisave. V XIX. stoletju pa so začeli upo- SKAMP Pri nas veljajo škampi in njih repi kot nekaj dragega in dragocenega. Kaj bi ne, saj škampov v Trstu sploh ne love, ampak jih dovažajo .na tržaški ribji'trg z Reke. Skamp je zanimiva žival, ne živi kjer si tbodi. V našem Jadranu se drži le okoli Reke iin najbližjiih otokov. Tudi drugod po Jadranskem in .Sredozemskem morju se dobi le tu in tam. Na atlantski obali 'im na obalah Severnega morja mu pa že bolj prija, majiljubše so mu pa obale Norvveške, tam je pa zanj kot nalašč. Pravijo, da je okoli Reke in .bližnjih otokov mnogo izvirkov mrzle vode pod morsko gladino .in da ta sveža voda na nekaterih mestih tako shladi morje, da je toplota morske vode tam skoraj taka ali prav taka, kot je toplota morja ob obalah Norveške, in da se izato tam drže škampi. Naj bo že kakor kol.i, škampe je dobiti le tam in to v precejšnji globini, od 0 do 100 metrov, zariti so v blato, Ikjeri preže na svoj plen. Ribiči jih love z vršami ali pa z mrežami, ki. jih vlačijo prav po morskem dn.u. Glavni lov je od septembra do marca. .Love jih neki ‘la ob jasnih, zelo svetlih nočeh, torej cb luni. Baje vleče luna škampe iz njih skrivališč in takrat se radi ujamejo v mreže adii pa v vrše. Ob temnih nočeh, ko ni meseca, se škamp redka kdaj ujame. Umljivo je torej, da so škampi na našem ribjem trgu zelo dragi. So pa še drugi ^zroki njih visoki cen k Ni ga slajšega mesa in slaščice na našem ribjem trgu, kot so škampi. Rižota s šlkamri je jed, o kateri je vredno sanjEiTl^ kaj šele jesti jo. Od škampov jedo le repe, kajti drugod v telesu je tako malo mesa, da se s tisto malenkostjo ne izplača tratiti čas. Torej je najboljša rižota. Nekateri jih pa tudi pečejo. Meso izluščijo iiz trdega oklepa v repu, ga povaljajo v moki in nato pečejo. Toda pravijo, da so še boljši praženi. V vrelo olje vržejo drobnega peteršilja, česna in soli in nato meso škampov. Ko se je ta pražilo .svojih deset minut, dolijejo malce belega vina in dodajo sled popra. Treba je^pokušati In potem je mogoče soditi, kaj je bolje. 1 ■ 1 ! :f*! ] Na .našem ribjem trgu škampov celih sploh ne vidimo ali pa vsaj redko. Trgovci imajo pripravljene že same repe, ki iso itiledordeče barve. Skampi so raki, precej so podobni zastogu, samo da so precej manjši. Samo naivečji zrastejo do slabega četrt metra, navadno so pa manjši, tudi mnogo manjši kakor dva decimetra. Jastog je orjak, močan, z močnimi škarjami, škampa je pa tenek, vitek z dolgimi škarjami. Hrbtna stran repa je vsa, kot bi bila nekam porisana ali brazdasta, na trebušni strani so pa majhne nožiče. Rep se končuje v veliko, široko .pahljačo. Skampi so mirne živali, niso razbojniki kot idrugi njihovi sorodniki raki. Zadovoljni so tudi z odpadki na morskem dnu, črvi in manjše morske živalce so jim slaščica. Kadar pa sila kola lomi, se žro tudi med seboj. Škampi so živeli že v davnih, davnih dobah, že v onih časih, .ko so strašili po zemllji sauri, grozne pošasti, zmajem podobne. Našli sa jih okamenele s sauri skupaj. Meso ni samo okusno, marveč tudi bogato po sestavi. V mesu je skoraj tri odstotke maščobe; če ga pa;"sežgemo, nam ostane 35 odstotkov '"'fiè-pela, to se pravi: 35 odstotkov Mesa so rudninske soli, poleg vsegtfMrft-gega so tudi rudninske soli ,našemil telesu zelo potrebne. DOBER KLETAR pridela tudi dobro vino Znano je, da so naši kmetje dobri vinogradniki, ali to ne drži pri vseh, kar se tiče kletarstva. Marsikateri kmet pridela iz dobrega grozdja slaibo vino. Ne bo odveč, če bomo podali vinogradnikom nekaj navodil. Vinska tržišča zahtevajo iz leta v leto vse bolj kvalitetna vina. Dobro vino pa pridela le dober kletar. Takoj po izvršenem vkleltenju, je najvažnejše opravilo v kleti pretakanje. Zakaj pretakamo vino? Vino pretakamo, da ga ločimo od drožja. Vsak napreden kletar ve, da so za vrenje mošta neofohodno potrebne posebne glivice, ki pretvarjajo sladkor v alkohol (vino). Te glivice, ki živijo v drožju grozdja, ko dokončajo svoje delo, se skupno z dro'žjem usedejo na dno posode. Glivice so živa bitja in te, čim umrejo, so kakor živo bitje, prej ali slej podvržene gnilobi. Ko nastopi čas mirovanja teh glivic (kipelne glivice) namreč, ko se j® vino že umirilo in se je dražje u-sedlo, tedaj moramo prvič pretakati vino. Dokler je dovolj toplote v kleti, so še vedno glivice aktivne. Nizka temperatura pospešuje čiščenje vin in zato imajo v modernih kleteh hladilne naprave in te uporabljajo, ko želijo, da se vino prej očisti. Kakšno pravilo velja glede časa pretakanja vin? Prvo pretakanje je odvisno od raznih okoliščin. Navadno se vrši prvo pretakanje pri nas od decembra do februarja. Na vsak način maramo vino pretakati le tedaj, ko se je umirilo in se je dro-žie usedlo. Ce vino ostane preveč časa na mrtvem drožju, se lahko skvari in dobi slab duh in okus. Pretakati ne smemo nikdar ob nestalnem vremenu, ker se v teh okoliščinah vino zmoti. Nekatera vina imajo več, druga manj kislin v sebi. Vsako vino pa mora imeti svoj odstotek kislin. Drcžje vpliva na zmanjšanje kislin v vinu. Ce ima vino' preveč kislin, ga pustimo dlje časa na drožju. Vina, ki imajo malo kislin, pretakamo prej. V sežanskem okraju, kjer imajo teran, ki vsebuje mnogo kisline, ravnajo pravilno, ko puščajo vino več časa na drožju. Cimprej moramo pretočiti nestanovitna vina, ki .so bila napravljena iz gnilega grozdja, ker se ta, če ostanejo preveč časa na drožju, pokvarijo. Ponekod mošt preveč žveplajo ali mu (Nadaljevanje na četrti strani) rabljati kapčuk kar na veliko za najrazličnejše predmete. Bolj ko je napredovala motorizacija, in se iz. polnjevala tehnika, tem več so v svetu začeli uporabljati kaučuk. Okrog leta 1830. so na vsem svetu porabili samo okrog 25 ton kaučuka, 30 let kasneje pa že tisoč ton. Leta 1900 je poraba kaučuka znašala že nad 50.000 ton. Po najnovejših podatkih pa ga danes porabijo na svetu že okrog 2 milijona ton. Iz njega izdelujejo že trideset tisoč predmetov za industrijo in širokp potrošnjo. Svetovna proizvodnja surovega kaučuka pa je znašal^ leta 1929 že 882 tisoč ton, pet let kasneje pa je dosegla že milijon, 34 tisoč ton. Po najnovejših podat, kih pa je proizvodnja prirodnega kaučuka presegla že 2 milijona ton, sintetičnega (umetnega) kaučuka pa 1 milijon ton. Ker je začelo na isvetu primanjkovati potrebnih surovin za proizvodnjo kaučuka, ki ga pospešena oborožitev po isvetu terja vedno več, so začeli strokovnjaki iskati, kako bi nadomestili prirodni kou-čuk s kemičnimi proizvodi.'Do druge svetovne vojne na svetu skoraj niso proizvajali sintetičnega kaučuka. Prva je osvojila proizvodnjo sintetičnega kaučuka, ki je bil enakovreden prirodnemu, industrija Sovjetske zveze. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so začeli sintetični kaučuk izdelovati tudi v Nemčiji. Med vojno pa se je industrija sintetičnega kaučuka tako razvila, da je lahko proizvajala toliko umetnega kaučuka, kolikršna je bila pred vojno proiizvodq|a prirodnega kaučuka. V Ameriki še "je pretvorila proizvodnja sintetičnega kaučuka med vojno v eno največjih vej kemične industrije. Poleg ZDA pa so razvile proizvodnjo sintetičnega kaučuka tudi že . Nemčija in Kanada ter nekatere druge države. Le Anglija, ki razpolaga z velikimi plantažami kau-čukovca, ni izdelovala sintetičnega kaučuka. Nad 90% svetovne proizvodnje prirodnega kaučuka daje Azija (Malaja, Indonezija, Ceylon, Indokina), ostanek pa Afrika im Amerika. Tu ,so tudi (v Braziliji) u-kradli Angleži ikaučukovec in iga nasadili v svojih in holandskih kolonijah. Nad 85% vsega sintetičnega kaučuka odpade na industrijo ZDA, ostanek pa na Sovjetsko zvezo, Nemčijo in druge industrijske države, razen Anglije. Pred štjrimi leti so tudi v Jugoslavijo prinesli prve rastline kok-sagisa, iz katerega tudi pridobivajo kaučuk. V začetku ni dobro uspeval na novih tleh. V rastlini je bil le nizek odstotek kaučuka. Toda jugoslovanski strokovnjaki so kmalu spoznali -bolezen rast line. Zgodilo ise je namreč, da je seme regrata prišlo do prašnikov koksa gi-sovega cveta. In ravno to križanje dveh sorodnih rasti 'n i» ■povzročijo, da je bil odstotek kaučuka v rastlini tako nizek. Zato so lani strokovnjaki zemljišča pri Kragujevcu, kjer to rastlino goje, odstranili re« grah Toda tudi lani koksagis še ni 'uspel tako,', kot bi moral in kot üs'pgya v svoji domovini — kitajski ravnini, kjer se rumeni cve-toiyì, kpksagiSa, iz katerih pravzaprav pridobivajo kaučuk, bogato razbohotili). Toda jugoslovanski strokovnjaki so bili: potrpežljivi in 'uspelo jim je, da so letos, ko je bilo dovolj moče. v^gpjiji rastlino, ki je enakovredna svoji sorodnici na Kitajskem. Odstotek kaučuka v rumenih cvetovih koksagi-sa znaša 7 do 16%, prav toliko- kot na Kitajskem. Tako je Jugoslavija dobila še eno kulturo več,, s katero bo zasejala velike povirišiiip v ‘državi. S koksagisom bo tudi Jugoslavija dobila surovino^ za proizvodnjo kaučuka. Tuiđi v Jugoslaviji so zgradili novo tovarno, ki prizvaja iz saj od ostankov pri destilaciji nafte surovine, ki so potrebne industriji umetniga gumija. Ta tovarna je v Bakru, druga pa je v Kutini. Precej pa 'je ublažila potrebe po gu-ttiiju tudi nova tovarna plastičnih mas »Jugovimi« pri Splitu, ki daje proizvode, iz katerih izdelujejo poleg najrazličnejših predmetov za Široko potrošnjo tudi kable in naprave za elektrifikacijo ter predmete za druge industrije. Kako pride fotografija v časnik Na to vprašanje vam ne bo težko odgovoriti. Povabimo vas v veliko delavnico na kateri piše: Klišarna. Za naš tedlnik izdelujeta klišeje (kaj je kliše vam bomo takoj povedali) klišarna v Ljubljani in klišarna v Trstu. Danes bomo obiskali klišamo v Ljubljani. Na Nabrežju sv. Petra ob Ljubljanici je klišarna Slovenskega poročevalca v stari svetli stavlbi. 2e takoj ob vstopu skozi steklena vrata se bomo začudili. Na barvanih policah bomo videli visoke sklade malih in velikih cinkastih ploščic, barve, stekla in najrazličnejše steklenice. Sprejel nas bo vedno nasmejani očka Ploh, oddelko-vodja v klišarni. Ravno te dni praznuje 30 letnico cidikar je zašel med te cinkaste plošče. Z velikim veseljem nam bo očka Ploh razkazal svojo tovarno in nam razkril tajnost kako pride slika v časnik. Lepo ipo vrsti, tako ikot gre delo v klišami si bomo vse ogledali. Prvo se bomo povzpeli v fotografski oddelek. Tu je več fotografskih aparatov. Podobni so ostalim fotografskim aparatom', samo precej. večji so, V enega pride slika, ki jo ta prenese — reproducira na male Mova moderna livarna v Zagrebu Od treh največjih M varim v Jugoslaviji bo nova. livarna tovarne »Prvomajska«, !k*i jjO gradijo v Zitinjaku prt Zagrebu, imela največjo zmogljivost. Po ‘svojem obsegu nova livarna ne bo tako velika, ikakoir so ostale velike livairine v Jugoslaviji, tcida tv» svoji moderni mehanizaciji pa too prekašala vse druge. Predvidevajo, da bo nova livarna do konca letošnjega leta že pod streho ter da bodo .leljos postavljene tudi že one kopalne peči tako, da bo lahko del nove livarne začel s proizvodnjo že v začetku prihodnjega leta. Njiva valjarna bo sestavljena Iz dveh delov, prav za prav bodo ta dve livaimi. Ena bo za posamične odlive, ta se ne bo dosti razlikovala od drugih livarn z ročno obdelam. Drugli del livarne pa bo za serijsko proizvodnjo. To pa bo livarna z visoko mehanizacijo in bo med najmodernejšimi livarnami te vrste na svetu. 'Livarna za serijsko prciizvodnjjo pa še ne bo začela obratovati prihodnje leto, to pa izaradi tega, ker je za njo bii-.predviden nakup večine strojev jn naprav . v inozemstvu. Toda ta nakup ■je sedaj zaradi spremenjenega položaja v-svetu otežkočan. Zato so jugoslovanski strokovnjaki že lani začeli študirati, kako bii lahko večino zapletenih strojev in modernih naprav za rpvo valjarno izdelali sami, v Jugoslaviji. Takšen študij in delo pa zahtevata dalj časa. Nova valjarna bo zadovoljila vse potrebe »Prvomajske«, poleg tega pa bo proizvajala še več kot dovolj železa za 1 »ovamo električnega materiala »Rade Končar«, tovarno »Jedinstvo« in za vse idruge tovarne 'in podjetja v Zagrebu iin njegovi bližini. Iz računov, ki so jih napravili strokovnjaki, je razvidno, da bodo lahkio z osredotočenjem dela našemu kraju, pri isti količini litih proizvodov, letno prihranili nad 20 miljonov dinarjev. OBVESTILO ČLANOM UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA KOPRSKEGA OKRAJA Obveščamo vse pevke in pevce UPZ, da v soboto 29. decembra t.l. odpade običajna redna pevska vaja zaraidi 'priprav in prireditev novoletne jelke po šolah. Prihodnja redna .pevska vaja bo v soboto 5. januarja 1952., na kateri bomo pričeli vaditi skladbe za Prešernovo proslavo. . steklene plošče, ki se ina prvi pogled prav nič ne ločijo od navadnega stekla, toda mojster Ploh nam bo pojasnil, da so to .takoimenovaine raster plošče. Ce bomo pogledali ploščo proti svetlobi bomo videli samo motnjavo, če pa bomo pogledali skozi povečevalno steklo bomo videli, da pride ta motnost od neštetih malih kva-dratičev s katerimi je pokrita površina stekla in služi za boljši prenos na cinikasto ploščo. Na enem kvadratnem centimetru je Krog 400 do 450 malih kvadratov. V nekaj minutah smo vse kar je bóllo na sliki dobili na malo stekleno raster - ploščico, ki so ja pred tem v temnem prostoru namazali z emulzijo. Ker pa je steklena plošča namazana z manj občutljivo emulzijo kot navaden film jo lahko razvijajo in fiksirajo tudi pri svetlobi. 2e sedaj smo spoznali razliko med navadno fotografijo in fotografijo za časnik. Fotografi prenašajo slike s filma na pa-pir, iCinkagrafi pa s papirja na stekleno riošičo, s te pa na cink. Med tem ko dokončno čistijo — izdelujejo sliko na stekleni plošči tudi cimk namažejo s posebno emulzijo, ga segrevajo in vrtijo, da se emulzija enako porazdeli po vsej plošči. Skozi stekleno ploščo na kateri je sedaj negativ naše slike spustimo močno svetlobo do 280 voltov, na podloženo cinkovo ploščo, ki dobiva po delovanju azotne kisline male zareize - črtice, ki izoblikujejo podobo slike. Potem roma cinkasta plošča iz močne v slabšo raztopino azotne kisline. Na ciinku dobimo tožno vse tisto kar smo malo prej še imeli na fotografiji in pozneje na stekleni plošči. Toda 'dalo še ni končano. Cinkovo ploščo še anikrait segrejejo im šele sedaj roma v) retušo. Tu odstranijo s cinkaste fotografije vse smeti, omilijo prehode med posameznimi črtami in kontrolirajo velikost slike. Po retuši sliko še enkrat segrevajo, dele, ki ne smejo biti jasni premažejo s posebno črno barvo na .katero me deluje azotna kislina. Ta cin-kasta plošča se sedaj že imenuje kliše, ki ga pa morajo še jedkati. To se pravi, da še bolj izstopijo črtice na klišeju. In kliše je gotov. Pri našem tedniku imamo samo položni tisk, zato je dovolj, da kliše pribijemo na les iin pozneje v tiskarskem stroju je kliše stalno namazan z barvo in se tako OKjtiskuje na papir. Pri drugih časopisih pa morajo kliše prva odtisniti še ma posebno lepenko matrico in na to vliti po matrici svinčeno .ploščo in šele tako priroma, naša slika v tiskarski stroj, kjer se cdtislkuje na papir — časnik. I IZ ŽIVLJENJA NAŠIH fU Na seji upravnega odbora Filatelističnega kluba, ki se je vršila dne 20. 12. t. 1. je bilia sklenjeno naslednje: Obveščajo se Ciarli kluba, da se bodo po Novem letu vršili sestanki članov vsako nedeljo ob 9. uri zjutraj v mali ‘društveni dvorani novega hotela »Balkan«. Vsi člani, marajo v tekbčem letu poravnati članarino (180 din). 'Denar se nakaže na tekoči račun kluba 1-959-107. Sedež kluba je v prostorih mestnih sindikatov v Verdijevi ulici. Dne 27. januarja 1952 točno ob 8. zjutraj bo redni občni zbor kluba v pi Lstoriih Bejne dvorane okrajnega ljudskega odbora v Kopiru. Prisotnost vtseh članov obvezna. Filatelistični' klub je daroval; ea novoletno jelko 5000 din. lOdbor kluba. Zunaj je bilo zelo mračno. Na zapadu je bilo komaj videti Kožuh, črn, ogromen in ‘nepremakljiv. Zrak je bil skopaj' umirjen. Globoka tišina je napovedovala vihar. Pripravljala se je bùrja. I Stražarji, ki niso bili v službi, so se že spravljali k počitku. Kp je napotil dve,patroli, se je komandir Bukvić vrnil v sobo, kjer so spali stražarji, pogledal je, če se morda kdo ni odkril, prekontrolira.1 red iin zatem odšel v svojo sobo. Bil je nekoliko vznemirjen. V patroli so bili mladi stražarji, čeprav odločni, toda ne dovolj izkušeni. Zemlja je taka, dia če močno dežuje, nastane poplava. V sobi, pod lučjo nagnjen pri mizi je stal dežurni. Te dni je ibi.1 na velesejmu v Zagrebu. Dežurni ni mogel odvrniti 'pogleda od slik. »Nove turbine — delo naših ljudi.« On ne ve dosti o turbinah, ne pozna detajlov. tddal razume, vidi, da je to moč, da je to maše delo. Ve tudi to, da .bodo ti motorji dajali električno moč, pogonsko silo in luč. Misli so ga vezale na rojstno vas. Čeprav je bil še otrok, se detono .spominja, kako je njegovega strica pred vojno zadela huda nesreča. V hlevu je padla petrolejka in to tista primitivna brez stekla, ki jih sami: kmetje delajo. Izbruhnil je požar in vse je zgorelo. Elektrifikacija! — tudi njegova vas bo nekdaj doživela ta dan, ko bo v vasi zasvetila električna luč, primitivne svetilke ne bodo več 'povzročile požarov. Bil je že toliko prevzet od teh misli, da ni niti slišal prvikrat komandirjeve besede. »Pojdimo ven,« je ponovil komandir. Začele so padati drobne In redke deževne kapljice. Toliko se je stemnilo, da se na nekaj metrov ni ničesar videto. Celo Komandirja se je nagubalo, oči so se upirale v temo. »Kaj misliš, se bodo odtrgali oblaki z neba? Patrole so na terenu. Službe rie smemo prekiniti, mora biti.« »Vendar ne bo tako nevarno.« Besedo dežurnega je prekinilo močno grmenje. In tedaj je nastal blisk. Zlilo se je z oblakov. V daljavi se je začulo močno grmenje, kakoT da se zemlja trese. Z golih strani in pobočij Kožuha je nevzdržljivo dišal vonj razcvetelih sadovnjakov. Velike stene so se valjale v podnožje. Izdirale so s korenjem redke nasade. Po jarkih, ki si jih je utirala dežievnica, je tekla ogromna količina vode. Struga potoka je bila premajhna, da bi po njej teklo toliko vode. Potok se je naglo izlil in poplavili veliko površino polj, ki so se pretvorila v široko .reko. Ko se je začelo bliskati, je bila patrola okoli dva kilometra od karavle. Na slabo vreme ni bila pozorna. Stražarji so si začasno sneli šotorska krila, ker so jim udarci dežja nagajali v prisluškovanju. Spomnili so se komandirjevega nasveta: »V slabem vremenu je najnevarnejše za bandite.« Poplava se je širila tako naglo, da niso vedeli kaj početi. Bili so na majhni višini, iki je bila za tren očesa skoraj poloitok In ki se je vse bolj ožila. V tem položaju so zgubili veze z drugimi patrolami, s sosednimi karavlami ó^okor tudi s .komando. Komandir je ukazal alarm. Tedaj' je pri. šel še ein starešina. Misleč da se bo kaj pripetilo je stekel na najnevarnejši sektor. Bil je moker do kože od dežja in poplave. Hodil je v vodi, na nekaterih mesilih celo do pasu. »Na otoeh straneh karavle so bile patrole, veze z njimi pa ni nobene. Potrebno je, da se hitr-o odpravijo,« je sporočil komandir karavle. Druge pomoči ni bilo, razen prodreti do njih ■in jih spraviti v karavle. Brez obotavljanja so starešine odšli. To j s bilo vprašanje življenja stražarjev in tistih, ki so jih branili. Korakajoč po mrzit vodi preko kolen so morali včasih tudi teči. V daljavi na sto metrov so bili že utrujeni, toda vseeno so kaj hitro napredovali. Kljub nekaterim klicem se patrola mi oglasila. Sum vremena je gl uš il njihove glasove. Prišli so do obale im, držeč se- za roke, so odločno stopiili v vrtinec. Komandirja je oklenila korenina iznito plavajočega drevesa in komaj dal se je vzdržal. V mraku nišo mogli videti pred seboj ,in vsak trenutek je pretila nevarnost, da se nanje udere z višine k2ka stena im jih zmirvi. Toda na tako .nevarnost niso niti pomislili. Prešli so tudi ta najnevarnejši del in skoraj jih je ustavil g,las: »Stoj!« Komandir je zašepetal: »2ivi so,« Nevarnosti so prebrodili in prišli pravočasno. Patrola je uvidela položaj, v katerem je bdla, vendar so bili stražarji prepričani, da jim bodo komandir in tovariši pomagali. Stoječ v vodi so še dalje vršili svojo službo. Povratek po isti poti je bil nevaren. Komandir ni hotel izpostaviti nevarnosti življenja stražarjev. Pot do sosedne karavle je bila vsa pod vodo, teda je bila sigurnejša, zato se je patrola umaknila v sosedno karavlo. Starešine so ponovno prešli isto pot, ker je bilo potrebno rešiti patrolo tudi na oni strani. Bilo je skoraj polnoči, ko se je komandir vrnil v karavlo. Ni se veliko Iznenaidil, ko so ga počakali stražarji s toplo vodo, mu pomagali, da bi se čimprej osušil. Toda zastonj, poklicala ga je nagla smrt, I. E, telefonistkah šalfco: »tukaj IOLO« itd. 'itd. Koliko truda bi s terni odpadlo. Takoj bi vedel, kdo se ti je oglasil in vedel bi ali si našel iskani forum. Toda to bi ibilio prelepo, to ibi bilo najbolj enostavno. Toda zakaj naj bi bilo enostavno, če se stvari lahko komplicirajo. Ko odložiš slušalko, vidiš da se je med tem časom kazalec na uri pomaknil za pol ure naprej, Ti pa si vedno tam, kjer si bil pred pol ure. Tovariš urednik in cenjeni prijatelji našega lista, prosim pokažite ta moj prispevek telefonistkam na pošt. ni centra!!, pokažite ga vsaki poklicni telefonistki im pokažite ga vsakomur, ki telefonira. Vsak kdor telefonira, naj, čim drobi v telefonu kom. takt, pove svoje ime ali ime svoje ustanove, In videli boste, da bo odpadlo tričetirtime tistih »objektivnih težav« in vsi bomo svojo službo lepše im uspešneje vršili. Eden izmed tolikih. OBČNI ZBOR zgodovinskega društva Istrskega okrožja V nedeljo je bil v dvorani mostnega ljudskega odbora v Kopru občni zbor Zgodovinskega društva istrskega okrožja. Poleg domačih članov so bili na občnem zboru navzoči tudi delegati zgodovinarjev ta Slovenije, tov. dir. Baš Franc, član Sveta za znanost in kulturo Ljudske republike Slovenije in profesor Hain Jože, član zgodovinskega društva, ia Trsta, .prof. Zorko Jelinčič za odsek za kulturo in prosveto in dr. Škerl za Slovensko narodna in Studijsko knjižnico, iz Bujskega pa profesor Pero Obrenovič. Poročilo o delovanju Zgodovinskega društva v preteklemj letu je pa-dal predsednik tov. Vilhar Srečko. Zgodovinsko društvro obstaja komaj dobro leto in je razdeljeno po narodnosti na tri sekcije; ima 40 članov. Slovenska sekcija je proučevala zgodovinsko problematiko Istre in Trsta. O tem je priredila šest predavanj ir» 25 referatov. Zgodovintrji te sekcije so organizirali učiteljstvo za zbiranja narodnega blaga. Člani slovenske sekcije so letos objavili okoli 60 člankov in razprav) Podobno delo sta vršili tudi italijanska In krvataHfc (sekcija. Člani so na tem občnem' zboru Včlenili, da bodo v prihodnjem letu po-skrbeli, da bodo bolje zaščiteni zgodovinski In drugi spomenikI, in Ha bodo posvetili več dela arheološkemu raziskovanju v Istrskem okrožju. —> Zbirali bodo snov iz narodnoosvobcA dilne borbe, se zavzeli za zaščito! spomenikov iz .te dobe, da se opremijo z napisi važnejše točke iz časov .borbe im izdelajo fotografije. Bil je izvoljen nov .petčlanski odbor, katerega sestavljajo: Vilhar Srečko, Borisi Giuseppe, Mondo Ser. gio, Obrenovič Pero in Cah Ivan -Iskra1. i n Golob - vojak, vohun, fotograf in pismonoša KONEC V začetku druge svetovne vojne so v Angliji, Franciji in Nemčiji mobilizirali vse golobe. Mobiliza. cija golobov pa je posebne vrste, saj med vojno ne .sme noben go-iob-pismonoša zapustiti golobnjaka, Na to so še posebno strogo pazili, kajti drugače ne bi mogli zaslediti golobov vohunov, ki so jih spuščali tuji agenti na sovražno ozsmlje. Kakor igrajo pri ljudeh v špionažni službi glavno vlogb. lepe žene, ki znajo izkoristiti moške sla. bosti, tako tudi med golobi opravljajo vohunsko službo izključno samo isamice. Od časa do časa izpusti sovražnik lepo golobico v upanju, 'da bo ta privabila s seboj goloba, ki ima pri sebi važilo sporočilo. Ta nakana pa se je večkrat posrečila in tako je prišel sovražnik do nasprotnikovih skrivnosti. Nekateri golobi so obdarovani z izredno veliko občutljivostjo, s katero lahko vedno najdejo polje valov, ki jih izžareva 'zemlja tam, kjer je .njihov golobnjak. Cim ugotovijo pri golobu ta naravni dar, mu s potrpežljivim vežbanjem še utrdijo smisel za orientacijo. Golob je zelo hvaležen učenec in doseže neverjetne uspehe. Med dirugo svetovno vojno se je celo zgodilo, da je preletel golob manj kot v treh dneh kljub nevihtam od Maroka do Pariza, pot dolgo 200 kilometrov. Izvežbani golobi pa so leteli tudi do 80 kilometrov brez prestanka, s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Pri krajših razdaljah pa so dosegli tudi hitrost 110 kilometrov na uro. Na poseben način pa so golobom tako izvežbali čut, da so lahko našli svoje golobnjake, četudi so te premestili drugam, v druge kraje, oddaljene tudi po več kilometrov od starega mesta. Žene Največkrat slišimo le o moških režiserjih, ki so v velikih filmskih družbah Francije. Nemčije, Hollyvooda in drugod dosegli sijajne uspehe, malo ali nič pa smo slišali o ženah, ki bi bile režiserji. Prva .žena1, ki se je začela uktvarjati iz režijo, je bila Francozinja Germaine Dilac. Tedaj, ko nemega filma še ni izpodrinil zvočni, so filmi, ki jih je snemala Germaine — »Španska svečanost«, »Smrt sonca«, »Nasmejana gospa Bode« — postali vidni na tržiščih svetovne kinematografije. Ida Lupino, ki smo jo gledali v »Morskem volku«, je prva žena — filmski režiser v Hollyvoodu. Izhaja iz znane angleške igralske 'družine. Stuidlije je končala na kraljev ski akademiji gledališke umetnosti v Londonu. Leta, 1936 je igrala v več angleških in ameriških filmih. Po vojni se. je začela ukvarjati s filmsko režijo im sedaj režira že četrti film — »Vse žene so človeišike«, kjer bo imela glavno vlogo Clodet Colbert. Tudi v jugoslovanski kinematografiji, ki se je začela razvijati gele po osvoboditvi, se je že pojavila Zena -režiser, Vera Kulenovič, ki je reži. rala doKumentarnj film a gi«|ali^u. rezu vinske trte na -določeno višino in obliko, kakršno želimo doseči. Ravno tako se ne moremo držati določene rezi v vinogradih, ki jih je poškodovala toča, ali da so trpeli od zimskega mraza. V tem (pribne-ru vršimo individualno raz in .to čim bolj kratko narežemo, da -se trte opomorejo in da -dosežemo minimalni pridelek. Pri onih -vinogradih, ■ oziroma trtah, ki jih v bližnji bodočnosti nameravamo obnoviti in skrčiti, se n-e držimo pravila o- rezi temveč narežemo na izrod (na smrt), da jih v poslednjih letih popolnoma izkoristimo, -Končno- je še važno opravilo pri rezi odstranitev starega lubja (skor- ja), ki je zavetišče raznih trtnih škodljivcev, zlasti za fta-jnevarnej-šeg-a- trtnega is-ukoča — -seneni črv (Eudemiis botrana), ki skoro visSko leto napravi" občutno -škode. Precej močno razširjen je bil v letošnjem poletju. Z odstranitvijo skorje jim bomo prišli do živega in jih pregnali iz zimskega zavetišča ter u-ničili. Podal sem neka-j misli o pravilni rezi vinske trte i-n sern prepričan, da -vinoigradniki, ki bodo smisel pravilnega reza upoštevali, se bodo prav -goto-vo- sami prepričali, kakšno -vlogo igra pravilni rez na pridelek. G. T. Dober kletar pridela tudi dobro vino (Nadaljevanje s tretje strani) že o-b -trgatvi do-dajo bisul-fit. Preveč žve-pVan mošt lahko d-obi duh -po žveplenem vodiku, ki je podoben duhu gnilih jajc; Taka vipa moramo pretakati zgodaj. Po navadi ob prve-m pretakanju vino 'prezračimo, da izženemo iz njega preo-1 bilno ogljikovo kislino in se navzame kisika, ki je potreben vinu za njegovo nadalnje -dozorevanje. Marsikateri, posebno neizkušen kletar, misli, da vino pri pretakanju izgubi večje količine alkohola. Res ima vino, čim ga pretočimo malo bolj šiibe-k okus. Ni kakor se pravi »polno« :— zdi se mu nekam prazno in šibko. Tega se ni treba bati, ker šibek o-kus izvira iz dejstva, da je vino pri pretakanju izgubilo ogljično kislino, in ne alkohol. Pretočeno vino, čim -se ustanovi in očisti, pridobi ponovno na svojem okusu. To-raj se ni treba bati pretakanja. Nekateri so pri prvem pretakanju neodločni, če bi vino ali sod ponovno žveplali al-i ne. Uporaba žvepla ali ostalih žveplenih preparatov je odvisna od kvalitete in stanovitnosti vina. Dr Juriševič _______________v_____ 1 FI m [RH )U n u IRA IN Sl P( DS m r ŠPORTNE PRIREDITVE OB PROSLAVAH MINICE JLA Moštva garnizij JLA so se dobro odrezalo v srečanjih z našimi Zakaj so breskve na Zadnja leta pa so breskovi nasadi tako pro-padli, da je letna proizvodnja le nekaj vagonov^ in to manjvrednega sadu. Tam, kjer so biffi nek-daj lepo urejeni breskovi nasadi, -danes -še tu in tam samevajo posamezna izčrpana drevesa, ki kličejo po obnovi. Da so breskov-i nasadi tako nazadovali,- je iskati vzrok v naslednjem: zadnja leta se je nega in oskrba breskev popolnoma opustila. Zaradi tega vsako leto bo-lj in bolj napadaje® glivičaste -bolezni, od katerih- je najnevarnejša ko-dravost -e- Tophrina deformans. Ta glivi-ca preizimi na enoletnem lesu, cvetnem popju ter suhem 'listju. Spor mlad-i, ko začne dreVo odganjati, se začne ra-zvijati tudi Ires (mißoij) te glivice, ki napada mlade liste, enoletni les ter -plodove. Listi; postanejo' kodrasti, porjavijo,, včasih pordečijo in v kratkem odpadejo zaradi tega. se suše- enoletni les in po-same-zni deli. Plodovi -se ne -razvijejo ter zgodaj odpadejo. Ce vemo da so listi važni- dihalni organ, brez katerih -ne more nobena rastlina živeti, potem ni*čudno, da drevo v ne-kaij letih propade. Iz tega je razvidno, da moramo skrbeti, da listje ohranimo zdravo. V jesenskem i-n zimskem času (ta-ko-j ko odpade listje in dokler začne brsteti) škropimo- z 2 do- 3% raztopino -modre gali-ce bordoško brozgo), ali 15 do 20% žvepleno apneno bro-zgo. Z uspehom pa tudi škropimo iz 2 da 3% So-lbaro-m ali polibaritom. V letošnjem letu, ko je zaradi neiškropljenja- in zaradi spomladanske vlage močna okužba, je -nujno potrebno, da škropimo dvakrat, in sicer v jeseni ali zimi, če še nismo storili, -storimo to Čim. prej, ko je temperatura- nad ničlo in drugikrat tik-pre-dno se začnejo cvetni -listi odpirati. Pripominjam, da je učinek škropljenja večji, da škropimo z 2% raizstopino dvo-krat, kot z 3% raztopino enkrat. V primeru, da to delo- opravimo dvakrat, škropimo prvič z 1.50 do 2% in drugič tik pred Tirstenjem zadostuje 0,5 do 1% raztopino modre galice ali 2% žvepleno apneno brozgo. C e smo -dvakrat temeljito škropili, mam vsako poletno- škropljenje proti kodravosti odpade, ker smo z zimskim -preventivnim škropljenjem-preprečili -njen razvoj. Z 100% uspehom zatiramo- kedra-vost in druge -glivičaste bolezni, da škrc-pimo -v zimskem čašu z 15 do 20% in v poletnem z 2 do 3% žvepleno apneno brozgfe, katera si lahko vsak posameznik (seveda bolje je več skupaj) doma pripravi. Ce hočemo skuhati 100 -litrov žvepleno apnene brozge, vzamemo 20 kg žvepla v prahu, 9 kg živega ali 27 -gašenega -dobrega- špehaste-ga a-pna id 100 litrov vode.' Odtehtamo žveplo, opno z neka j vode dobro zmešamo, da dobimo- d-otoirö kašo. Živo apno pa najprej zdrobimo in še-Ie na-to pomešamo z žveplam. Nato dolijemo ostalo voldo, dà je vsega skupaj 100 litrov vode. Ko začnemo kuhati je potrebno, da takoj z lesenim kolom neprestano mešamo. Da je brozga- kuhana, mora vreti tričetrt ure (45 minut). Koliko je vede med kuhanjem izhlapelo, jo moramo od časa do časaš med kuhanjem doliti. Dia bomo vedeli, koliko je vode izhlapelo, pred-no -začne vreti višino zabeležimo nako-lu z zarezo. Tako- vemo, koliko je treba dolivati zaradi izhlapevanja. Ko zav-re ne sme biti ogenj premočen, -da nam brdz-ga uide iz kotla. Ko je brozga kuhana posta,ne krvavo rdeča in- če je pred -tričetrt ure jo odmaknemo iz ognja, ker je kuhana, (to pospeši premočen ogenj). Kuhanje ima namen, da se žveplo spoji z apno-m in t-ako imamo učinkovito škropivo. Ko se je brozga ohladila, jo precedimo icj spray-imo v zaiprto posodo, ker na zraku bi se zače-la kva- riti. Ce pa imate manjši kotel za 50 litrov, vzamete vseh navedenih snovi polovico. Žvepleno -apneno brozgo uporabljamo -s popotnim uspehom tudi proti oidlju na vinski trti, damo jo 1% me-d modro -galico ter u-činkuje tudi v vlažnem vreme-nu. Se,daj je prav čas, -da povzamemo ukrepe proti prej omenjenim boleznim, ki -so v glavnem uničile breskove nasade, to je da poprej iznelše-nih navodil škroipi-m-o in vsestransko gnojimo, posebno je potrebno v nižjih legah z vlažnejšo zemljo pod -drevesi zemljo apniti in to podkopati. Ce bomo- to vestno izvršili bomo oslabela in izčrpana drevesa spravili' zopet k -redni rodovitnosti. Gorše Tone. Nekaj o čiščenju in škro= pijenju sadnega drevja Pre-d 80 leti tudi vinsko trto ni-smo' škropili im- me -žveplali proti .boleznim. Tudi drugih in-vesiticij za rigolanje ni-sma poznali, ker vse to mi bilo potrebno- Pozneje -nas pa so razmere prisilile, da simo prišli dio prepričanja, da na tak -način kakor, smo nekdaj, se več ne da vinariti in tako smo začeli iz -redno nego vinske trte, za kar več nabodem vinogradnik ne dvomi, da je to- potrebno1. Skrajni čas je, da ciudi v sadjarstvu začnemo z redno nego im oskrbo ter gnojenjem sadnega- drevja-. To nam narekujejo lastne in obče koristi. -Potrebno je. ida se začnemo urejevati z dvigom sadjarstva. Sedaj v jesenskem i-n zimskem čaisu izvršimo naslednja dela-: drevesne krone temeljito prerediči-mo. Z drevesno žago odstranimo vse pregoste veje. ki se medise-bo-j križajo, drgnejo in zasem-čujejo. Dalje vse, ki so s-uhe, nasu-šene, -nalomljene im napadene od raka. Krona mora biti svetla in zračna, ker -Te -pravilno razredčeni kroni se plodovi lahko -pravilno razvijajo. S Btrguljo-, ali žično ščetko -ostrgamo iz debla in -debelejših vej skorjo, mah i-n lišaje, na- podstavljeno -rjuho1, ali papir in odpadke takoj po delu na licu mesta sežgemo, ker se v cd-padkih nahajajo sadni škodljivci. Z drevesnimi ali vinogradniškimi škarjami odstranimo vodne poganjke (roparje) ter koreninske izrastke okoli debla, ker ti po nepotrebnem, slabijo drevo im so leglo ali gnezdišče za krvavo uš. Drevesa', ki so- se izrodila in opešala ter -se ibi še -opomogla ji-h je treba pri-m-erno pomladiti in ista tudi pognojiti, da se laže opomorejo. Pomlajeno drevo se v nekaj letih okrepi in obraste ter začne redno roditi. Za -pomlajevanje so zlasti hva-ležne češplje, slive, hruške im jabolka. — Crešnje in breskve ipoim-lajevanje teže prenašajo, ker jih vsled zadnjih ran rada napada sanolika. Ona -drevesa, ki so na -pol suha, opešala in slabo rode ter ne kažejo, da bi se eri -najboljši negi popravila,, je treba- izkopati (izkrčiti s koreninami vired), ker taka drevesa- ne- spadajo v sadovnjak, ker dajejo minimalni pridelek in so leglo za- škod-ljivce. ! j ’ I Veje je treba1 odžagati, da je -rana čim manjša, če'z vejni prstan, da' ni preveč blizu dekla, iker -tako bi rano .povečali, in ne preveč od debla, da ne ostane štrc-elj. Rane debelejših vej moramo zamazati s cepilno smolo-. Rak - rane moramo izrezati -do živega in manjše zamažemo s icepitao smolo1, večje pa' s pregneteno ilovico iin zvežemo z v-reče-vino, da preprečimo dostoip vre-ime-niski-h sprememb. Votla debla- im votle ‘veje pa zabetoniramo z m-eša^ ni-co cementa i-n peska. Ko smo vsa omenjena dela pri sadnem drevju izvršili., začnemo, s škropljenjem. -Na drevju, -ki smo ga temeljito očistili,.-porabimo veliko manj škropiva, delo je temeljito in tudi -hitreje opravljeno. Uspeh škropljenja je v veiliki meri odvi-s-en od škropilnice, ki mora: biti 'dobra, 'z dovolj močnimi pritiskom, 'da žeme do vrha drevesa' (-krone) ter od' ljudi, ki to delo opravijo-. -Da bo delo nepolno in uspeh zasigiuran, mora- biti -poškropljeno vse drevo do zadnjega kvadratnega centimetra. Površno idelo je izguba časa i-n razmetavanje dragih zaščitnih sredstev. "Poleg tega mora -biti škropljenje množično im. -načrtno. V jesenskem- in zimskem času škropimo s 6—10% drevesnimi kartooli-meji ali s 15—20% žvepleno - apneno broizgo ali pa ž 1,5—2% denitrokre-zo-lovo raztopino. Breskve so za dlre-v-eisne karfaBlm-eje precej: občutljive zlasti, če jih škropimo proti -pomladi,, 'zaito je (priporočljivo jih škropiti s 15—18% žvepleno-apnemo brozgo ali pa z 2—3% razstopi.no modre galice (verderame). Z obesni sredstvi škropimo preiti kodravosti, ki je zadnja leta breskova drevesa skoraj p-ničila. Q sestavi škrop-il i-n njih učinku je bilo oc drobno pisano y 42. štev. tednika. Očiščeno i-n dobro poškropljeno drevo postane v rasti -bujnejše, bolj odpc-rno proti škodljivcem, kateri se ga tudi izogibajo-, trud pa poplača s kvalitetnim in večjim pridelkom. Poleg tega pa- ne smemo pozabiti na prav tako va-žno opravilo — na gnojenje sadnega drevja. Gorše Tone. Ob priliki proslav desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade so- se po igriščih -našega -okrožja vršila nogometna s-r-eča-nja me-d garnizoni JA -i-n našimi najboljšimi moštvi. V Koipru sta se že drugič srečali lokalni garnizon J:A in domače moštvo Partizana. Tokrat so se civilisti bolje odrezali. Usipelo jim- je namreč, prisiliti vojaško moštvo na delitev t-očik. igra je bila povsem zanimiva in boribe-na. Partizamav-ci sq izkoristili začetno zmie-do vojakov i-n z naglimi prodori so prešli v viodlstvo za dva gola, ki sta jih realizirala ipirve-ga levo krilo, drugega pa srednji napadalec Vesel. -Po tem dvojnem uspehu so Parti-zan-ovci -nekoliko popustili, a kljub temu je reizu-ltat do konca prvega polčasa ostal nespremenjen. V drugem polčasu so se vojaki, izkoriščajoč boljšo kondicijo, vrgli :z viso silo v napad. V tem času se je odlikoval predvsem desno krilo Leidjanac, k-i je 3 svojimi silovitimi in brezhibnimi prodori navdušil številne igralce, ki so m,u z ploskanjem izkazali svoje zadovoljstvo. On je bil tisti, ki -je več. krat spravil v težki položaj obrambo Panbi-za-na, ki je končno le morala kapitulirati pred takim pritiskom dvakrat zaporedoma. -Proti kon-cu so -nogometaši Partizana skušali obrniti rezultat v svojo korist, ampak jiim to ni uspelo zaradi budnosti --as-protnikove obra-mbe. -Naj-leipša tekma je p-a bila v Sv. Luciji, kjer sta se srečali enajsterici Odreda in Pirana. V tej tekmi je moštvo Pirana rešilo čast pripadnikov našega prvenstva, Iker je edino ono zmagalo nad -reprezentanco JLA. To zma-goi je P-iran dosegel pa šele v zadnjih minutah igre z Razzo, kateri je po lepi kombinaciji s Santo-marcém -neubranljivo streljal v nasprotnikovo m-režo. Prvi polčas se je končal s stanjem 3:2 iza Piran. V Bujah je domača majstorica morala- kapitulirati plred boljšim -nasprot. nikom. Domačinom gre v čast. dia soi Križanki uspeli omejiti po-raz ,na minimalno razliko golov. Nekoliko boljše od Bujčanov so se odrezali Umazani, ki so svojo tekmo z garnizonom zaključili neodločeno z rezultatom 1:1. Tehnični rezultati srečanj so bin naslednji: v Kopru: JA — Partizan 2:2 (1:2) V iSv. Luciji: JLA — Piran 3:4 (2:3) v Bujah: J-LA — Buje 1:0 (1:0) v Umagu: J-LA —-Umag 1:1 (1:1) i 2 3 4 5 6 7 lili ■olS 8 ii II 9 io lili tžBsas 11 12 11 ■MBB ESŠi 13 14 15 ■BOB HBBB HhehB BBHB 16 III 17 18 19 20 21 sisi BUBO 22 ills BBBB 23 .24 lili 25 •2Ó ill BSBB 27 28 DINAMO OSVOJIL POKAL »MARSALA TITA« Zagrebški Dinamo je v nedeljo na štadionu Partizana v Beogradu končno le osvojil -dragoceni »Pokal Jugoslavije«. Dinamo je sicer bil veliki favorit za to finalno srečanje z Vojvodin-o, zato njegov us-peh -ni presenetil nikogar. Vsekakor je pa temu moštvu -potrebno dati priznanje, če za drugo ne. zaradi tega, ker po -nepričakovanem in senzacionalnem ip-oraizu vi prvenstvu se je znal takoj opomoči- 'in doseči tako velik uspeh. Srečanje se je končalo z istim- rezultatom kot prvo. 2:0 ob Ikonou. 0:0 ob koncu prvega polčasa-. Novosadčani -sa skiušali z ostrocionističino taktiko* p-repreičp' vs-e (kombinacija zagrebškim prvakom'. To pa jim je le delno uspelo. V prvem polčasu so, zahvaljujoč se i-udi odličn-i kondiciji vratarja Vašiča', dobro branili svoja v-rata in onemogočili Dinamu vsa-ko manevriranje v njihovem kazenskem -prostoru. V drugem 'polčasu so ipa po neprestanem in silovitem pritisku Zagrebčanov le -klonili. Najprej je bil W-o-elfl tisti, ki je z razdalje kakih 10 metrov v 16’ -drugega ipolčasa pre: tresel mrežo odliömeiga Vašiča. To je ponovil v 37’ Čajkovski mlajši, ki je preigral oba branilca Vojvodine in onemogočil tudi slednji poizkus Vašiča, da brani svoja vrata. Meid Dinamovici sa se odlikovali najbolj- trije reiprezentativci Horvat, Čajkovski in Woelfi, med Vojvodino pa obramba v celoti in Milovanov. Po končani tekmi je ipred več kot 20.000 gledalci odposlanec maršala: T-ita čestital zmagovalcem in jim izročil največje športno trofejo v .naši državi »Pokal Jugoslavije«. kandidatov, ki jih bodo zastopali ina letošnjih zimskih olimpijadah, ki bodo na Norveškem v Oslu. Fprav te dni je prišla vest, -da je jugoslovanski olim-pijski komite določil, da bo 14 smučarjev zastopalo našo državo ina teh tekmah. Največ popularnosti in največ uspehov pričakujemo od Muleja Lu,kanca. Inozemski strokovnjak Michelet je v jakostni lestvici smučarjev” postavil Muleja -na peto mesto za Colom, Oc-utettom, Monti jem in Sangiandom in pred sveto-vnio znanimi Orellorom, Crawdo, Huberjem i-n drugimi. Ce bodo naši smučarji imeli ugodn-e pogoje za dosledni trening in bodo dob rio opremljeni, lahko pričaituijeima od njih tudi rezultate, -ki bodo presenetili svetovno športno javnost. Podrobneje p pripravah naših smučarjev bomo še pisali v -prihodnjih številkah novega tednika »Slovenski Jadran«, ki bo -začel- izhajati pa novem letu v Kopru. RADIO JUGO,SLOVANSKE CONE TRSTA N,A VALOVNI DOLŽINI 254,6 'BO ODDAJAL NOVOLETNA VOŠČILA USTANOV IN PODJETIJ 30, 31 DECEMBRA 1951 IN 1- JANUARJA 1952. LETA'OD 12,45 DO 13,45 URE Meka j o Na'pridelek grozdja poleg ostale oskrbe in nege veliko vpliva, kako trto obrežemo. Zato spada rez trite fc najvažnejšemu delu, ki g-a mora opraviti resnično izkušen vi-no-gradnik. Vsak -klimatsko In terensko različen ‘vinogradniški kraj ima nekoliko svoj način vzgoje vinske trte, ki je do-ločen z ozirom na prej orne-jijgìi'é pogoje dbtičnega kraja. Rez kot taka pa se le malo spremeni, saj nas pri rezi vinske trte vodijo védno in povsod isti' cilji, pa naj bo vzgoja nizka, ali visoka, kratka, ali do-lga. Z rezjo hočemo doseči ravno,v-esje med rastjo in -rodovitnostjo na e-ni in med kvaliteto in kvantiteto raa drtugi strani. To dosežemo le tedaj, če t-rto pravilno obrežemo. S pravilno rezjo nie vplivamo' samo na rodovitnost, temveč tudi na -zorite-vv Ona kvaliteto-), na višino sladkorja, od česar je odvisna kvaliteta vina. Zato je potrebno, da- r.ajprc-i presadimo vsak vinograd: 1. starost vin-oigrada, 2. bujnost rasti -enoletnih- ropy. (poganj-ko.v), odnosno vedeti -moramo, kako in s čim je bilo dotični parceli gnojeno v zadnjem času in končno kakšna -rez zahteva posamezna sorta. Sele ko te stvari dodobra poznamo-, začnemo z delom in trto narežemo (obtožimo) tako, da ne trpi 'kvaliteta -na račun kvantitete iin' rast na račun rodovitnosti. Da bomo trio lahko pravilno o-brezali, moramo vedeti, kaj je rodni in kaj je nerodni, oziroma nadomestni las ter koliko re-zni-kov ali lo-cnoiv (naipenjaivcev, Spaninovi in kako dolgo bo vzdržala posamezna sorta odnosno -t rta. Rodne rozge (poganjki) so le Iz -dvoletnega to jé iz lanskega lesa in le te narežemo za pridelek. Rozge-poganjki, ki sp pognale iz Stair-fega' lesa-, Iz adventrvniih eče-s so veliko manj rodovitne in to imenujemo nadomestni les, ter se ga pri rezi poslužimo z namenom, da vzgojimo za prihodnje leto rodni les in v primferu, da -hočemo t-rto znižati, 'šli- skrajšati:. Ker so-'te roizge slabo rodovitne, jih narežemo na dve očesi, -taikoiimemcivaue čepe. Večletni poskusi -so pokazali, da rez-niki na starem lesu .rode komaj za trčtjino o-d ne'znik' na dvoletnem lesu z i3tim številom očes. Mnogi vinoigradniki pri re-zi ne upoštevajo prej navedene momente in trte -precibložijo, d'a v- nekaj letih propadejo in na drugi Strani trpi kvaliteta. Prev-eč obloženi vinogradi propadejo- še posebno če ne .gnojimo dobro in vsestransko. Po-leg tajga pa ne ločijo rodnih' od nercdni-h rozg in iste narežejo na rodne rožnike ter iako zmanjšamo^ pridelek, trto pa ;po nepotrebnem slabijo v rasti. Roz vinske -trte moramo usmeriti na rodovitnost in zoritev. Zato trte, ki -močno rc-d-e, raženio bolj na kratko, zlasti je treba ■ upoštevati sorte, ki pozno zore, ker če bi te sorte z nare-zanjem obremenili, bi se tudi zakasnila zoritev in bi trpela kvaliteta. Trta pa bi v nekaj letih prepadla. Dočicn sorte, ki manj rede. loot n'a pr. tramine, beli i-n modri.... borgundec, .rumeni muškat ip druge -kvalitetne sorte pa narežemo na daljše paznike, ali locne (šparonej, rožnike 4 do- 6 očes in locne 8 do 10 oče-s in to z-aradi tega, ker ravno 'z rezjo dosežemo ravno-v.e-sjg med rastjo in pridelkom. Pri kratki'.rezi pa .narežemo reznik-e 3 do 4 očesa in točne do 6 očes. Ce bi v oibeh primerih vršili ša-l^Johsko rez ■ bi v prvem primar,u dosigli velik -pridelek na račun kvalitete i-n v drugem primeru pa bi dcoe-gli minimalni pridelek, trta pa bi se ipre-bo-hot-no razvijala. Poleg tega maramo upoštevati, da s prevelikim oblaganjem rodovitnih in pe-zno zorečih sort zadržimo zoritev (na pr. refoš-k, afus, ali in druge) zla,s-ti pri po-z-nin namiznih .sortah. V po-znih in d-eiževnih letih imamo lahko pra|v kisel pridelek. Vse prej navedeno bi veljalo za ŠtR.rejše nasade, ko je trta že vzgojena in bo- pri isti vzgoji ostala. ,(Popolnoma drugače je z rezjo pri mladih -nasadih, ko trto vzgajamo ^]iii(iniliiiiinii:iiriii[iu:iHiuiii!!iii!uniiiiiiirMiiiMiimiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiJO)iiii!iiiiiiiiii!i!nu!uimiiiii(iijiiiiiiuiUil(lluuHllitlllllllHllllllli ..................................................................................................................................................................................................................m g ST RS K £ BANKE Istrska banka sporoča vsem svoj,im kcmlnt-eintom sledeče: Zaradi del v zveiži z zaključno bilanco bomo sprejemali: a) virmanske naloge za- leto 1951. do vključno 28. decembra 51. ib) virmanske proračunske naloge za ileto 195-1. -do vklj-uično 3il. decembra 1951. Virmanski -nalogi pod a) predloženi po gori navedenem -dat,umu -se bodo Izvršili šele v mesecu januarju 1952. Virmanski: nalogi -pod b), Ki bodo predloženi nepravočasno se bodo zavrnili in jih ne b-o m-ogo-če li-kvidirati v breme proračuna -za leto 1951. Izplačevanje januarskih plač se bo vršilo v dneh 28. im 29. decembra 1951. Na ida-n 31. decembra 1951. bo bančna -blagajna odprta za stranke samo do 10. ure. id*apolidne. V-si -komitenti se nap-roš-ajoi, -da ukrenejo vse potre,b-n-o za takojšnjo likvidacijo .bančnih -operacij -za leto 1951. 14 naših smučarjev pojde na olimpiado v Oslo MULEJ IN LUKANC MED NAJBOLJŠIMI V EVROPI Vse diržave so -ž-e začele z resnim zimskimi treningom svojih smčarjev - HtaU oglasi Savarin Ana, noj. 25. IX. 1901 v Mainžamu, stanujoča v Sv. Marku 85 je izgubila osebno izkaznico dne 19. dec. 1951 -oid pristanišča v Kopru -do Semedele: Najditelja naproša, da jo vrne ina -gorm-ji 'naslov. V -nasprotnem primeru jo proglaša iza -neveljavno. VODORAVNO: 1. erupcije, 7. obl. gl. vreti, 8. znana Verdijeva ope-ra, 9. ose-brui zaimek ž. ,sp., 11. lastno bivališče, 12. viharji — zračni vrtinci, 13. afriška reka, 14. napa brez sam-ogl.., 17. polovica tem-e, 18. mestece na Primorskem, 21. napev-spev, 22. konec polotoka, 23. moško im8, 21. i-gra-lna karta, 27. glagol premikanja, 28. pri-imelč* slovenskega pes-nika. NAVPIČNO: 1. pisatelj Roman, ličnih duš, 2. obl. gl. zreti, 3. ne-umneiži-t-epci, 4. spojina- kisika- z že-lozc-m, 5. razum-pa-met, 6. enako-žv-ačnice, 10. znamenit slovenski ■skladatelj, 1-1. legendarna- ukrajinska reka, 15. umetni! vhoid v poslopje, 16. brezpravna množica, 19. obl. p. gl., 20. povrtnina, 24. tržaška telegrafska a-gen-cija, 26 -nasprotno od ni-so. Glej -rešitev na drugi strani. HOTEL, RESTAVRACIJA METROPOL "V PIRANU V" Zeli vsem gostom srečno novo leto in jih vabi na SILVESTROVANJE OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE Moid Ttiuieui V KOPRU restavracija, kavarna in sobe. Prične obratovati s 1. januarjem 1952 Pisalo .se je — 1800 in še nekoliko tlet po Kristusovem rojstvu, ko v .našem avstrijskem cesarstvu (ne na Bengalskem) -v nek-e-m 'pokrajinskem glavnem ,mestu nastopi služb« c. k. policijski komisar, kateri je- potlej t-ukaj dolgo vladal -sebi in državi na koristi, kajti til je txne-n mož, da malo takih, celò me-d policijskimi kom-iisarji malo. Cesarski namestnik so- prihajali in zopet odhajali; naš komisar pa je ata! zme. rem na is-vo-jem trdem mestu, in nje-goc-a moč-je -rasla, kakor se.n-ca proti-mraku, tako je na zadnje bil Skoraj vse.ga-mOg-očen. Kcimisa-r je zgčel premišljevali svojo: oblast, in rekel je sam sebi: »Moje potrebe so tolike,' -da mi sam zaslužek nikakor ni dovoli. Kaj mi je storiti? Moč res imam, ali kaj 'pomaga temu, kdor je ne rabi? Ivtoč je istina-, fcte-ra ' nese velike -obresti isamo tistemu,' kdor jo zna pri,v o.lj.raSati, in meni mora -dajali cbreslil« Od.tega dne je dcijgove -delal na, vso strani,_i-n ker se ga je- vse-balo, ■plhče EU- ni odrekel posojila-, in ke. (tar- -š-P pia j-a,-; posod ilo, nih-čc'ga ni •••smài terjati, ker sioer mu je lahko i'-kpil-'-vai, kolikor ma je -hotel; kajti , toso mas,i-> je vedelo, da je licmjsa-■xjevo-oko prijazno tištim, kteri -mu posß-jüjeija, a -srdito in grthcč-e tistem', - ki ga terjajo. Komisarjeva moč -je še-vedno! rasila- ž njo (udi -V.-m-'-sarjevi dolgovi. Ker brez sovražnikov ni človeka na zamiji, -tu. di komisar ni bil brez sovražnikov, izme-d kterih so.bili bogatejši tako nesramni, -da so celò poskušali vse njegove dolge po-kupiti in ga potem za vse vk-u-p ob enem prijeti; ali to je tem hudobnežem izipc-dletelo, fca-jti upniki ,se ni-so predrznih aoi-.gov nikomur prodati. Komisarjeva zvezda je bila vedno -svetlejša, njegovo srca vedno -pogumnejše. Ko je bila mestna policija v vladinih, torej v njegovih trdnih rokah, komisar, kedar je hotel zopet kaj na posodo vzeti., ni ho-te-1 s cerkvijo ■okoli križa, ampak brez dolgega- pomisleka jr temu, na koig-ar Je aame-rja-vai; poslal uraden pc-z-iv, naj pri. ;de na policijo.'Ubogi povabljeni siromak se je tresel, kakor bi imel (mr,žlico, ko je z nevarnim pozivom v obupni roki lezel v tisto pisarnico ktere se vsak pošte,n človek c-gi-b-lje, koliko more-:" mislil si je, Bog vedi, kaj ga ta-m čaka! Ali kaj je bilo? Komisar se mu ironično na-: mi-, n e ih reče: »Ali ste -se hudo u-r.trašili? Kaj mislite, zakaj sem vas poklical? - Vem, da ne uganete, če Ki še- tako glavo belite! Pa nič se preveč ne bojte, ker ni nič tako hudega, -da bi ne moglo biti še huje. Potrebujem namreč -tcl-iko -in toliko goldinarjev za toliko in toliko časa, in vem, da mi jih lahko po-so-dite«.- Kaj je'povabljenec hotel? Ali ni mor : 1 komisarju ustreči, ko za drugo n-e, vsaj -že zato, -da- ga ni. zadela še -hujša nesreča. Drugoč je naš junak svojo -reč zapet dnuga-če zasukal, kajti bil je premeten- in prevr-žij-iv, kakor mora biti vsak -policijski, komisar, in zvit, kakor ovnov ro-g. Casi je na- ture, 5 bo-gatemu človeku -obsodil zaradi te-gà ali onega ženo v zapor, in če Je kazalo,, da ta sodba ne bo, :de mogla obveljati, pa je -potem v Ugodni -priliki njenemu možu prijazno rekel: »Vse srno -čedno -poravnali, da vaša ženica ne pojde v ječo«. iB-rž poite-m pa je' pristavil: »Ali bi Jmi ne ustregl-i, da -mi. posodite toliko in toliko iza toliko in tollik-o -Komisar mi rekel, -da mi .posodite, (.ne-secev?« ker .žena- ne bo-de zaprta, pa vendar je od hvaležnega moža dobil, kar je i-skal, akoravho js ta -d-o-bro vedel, da i-z -mesecev bodo leta, in še tie bo vrnjenih denarjev. V komisarjevem raznovrstnem poslovanji se je tudi celo -primerilo — ■kaj bi se ne? ■‘— 'da je tudi on časi imel komu izplsč-atl kaj takega, kar se plačuje iz " posebnega,1 -.nalašč za tò odločenega pavšala, In terjalcu js velel -prinesti račun, denarjev pa vendar ni dal niti precej niti pozneje, izgovarjaje .se s tem in z enim izgo-v-orc-m. Ako j-e terjalec potom čez kakega pol leta vložil pro. išnjo, da bi se vendar že plačalo, ni ‘bilo nemogoče, da je ta vloga prilila zopet Samo v komisarjeve roke in potom Bog ve kam iz njih, rlenr.-rja pa vendar še ni bilo." Ako je terjalec na vse zsid-nje ustno stopil pred druge uradne,c-se.be, k-i so mislile, da- je v-3a njegova reč že tidavnij v redu, ‘patom -se mu je res is-dlp-zalo plačilo,-pa ne iz.-pavšala, -ampak iz -druge blagajnice, kteri se -pravi: .»-Slch.erheitsfcnd«. ' Pogumni komisar je -bil v svoji 'reči tako -go.lo-v in brez skrbi, -da je časi celò uro ho-dà zunaj mesta, v kterem jo prebival, izb,ral si kako žrtvo: in kaj pravite, kaj je. sto. ril? Pisal je ubogemu izvoljencu, naj mu posedi toliko in toliko, a iv pismu je -precej pritožil dolžno pismo in, vse vkup po policijskem služabniku poslal tistemu, komur je bilo namenjeno. Prigo-dilo- se je celò, -da je čast kte-rega takega odbr-al, ki Poprej žepjalnega komisarja še nikoli ni videl, ne slišal imenovati. Mnogo teh in enakih reči je ves svet vedel, pa -vendar je ves -svet molčal, in leta so komisarju bečele ro-jile, hruške cvetele in pšenica izorela. "Najbolj po godu pa mu je bilo Bachovo ministrstvo, pod katerim mu je -bil greifen''jako zre,stel. Gorje ,tmu je takrat bilo, kc-m-ur,- on ni . bil prijatelj! V tej -debi se je -enkrat primerilo, da se s kmetom na vcbu v mesto -pripelje veljaven mož, ki js bil žs 1848. sloveč in je zdaj državni poslanec. Ker je takrat maràl v mesto gredoč nit mitnici popotni- list pokazati vsak, kdor je pet' strelja-jev daleč o-d mesta pr: bi vai, te-daj je' -policijski ' sluga popotni list zahteval tudi od tega- gc-spcda, kteri je rekel, da ga ima, .spanò ne pri rotali nego v kovéeku (ko-frù), naj torej pride ponj v to in to- gostilno, kjer naj prr-ša za tega in tega gospoda. -Sluga je bil s 'tem- zadovoljen in re-s pride ,te,r obljubi 'list tudi s policije zopet nazaj prinesti,, kar se pa ni zgodilo, kajti goopc-d je moral Hi -sam pred komisarja, kteri je nanj srdito zareže!: »LisTa vem ne podpišem kajti protivili ste s-e policijski . oblasti, ker -ga niste botoli precej pokazati, ko se je ori .vas zahteval. Vi ste z nami z že 1848 leta-: bili ste tudi me-d tistimi, ki so podirali Avstrijo!« Gospod si je -moral iti potem, alto ravno je bilo vge prazno, kar mu je komisar očital, pravice iskaf k .mestnemu poglavarju •(sta-ndt-haUpt-maiiu), kam.o¥„je pa tudi- komisar ž njim šel. Gospod je tam povedal, kaj se je godilo, komisgr se pa vendar ni dal v kozji rog ugnati, ampak pogumno reče: »Jaz ne vem, ali je dr. J. izgubil pamet ali je pijan? Vsoga tega kar on -pripoveduje, ni ‘besedice res!« Pregovor pravi, da se najde v vsaki sekiri toporiišče, in tudi komisar ni do smrti užival svo-je -sreče, kajti njegove reči so se tako nako. pičile, da so bil,e prišle ministrom do ušes. Kaj se je potem zgodilo? Ali so ga vrgli v preizkavo? Kaj še! Prestavili so ga, pa je bilo vse pri kra-ji! Fran LevsEik: SREČA IN NESREČA Bi.l je siromak kmet, ki ni imel ni-tj orodja za obdelovanje zemlje, niti živine, a otrok je imel celo ko-,p.o -v hiši. Prišla- je vz-pcimlad. in ‘siromak ni znal s Si-m bi c-ral. Njegovi sosedi so šli z oralom in živino' na polje, a on je šel z motiko. Tako i-doč je srečal dve lepi žerli. Jedna je bila--Sreča, a druga Nesreča. Vprašali ste g-a: »Kem ideš. prijatelj?« Siromak jima odgovori: »Ženi moji dragi! Nesreča me vedno preganja; moji sosedi gredo na polje orat z oralom in živino, a jaz z motiko na rsimi. Ne vem, kako prehranim sebe in otroke.« Zeni ste si nekaj. tiho na uho zašepetali in rekli: »Daraj-ve mu nekaj!« Nato reče' Sreča: »Mož je tvoj, daruj mu ti!« In Nc-srpža mu je podarila deset rubljev, in rekla: »Pojdi domov in kupi si vala!« Sircm-ak pride domov' in skrije denar v lonec, ki je bi! s pepelom ni-r.r.-bijen.'Drugega cine pride v hi. šo soseda,'zelo bo-gata kuma, fit reče: »Ali nimate malo -pepela? Imam zelo umazano perilo«. »Glejte, endu v kotu je lonec s pepelom, vzemite si ga,« jc dejala siromakova žena. Ko pride siromak kmetič domov, ogleda -se po hiši in videč, -da ni -tornea nikjer, vpraša ženo, kam je spravila- lonec z denarji. Zena se je jela Izgovarjati, da ni znala, da -so denarji v lonci. Rekla je: »Prišla je soseda in vzela lone-e s pepelom«. Siromak kmet je šel k sodniku, a ta mu ni dal pravice. Rekel je: »Ti nisi im-e-1 denarja, a rad bi ga imel po krivici.« Siromak -se je jokal in vzel je -motiko im š-ei novic na delo. Tako idoč srečal je zopet oni dve ženi. On -ju -ni spoznal, a ženi ste ga spoznali. Vprašali ste ga kakor prvič, -in orf jima odgovori takisto. Nesreča mu je podarila dvajset rubljev. Kmetič gre dcimov in »krije denarje v pleve s skednji. Drugega dne -pride zcipe-t seseda in pro-si plev za telice. Siromakova žena jej da pleve, ker ni znala, da so v plevah denarji skriti. Kmetič domov prišedši, gre v skedenj po denarje a nikjer jih ne najde. Stopivši v hišo, začel se je prepirati z ženo, kam je dejala pleve z denarji. Zena odgovori, da je prišla kuma prosit za telič-e in vzela jih je. Kmet -siro-mak, je šel, kakor prvič najprej k so,sedi, potem k sodniku, a nikjer «ra ni -bilo pravice. . Povscd so ga zavrnili, ker ni imel' nikoli -denarjev. Britko- se je razjokal sirqmak, vzel motiko in še! na 'delo. Na potu je sr-eča-l zopet o-ni dve ženi. Vprašali -ste'ga, kako in ka-j, in o-n ji-ma v-se iiz-pove, kako se mu je. godilo-. »Ali vidiš,«, rekla je Nes-reča sestri, »moji da-rovi nimajo zanj no-ben-e koristi; daj, u-smtlise ga ti, in obdaruj ga«. Sreča mu podari dve -petici- in mu r-eče: »Pojdi k reki, ondu beš našel ribiče, ki ves dan love ribe, a ne ujamejo ničesar. Prosi -jih, da- naj na tvojo- srečo- še jedan krat vržejo mreže«. Kmet .sir-o-mak je storil tako-; šel j;e k reki in prosil ribiče, da bi na lijegovo 'Srečo še jedan krat potegnil mreže. Ribiče store in glej, zajeto se je toliko rib, da -niso znali kam z njimi. Vprašali so kmeta: »Kaj želiš, da ti damo za plačilo?« Kmet odgovori: »Prodajte mi rib za dve petici,« Ribiči mu prodado jedno ribo za dve petici, a drugo mu dado nameček. Kmetič gre domov in da ženi ribi, da bi ju skuhala. Zena in -otroci s-o imeli veliko veselje z riiba-rna, zatorej ju žena ni hotela skuhati. Ob istem času se je peljal iskazi vas imeniten a jako zalc-sien gospod. Kmet siromak je stopi i-z hiše, -da bi videl žalostnega gospoda, in začel se je na ves S-Es smejati. »Cernu se smeješ?« Iprašal ga, je gospod. Kmet odg-o-voti: »Imam v hiši tako ribo-, kateri se vsak kdor jo pogleda, smejati mora.« Žalostnega gospoda se polasti taka' želja po te-j ri-bi, da je dal kmetu konja-, volo-v in žita toliko, -koliko-r je hotel. Tako je kmet siromak na-šel svojo srečo z dvema peticama.