Podravje Ptuj • Mestni svetniki o prijavi na razpis za milanski paviljon O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 15. marca 2016 letnik LXIX • št. 21 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga P""llîjl1 * Gospodarstvo Podravje • Kdo je novi predsednik uprave PP in kakšni so njegovi načrti O Stran 9 Izobraževanje Ptuj • Bo Ptuj dobil waldorfsko šolo? O Stran 10 Štajerski TEDNIH Podravje • Za škropiva letno porabimo 22 milijonov evrov podravje V vodi povečana vsebnost pesticidov Ormož • Sporno v spodnjepodravskem vodooskrbnem sistemu je na dveh lokacijah koncentracija strupenih obračunavanje cen pesticidov nad mejno vrednostjo: črpališče Skorba in merilno mesto Borl. Med drugim je v vodi za odpadke povečana prisotnost atrazina, ki je rakotvoren. Več na straneh 2 in 3. O Stran 6 Šport Dejan Zavec • Ko se prikloni celo predsednik države O Stran 15 * 4 v •• ■'(» i - . ■. t W Jv " ■ Nogomet • Elsner ni bil še nikoli tako vesel ... O Stran 11 Motokros • Gajser navdušil več tisočglavo množico O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Zlom mlečnega trga Cene mleka lahko ^g^TEDNncI padejo na 20 centov O Strani 6 in 7 Stajerskitednik I Stajerskitednik Bolnišnica Ptuj • Bo Ptuj ostal brez nekaterih programov? O Stran 8 Zaplenjeno blago • Namesto v dobrodelne namene raje v uničenje ost™24 m Slovenija, Podravje Šolske torbe so pretežke tudi pri nas nelegalno^ pridobivanje osebnih ■ podatkov O Strani 4 in S 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 15. marca 2016 Slovenija, Podravje • Administrativna kalvarija ob odločitvi za nakup škropiva v tujini Za škropiva letno porabimo do 22 mil Ob padanju odkupnih cen mleka, mesa in drugih kmetijskih proizvodov se kmetje, kot vedno znova opozarjajo, soočajo še z višjimi cenami veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bile cene za nekatera FFS nižje v Italiji, primerljive na Madžarskem in višje v Avstriji in na Hrvaškem. »Tako kot pri vseh proizvodih vplivajo na oblikovanje cen tudi pri FFS mnogi faktorji: velikost trga, stroški marketinga glede na velikost trga, razvitost distribucijske verige, stroški nacionalne registracije, tveganja pri prodaji (finančna, zaloge) ...,« je pojasnila Renata Fras iz Združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev. Omejitve pri nakupu FFS v tujini Ob tem se porodi logično vprašanje, zakaj kmetje ne kupijo škropiv v tujini, če so tam cenejša. »Na tem področju ne velja pravilo prostega pretoka blaga in storitev. Vsak nosilec dejavnosti pa lahko za določeno sredstvo poda vlogo za vzpore- Uvodnik dno trgovanje na upravo, ki je pri nas sicer dovoljeno, hkrati pa cenejše v drugi državi. Tega instrumenta se kmetje vedno pogosteje poslužujejo.« A na upravi niso povedali, da ta instrument ni brezplačen: »Kmet mora dati vlogo na upravo, ki v postopku preveri ali je FFS identično in na koncu izda dovoljenje za vzporedno trgovanje. Strošek kmeta je 200 evrov in še strošek upravne takse 22,66 evra,« so povedali na KGZS. Poleg dovoljenja za nakup FFS v drugi državi članici EU pa mora kmet za vzporedni uvoz zagotoviti tudi ravnanje z odpadnimi škropivi, je opozorila Renata Fras iz Združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev. »To kmetje storijo tako, da sklenejo pogodbo o Dobrodošli na dvor Kar objavimo na spletu, ostane na spletu, pravijo. In da to še kako drži, so te dni spoznali možje v modrem, pa tudi že kak novinarski kolega je ugotovil, da prijatelji na facebooku nimajo nobene pomenske poveže s prijatelji. O nevarnostih spleta pa so te dni govorili tudi osnovnošolci in osnovnošolke z Bistriškega na otroškem parlamentu. Kot je bilo slišati, se mladi zavedajo, da vse ne sodi na facebook, vendar pomisleke pogosto potlačijo. A splet ne predstavlja zgolj nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, temveč tudi omogoča, da anonimneži ali pisci, zakriti za inicialkami, širijo svoje mnenje, ki pogosto vključuje sovražni govor, na koncu pa se tudi debata pod spornim prispevkom zaključi z obračunom med domobranci in partizani. Tudi zavajajoči naslovi, prikrojene vsebine oblikujejo splet, kjer štejejo le kliki, vendar na to le redko kdo opozarja. Kot pojejo štajerski rokerji: nepismenipisuni, obrnjeni po vetru, svinjajo po papirju še večje... No, ne bom dokončala. Mladi parlamentarci so opozorili tudi na pomanjkanje samozavesti in slabo samopodobo mladostnikov. Da je samozavest lastnost, ki ne manjka zgolj mladim, temveč je kronično primanjkuje vsem v Sloveniji, ponavljajo vsi, od gospodarstvenikov, politikov, županov do profesorjev, ki pomanjkanje samozavesti opazijo tudi tako, da na vprašanja dobijo molk in vztrajno buljenje v mize. Nihče se namreč ne želi izpostaviti. Saj, zakaj bi se? Kdo pa si želi biti objekt pljuvanja in obrekovanja, kdo želi končati na razpelu ? Ob tem, ko nam je jasno povedano, da smo dandanes le finančni strošek, breme in da smo zlahka zamenljivi. Samozavesten si lahko, ko čutiš, da si varen, da imaš podporo in da je človeška zmotljivost dovoljena. A dokler se sistem, ki s posmehovanjem kaznuje drugače misleče in spodbuja enoumje, ne bo spremenil, bo pač tako, da bodo mladi in drugi iskali potrditve tudi z dejanji, ki bi jim sicer morali reči ne, okoli korita pa bo tudi naprej ostala zgolj elita, kot še pravi pesem rokerjev iz Rogatca. Mojca Vtič ravnanju z odpadnimi FFS z registrirano družbo za ravnanje z nevarnimi odpadki ali pa se vključijo v Načrt ravnanja z odpadnimi FFS pri združenju. Za ravnanje z odpadnimi škropivi in odpadno embalažo, ki so kupljena na slovenskem trgu, poskrbijo na svoje stroške domači distributerji. Nakup FFS iz držav nečlanic Evropske unije pa ni dovoljen.« Nižja cena škropiva navadno pomeni ponaredek Kot praktično na vseh področjih, tudi na tem obstaja črni trg. »Večja odstopanja cen od običajnih so sumljiva in kažejo na nelegalno trgovino s FFS. Europol namreč ocenjuje, da je na območju EU v prometu okoli 10 % ponarejenih FFS - v nečlanicah EU je ta delež okoli 25 %. Ponarejena škropiva vstopajo na ozemlje EU v glavnem preko evropskih pristanišč, v večini njih je nadzor zelo slab. V zadnji akciji Euro-pola v novembru 2015 so samo v 10 dneh zasegli 190 ton ponarejenih FFS - in to le v sedmih državah EU. Na letni ravni bi to pomenilo 6840 ton FFS - toliko kot jih v Sloveniji porabimo v sedmih letih,« je s podatki postregla Renata Fras. Zaradi tega uporabnike FFS opozarja, da naj bodo pri ponudbah FFS po bistveno nižjih cenah, kot so pri nas, pozorni, saj gre verjetno za nelegalno trgovino. Sicer pa je poraba škropiv v Sloveniji ocenjena po teži aktivnih snovi in ta naj bi počasi upadala. »V letu 2014 je bilo po podatkih združenja prodanih za 905 ton aktivnih snovi, leta 2008 je bilo prodanih1250 ton,« je povedala. Dodala je, da slovensko kmetijstvo letno porabi za okoli 20 milijonov FFS - merjeno po maloprodajnih cenah. In kakšen je povprečni letni strošek na kmetijo? Ta se razlikuje seveda glede na posamezne kulture, je opozorila. »Po podatkih Kmetijskega inštituta za leto 2013 zanašajo stroški pri pšenici 90 €/ha oziroma 5,7 % vrednosti pridelka, pri krompirju približno 389 €/ ha ali 7,6 odstotka, pri jabolkih 1053 €/ha ali 7,5 promila.« Naravni, doma narejeni pripravki, primerni za manjše površine O možnostih nadomestitve fitofarmacevtskih sredstev z naravnimi pripravki smo povprašali Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo. »Vedeti morate, da so naravni pripravki, ki jih delamo doma, primerni samo za manjše površine. Predstavljajte si, kako bi bilo skuhati 400 l čaja in koliko zelišč bi potrebovali za ta namen. Glede cen tarnajo profesional- ni pridelovalci vrtnin, ker je trenutno stanje na našem trgu, kar se tega tiče, katastrofalno in ne morejo cenovno konkurirati zelenjavi iz sosednjih držav (Italija, Hrvaška). Prav tako izredno stanje pa je na trgu v ekološki pridelavi dovoljenih pripravkov, ki se uporabljajo tudi v integrirani pridelavi vrtnin.« Ekološki pripravki predvsem kot preventiva Sicer pa je osrednja prednost naravnih pripravkov, da ne puščajo ostankov v hrani, nimajo karenc ali so te zelo kratke. »Treba pa je vedeti, da imajo tudi nravni pripravki slabosti. Vsi se hitro razgradijo, ne delujejo dolgo, imajo omejitve, pri katerih temperaturah jih lahko uporabljamo, da delujejo, niso natančno preverjeni in preučeni, predvsem pa, težko jih je narediti veliko količino naenkrat, prav tako pa povišajo ceno pridelka.« Prav tako imajo naravni pripravki svoje omejitve, saj, kot pravi Pušenjakova, jih najpogosteje uporabljamo Podrobnejših analiz na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije nimajo, le v sezoni 2014 je bila narejena primerjava, ki jo je pripravil Goran Jakin, svetovalec v Vinski kleti Goriška brda in se nanaša na sredstva, ki jih potrebujejo vinogradniki za varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci. Primerjava se nanaša na enake količine sredstva. »Iz zadnjega stolpca je razvidno, da je bilo v Italiji vsako fitofarmacevtsko sredstvo (FFS) občutno cenejše. V letu 2015 cen nismo sistematično spremljali,« so povedali na KGZS. SREDSTVO Cena Italija € Cena Slovenija € Cene Slovenija € z DDV Razlika € Razlika % PERGADO F 12,4 14,67 16,14 3,74 30,14 RIDOMIL Gold Combi Pipit 15,6 16,04 17,64 2,04 13,10 QURZATE R 7,25 19,56 21,52 14,27 196,77 FOLPAN 7,2 8,78 9,66 2,46 34,14 DITHANE DG 6,49 6,82 7,50 1,01 15,59 PYRINEX 9,5 11,64 12,80 3,30 34,78 TELDOR 62,7 68,79 75,67 12,97 20,68 SWITCH 110 117,88 129,67 19,67 17,88 COLLIS 43,56 47,85 52,64 9,08 20,83 VIVANDO 67 68,58 75,44 8,44 12,59 PERGADO MZ 11,5 15,53 17,08 5,58 48,55 THIOVIT YET 1,27 1,57 1,73 0,46 35,98 ŽVEPLO 0,51 0,64 0,70 0,19 38,04 GLYFOSAT 3,46 5,84 6,42 2,96 85,66 Cene v Italiji so maloprodajne z davkom (10%) Cene v SLO - Cenik 2014 Mercator (nabavne cene brez DDV) Vir: Goran Jakin, Vinska klet Goriška Brda Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Miiošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 15. marca 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ijonov evrov, najcenejša so v Italiji fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ta naj bi bila v tujini, tako pravijo kmetje, tudi do 30 % cenejša. A kot ugotavljajo na upravi za varno hrano, preventivno, pred nastankom težav, kar pa je včasih težko napovedati, uporabljati jih moramo zelo pogosto saj najpogosteje delujejo samo čez noč, g delujejo samo v prvih fazah | napada škodljivca ali okužbe z •S boleznimi. Naravi prijazna pridelava in nizka cena ne gresta skupaj »V tem trenutku naša tehnologija zagotovo še ni pripravljena na to, da bi lahko samo z naravnimi pripravki pridelali dovolj hrane za svet, predvsem pa ne po taki ceni, kot si zdaj želimo, da bi naša hrana bila. Zdrava pridelava, naravi prijazna pridelava in nizka cena hrane nikakor ne gredo skupaj. Naravni pripravki so dražji, nekateri kupljeni so ne samo dražji, že zdaj za nekatere spet niso prepričani, da so res tako v redu, skratka zelo iluzorno je o tem govoriti,« meni Miša Pu-šenjak. Ob tem pa pridelki niso samo nižji, tudi manj stabilni so, je opozorila. Namreč količina in kakovost sta odvisna od letine, kar pa za današnjo ekonomijo ni sprejemljivo. »Pega na sadju še ni katastrofa« Pušenjakova še meni, da bi bilo treba ljudi osvestiti o pravilni, zmerni uporabi škropiv in drugih pripravkov, o vseh preventivnih ukrepih, ki bi jih lahko izvajali, pa jih ne, in da kakšna pega, lisa ali pika na zelenjavi niso katastrofa. »Prav zdaj mojim kmetom zavračajo Ptujski luk, najboljšo čebulo na svetu, pri enem izmed velikih slovenskih trgovcev zato, ker je ob prerezu na sredini že malo nagnan, ker se pri nas ne uporabljajo sredstva in načini za preprečevanje kaljivosti. Kaj je bolje, da je čebula pri prerezu že nekoliko nagnana, a še vedno povsem uporabna, ali da je tik pred spravilom uporabljeno kemično sredstvo, ki to preprečuje, ki jih redno uporabljajo v tujini za čebulo in krompir, za druge korenovke pa uporabljajo različna obsevanja, ki živo hrano spremenijo v mrtvo slamo in vodo?« Mojca Vtič • Slovenija po uporabi FFS na hektar nad povprečjem EU Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč je v Sloveniji večja kot v večini drugih držav EU, vendar pa primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji, med njimi največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla. Trend zmanjševanja rabe herbicidov je posledica uporabe novejših skupin pripravkov z manjšim odmerkom aktivne snovi na hektar in precejšnjih sprememb v setveni strukturi. Poraba insekticidov, ki predstavljajo manj kot dvajsetino vseh uporabljenih pesticidov, se spreminja predvsem v odvisnosti od vremenskih razmer, ki vplivajo na razvoj škodljivcev. Registracijo, promet in uporabo sredstev za varstvo rastlin zaradi varstva potrošnikov kmetijskih pridelkov in varstva okolja - predvsem vodnih virov - ureja zakonodaja. Posebne omejitve uporabe so na vodovarstvenih območjih. Vir: Arso Sp. Podravje • Za rešitev težav predlagajo gradnjo novega vodnjaka V vodooskrbnem sistemu povečana vsebnost pesticidov Župani občin Spodnjega Podravja so na včerajšnji seji kolegija med drugim prisluhnili direktorju Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janku Šircu. Predstavil je potrebo po izgradnji novega globinskega vodnjaka na vodooskrbnem sistemu Ptuj. Po besedah direktorja Šir-ca je gradnja dodatnega vodnjaka potrebna zaradi zagotavljanja kakovosti oz. zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na določenih območjih je v sistemu povečana koncentracija pesticidov, na kar opozarja tudi republiški zdravstveni inšpektorat, ki je koncesionarja pred dvema letoma pozval k ukrepanju. Na nekaterih merilnih mestih je upravljavcu uspelo zagotoviti skladnost s para- metri, na dveh lokacijah koncentracija pesticidov še vedno ostaja nad mejno vrednostjo: črpališče Skorba in merilno mesto Borl. V vodi je povečana prisotnost atrazina in desetil-atrazina (pesticidi). V minulem obdobju je KP Ptuj na sistemu obnovila več vodohranov in črpališč, v sodelovanju z nekaterimi občinami so zamenjali nekaj cevovodov. Da bi bilo treba zgraditi še najmanj en globinski vodnjak z ustreznimi filtri, se govori že nekaj časa. Ker gre za finančno dokaj zahtevno investicijo (okrog 250.000 evrov), bo za gradnjo in financiranje projekta potrebno soglasje občin, ki so lastnice oz. solastnice sistema in bodo za ureditev stanja tudi morale zagotoviti finančni vir. Vodstvo KP Ptuj predlaga, da bi vodnjak zgradili s sred- stvi, ki se zberejo iz omrežnin. O nujnosti ukrepanja za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode se je županski zbor seznanil na kolegiju za zaprtimi vrati 22. decembra 2015. Takrat so sklenili dogovor, da KP Ptuj pripravi finančni izračun potrebnih vlaganj. Dopis je Komunala na občine poslala 29. KP Ptuj kot koncesionar upravlja sistem, ki s pitno vodo oskrbuje okrog 74.000 prebivalcev v 23 občinah; v 17 občinah v celoti, v šestih občinah nekatera naselja. Pretežni del vode za oskrbo območja načrpajo v centralnem črpališču v Skorbi, nekaj tudi v drugih dislociranih vodnjakih na območju vodooskrbnega sistema. Na omrežju je okrog tisoč kilometrov cevovodov, 60 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. V letu 2014 so vsi uporabniki na sistemu porabili 3,5 milijona m3 vode ali v povprečju 9.393 m3 na dan. Kaj je atrazin, za kaj se uporablja in kako je nevaren Atrazin je pesticid oz. herbicid, ki se uporablja za zatiranje plevelov. Je rakotvoren. V Sloveniji je njegova uporaba od leta 2003 prepovedana, v Avstriji od leta 1996. Čeprav se herbicid že več kot desetletje ne uporablja, je še vedno prisoten v prsti in pronica v podtalnico. Kot navaja več virov, se atrazin in dese-til-atrazin pojavljata v pitni vodi na območju vzhodne Slovenije. S tem je mogoče povezati različna obolenja: onkološka, levkemijo, motnje delovanja hormonov, motnje v reprodukciji, razvojne okvare zarodkov, poškodbe živčnega sistema, zmanjšano delovanje ščitnice ... J Foto: Črtomir Goznik Voda v vodooskrbnem sistemu Ptuj je na nekaterih območjih z zdravstvenega vidika neustrezna, saj vsebuje prevelike količine pesticidov. Da bi koncentracijo pesticidov v vodi zmanjšali, upravljavec sistema poziva k nujnosti izgradnje novega globinskega vodnjaka z ustreznimi filtri. decembra. 18. januarja je nato na občine naslovila predlog soglasja za predvideno investicijo, skupaj z načrtom financiranja. Soglasje k investiciji so podale občine Hajdina, Markovci, Sv. Trojica, Juršinci in Cerkvenjak. Občine Majšperk, Cirkulane, Destrnik, Zavrč, Žetale in Dornava so upravljavca pozvale, da jim predloži še natančnejše predračune, popise del, delitve stroškov ... Dopis z dodatno obrazložitvijo nujnih investicijskih vlaganj v vodooskrbni sistem Ptuj je Komunala občinam poslala 10. februarja. Podrobneje o tem, kako so se občine odločile in kaj so na to temo na včerajšnji seji kolegija povedali predstavniki lokalnih skupnosti, pa v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 15. marca 2016 Slovenija, Podravje • Šolarji nosijo pretežke šolske torbe Ne samo v mariborskih osnovnih šolah, Večina šolarjev nosi pretežke šolske torbe, je pokazala akcija mladih članov društva IndiJanez, ki so minuli ponedeljek na torbe. Z vprašanjem, ali so šolske torbe pretežke, smo se obrnili na dve osnovni šoli na ormoškem koncu. Mladi člani društva IndiJanez so v sklopu akcije Naj šolska torba ne bo borba pred mariborskimi osnovnimi šolami tehtali šolske torbe in jih primerjali s težo šolarjev. Z akcijo želijo preveriti preobremenjenost otrok v razvoju s pretežkim bremenom prenašanja šolskih torb in vplivati na vse deležnike k sprejemanju rešitev, če se izkaže, da je zaradi prenašanja prevelike teže v nevarnosti zdravje otrok. Rezultati akcije so skrb vzbujajoči, pojasni vodja projekta Lea Pavrič. Od 50 otrok jih je namreč kar 42 nosilo pretežko torbo: »Le osem otrok je imelo s sabo torbo, lažjo od 10 % svoje telesne teže. Kar 42 otrok (84 %) pa nosi pretežke torbe. Presenetil nas je podatek, da je bilo 31 (62 %) torb težjih od 15 % otrokove telesne teže, kar lahko resno ogrozi otrokov telesni razvoj.« Povprečna torba tehtala 5 kilogramov, torbičarska rekorderka 6,6 kg Povprečna teža šolske torbe, ki so jih stehtali, je znašala 5 kilogramov, kar znaša v povprečju 19,43 % otrokove telesne teže: »Posebej smo se osredotočili še na najmlajše šolarje v starosti 6-8 let. Od 16 otrok ni Ptuj • Nov podhod, novi problemi Kdaj bo popravljeno dvigalo Čeprav ni minilo niti leto dni od odprtja podhoda na Osojnikovi cesti (pri nekdanjem Borovem) na Ptuju, so se že začele pojavljati težave. Dvigalo namreč že kar nekaj dni ne deluje, kar pomeni, da je prehod za vse razen pešcev in iznajdljivih kolesarjev nemogoč. Mamice z otroškimi vozički in invalidi pa morajo, dokler ne bo odpravljena napaka, enostavno ubrati drugo pot. Maja lani je bil podhod na Osojnikovi cesti na Ptuju svečano odprt. Sočasno s tem pa tudi novo dvigalo, ki je izjemnega pomena, saj predstavlja edino možnost za prehod za invalide in mamice z otroškimi vozički. A kljub temu da gre za skorajda novo dvigalo, to že nekaj dni ne deluje, zaradi česar se pojavljajo številne težave. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, ima v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal občina sklenjeno pogodbo za vzdrževanje dvigal s podjetjem Lift dvig, d. o. o. Predmet pogodbe je vzdrževanje in servisiranje hidravličnih osebnih dvigal v podhodu. Dvigalo ima sicer garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki zapade junija 2025. Po besedah Barbare Ferčič, predstavnice za odnose z javnostjo za MO Ptuj, se popravilo nanaša na LCD in tipkalo za priklic dvigala, kar bo predvidoma stalo 505 evrov. Na vprašanje, kdaj bo dvigalo popravljeno in kako naj invalidi Prehod invalidov in mamic z otroškimi vozički je v podhodu na Osojnikovi do nadaljnjega onemogočen. in mamice z vozički do takrat pridejo z ene strani na drugo, Ferčičeva priznava: „V primeru nedelovanja dvigala je praktično nemogoč prehod za invalide in mamice z vozički, zato se trudimo, da napake čim prej odpravimo." Že pred odprtjem podhoda pa je bila izpostavljena še ena njegova pomanjkljivost, ki bi sedaj morda lahko pomenila tudi delno rešitev nastalega problema. Klančin, ki bi omogočile prehod kolesarjem, na- mreč v podhodu ni, prav tako pa jim je prepovedana uporaba dvigala (ko to deluje). „Pod-hod je izveden na način, da je možno v prihodnje izvesti klančine ob Osojnikovi in Čuč-kovi cesti, tako da se je možno pripeljati v podhod s kolesom. Seveda je treba za izvedbo takšnih klančin zagotoviti sredstva v proračunu," pa na vprašanje, ali se razmišlja o ureditvi klančin v bližnji prihodnosti, odgovarjajo na MO Ptuj. Dženana Kmetec Odgovor na komentar Poslovni model slovenskega in ptujskega stečaja Vzporednice med stečaji družb Dumida d. o. o., Tisto d. o. o. in Petovia avto d. o. o. ne obstajajo. Stečaj družbe Dumida d. o. o. se je zgodil v posledici storitve več kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil prevzemnik poslovnega deleža Dumida d. o. o. Antonio Redrigues Castillo, v sodelovanju z Nino Plečko zoper katero teče pri Okrožnem sodišču Maribor kazenski postopek po pravnomočni obtožnici Okrožnega državnega tožilstva Maribor in je v posledici navedenega Vilko Cerovič oškodovance, ki pa kot direktor družb Tisto d. o. o. in Dumida d. o. o. nikoli ni ravnal nezakonito in v škodo upnikov. V posledici ravnanj obravnavanih po pravnomočni obtožnici, pa je zaradi unovčitve bančnih poroštev bil uveden stečaj družbe Tisto d. o. o.. Prav tako Vilko Cerovič ni v nikakršni povezavi z lastniki, poslovodnimi ali nadzornimi organi družbe Petovia Avto d. o. o., družbo je zapustil leta 2007, od tedaj pa z navedeno družbo ne posluje in z lastniki ali direktorji ne sodeluje prav tako ni seznanjen z njihovimi poslovodnimi in drugimi korporativnimi odločitvami in ravnanji. Ne gre torej za »poslovni model slovenskega in ptujskega stečaja« ampak za obstoj utemeljenega sum storitve večih kaznivih dejanj, katerih oškodovanec je tudi Vilko Cerovič, kakor izhaja iz pravnomočne obtožnice zoper zgoraj navedene, obravnavane pri Okrožnem sodišču Maribor. Vilko Cerovič imel niti eden torbe v sprejemljivih okvirih. Zmagovalka v svoji kategoriji je 8-letna deklica, ki je pri svojih 25,2 kg prišla v šolo obtežena s kar 6,60 kg težko torbo, medtem ko je 6-le-tni Žiga pri 22,4 kg nesel kar 5,70 kg težko torbo, kar predstavlja 25,45 % njegove telesne teže.« Da so podatki še posebej skrb vzbujajoči, pa priča tudi to, da so imeli otroci s sabo samo nujno potrebne stvari, ki jih potrebujejo za pouk, in to na šolah, kjer imajo sicer dobro urejene možnosti shranjevanja šolskih potrebščin. Preverjanje prekomerne teže šolskih torb bodo aktivisti nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, prav tako se bodo pogovorili s področnimi strokovnjaki. Tovrstno akcijo s tehtanjem šolskih torb nameravajo razširiti po vsej Sloveniji. Šolske torbe spominjajo na potovalne kovčke za 14-dnevno potovanje Z domnevo, da so šolske torbe pretežke - predvsem pri mlajših šolarjih -, se je sicer strinjala večina učiteljev na ormoški osnovni šoli. »Vsi skupaj Podobne raziskave so bile opravljene tudi v nekaterih državah po svetu: Irski, Veliki Britaniji, Braziliji, Kitajski (Hong Kong). V večini držav je prihajalo do preseganj dovoljene teže torb, razen v Braziliji. Skoraj enotno pa so bili zastavljeni normativi, ki pravijo, da teža torbe ne bi smela presegati 10 % otrokove teže, teža 15 % in več pa lahko resno negativno vpliva na otrokov telesni razvoj, ugotavljajo v društvu IndiJanez. opažamo, da je pretežka torba resna težava današnjih učencev in se trudimo na tem področju Slovenija, Podravje • Kje so luknje varstva osebnih Prometne nesreče in ne Bralec Štajerskega tednika je imel prometno nesrečo, v kateri je bilo njegovo grabilo. Telefonsko številko, naslov in celo podatke o zdravstvenem stanju Bralca je le nekaj ur po trčenju poklicala odvetniška pisarna, specializirana za odškodnine v prometnih nezgodah, na delovnem mestu in javnih površinah, in mu ponudila svoje storitve. Ker njegova telefonska številka ni nikjer javno objavljena, ga je seveda zanimalo, kje so jo dobili. Eno priznanje, sicer le izgovori o »naključju« Svetovalka je priznala, da so jo posredovali policisti, ki so nesrečo obravnavali, seznanjena pa je bila celo s potekom nesreče. Nekaj dni zatem je bralec po pošti dobil ponudbi še dveh tovrstnih družb. Obe sta bili naslovljeni izrecno nanj, čeprav njegovega imena ni v telefonskem imeniku in čeprav ni lastnik hiše na tem naslovu. Obe podjetji sta na naša poizvedovanja odgovorili, da gre zgolj za naključje in da za prometno nesrečno ne vedo. Vsak mesec naj bi namreč po gospodinjstvih poslali določeno število letakov, po naključju pa ga je dobil tudi bralec, ki pred nezgodo ni dobil niti enega tovrstnega oglasa ... Podjetja so torej osebne podatke najbrž pridobila iz policijskega zapisnika o nezgodi. Podatki iz policijskega zapisnika niso javni! Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da osebni podatki iz policijskega zapisnika niso javni: »Lahko se uporabljajo le za določene in zakonite namene, to je za opravljanje z zakonom določenih nalog ali za uveljavljanje in varovanje pravic pred pristojnimi organi.« Varstvo osebnih podatkov zagotavlja že 38. člen ustave, podrobneje pa to področje ureja zakon o varstvu osebnih podatkov. Ta določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se prepre- čujejo neustavni, nezakoniti ali neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Imamo pa tudi področne zakone, ki določajo, katere podatke bodo posamezne zbirke vsebovale, čas shranjevanja podatkov itd. torek • 15. marca 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 tudi pri nas nekaterih mariborskih šolah tehtali šolske narediti korak naprej. Torbe na ramenih. Vse skupaj vpliva so zagotovo pretežke, saj jih na držo otroka, na hrbtenico, nekateri učenci komaj nesejo saj se otroci šele razvijajo, pre- velika teža na ramenih pa jim pri tem zagotovo ne koristi,« je prepričana Sanja Miškovič iz OŠ Ormož. Podobnega mnenja je tudi učiteljica Tina Zadravec: »Ugotovitve društva IndiJanez, da so šolske torbe pretežke, me ne presenečajo. Sploh pri učencih v prvih dveh triletjih. Vidimo učence, kako za seboj vlečejo šolske nahrbtnike, ki spominjajo na potovalne kovčke za 14-dnevno potovanje, saj jih na dolgih palicah in majhnih koleščkih s težavo vlečejo za seboj, ali pa starše, ki težke nahrbtnike nesejo namesto otrok. Učenci 3. razreda v pogovoru o torbah v en glas vzkliknejo, da so pretežke. Pri starejših učencih se mi to ne zdi tako zelo očitno.« Učitelj Aleksander Šterman pa meni, da če bi učenci nosili samo nujno potrebne stvari za pouk, torba ne bi smela biti pretežka: »V mojem razredu imamo dogovor, da si učenci nosijo učne pripomočke po določenem urniku. Športno in likovno opremo shranjujejo v omarici. Berila imamo shranjena v šoli in le izjemoma jih nesejo domov. Pri učni uri potrebujemo zvezek in samostojni delovni zvezek. Če pogledam po dnevih, znese to v ponedeljek 5 kosov, torek 6 kosov, sreda 5 kosov, četrtek 4 kosi in največ 8 kosov v petek, ko imamo na urniku skoraj vse predmete. Če si učenci zlagajo stvari v torbo po urniku ne bi smela biti pretežka. Težava je takrat, ko nosijo vsak dan vse stvari vključno z zvezki glasbene šole, verouka in športno opremo.« Monika Levanič OŠ Velika Nedelja: Učenci puščajo večino stvari v šoli Z vprašanjem, ali so šolske torbe pretežke, smo se obrnili na velikonedeljsko osnovno šolo. »Učenci v 1. razredu puščajo večino stvari v šoli. Domov nesejo samo tisto, kar je nujno potrebno. Velikokrat pustijo v šoli tudi šolske torbe. Učitelji so racionalni pri nabavi delovnih zvezkov. Učenci jih nimajo veliko, kar je pokazala že ena od vaših raziskav,« so sporočili ter še dodali: »Pouk na OŠ Velika Nedelja poteka s pomočjo sodobne IK-tehnologije, kar pomeni, da je v vsaki učilnici računalnik in projektor, polovica učilnic pa je opremljena tudi z elektronsko tablo. Pouk poteka s pomočjo interaktivnih vsebin preko interneta, kar posledično pomeni, da je manjša potreba za uporabo učbenika v šoli. Šola pa ima tudi veliko učbenikov 'za na klop', kar pomeni, da svojih učbenikov učenci ne nosijo v šolo, ampak jih imajo doma. Res pa je, da nekateri učenci ne menjujejo šolskih potrebščin v skladu z urnikom, ampak vsak dan nosijo vse. Posledično je pri teh učencih tudi torba težja.« Na ormoški osnovni šoli rekorderka 6,7 kg težka šolska torba Po mnenju, ali so šolske torbe pretežke, smo povprašali tudi na OŠ Ormož, kjer pa so sami lotili manjšega preizkusa in tako preverili, koliko tehtajo šolske torbe ter jih primerjali s težo šolarjev. Prišli so do podobnih ugotovitev kot člani društva IndiJanez, saj je povprečna teža šolske torbe znašala 5,1 kg, najtežja je imela kar rekordnih 6,7 kg. »Izračunali smo tudi povprečno maso učencev in razmerje med maso torbe in maso učencev. Masa torbe je nekje povprečno 12 % mase učenca. Najtežja torba je imela maso 6,7 kg in najlažja 3,5 kg. Težje torbe so tiste s koleščki, ki je približno 2 kg težja od navadne šolske torbe,« so ugotovili. podatkov legalno pridobivanje vaših osebnih podatkov vozilo uničeno, sam pa je utrpel lažje poškodbe vratu. Nekaj odvetniških pisarn, specializiranih za izterjavo odškodnin, je priložnost za posel takoj poso pridobili nelegalno, kar pa je praktično nemogoče dokazati. Veliko možnosti uhajanja osebnih podatkov Bralec je za uhajanje podatkov sprva osumil policiste, informacijska pooblaščenka pa opozarja: »Obstaja več mo- žnosti glede tega, kako so bili podatki o prometni nesreči posredovani družbam, ki se ukvarjajo z zastopanjem pri izterjavi odškodnin - lahko s strani policista, ki je nezgodo obravnaval ali pa so mu podatki dostopni zaradi narave njegovega dela. Obstaja pa tudi možnost, da je Foto: Črtomir Goznik osebne podatke družbam posredovala oseba na zavarovalnici, ki je reševala škodni primer, ali oseba na Slovenskem zavarovalnem združenju, kjer vodijo bazo policijskih zapisnikov, ki se nanašajo na prometne nesreče. Ker je udeleženec nesreče pomoč poiskal tudi v urgentnem centru bolnišnice, pa obstaja verjetnost, da je katera od družb njegove osebne podatke nezakonito pridobila v bolnišnici. To se glede na pretekle ugotovitve informacijskega pooblaščenca v podobnih primerih pogosto dogaja.« Varstvo osebnih podatkov v praksi ni tako enostavno kot na papirju Podjetja lahko za namene neposrednega trženja uporabljajo le tiste osebne podatke, ki jih pridobijo iz javno dostopnih virov, npr. telefonskega imenika ali svetovnega spleta, ali v okviru zakonitega opra- vljanja dejavnosti. Posameznik, čigar osebne podatke so uporabili v namene neposrednega trženja, lahko od vsake družbe, ki ga je klicala ali poslala promocijski material, pisno zahteva vpogled, prepis ali izpis osebnih podatkov, ki jih o njem vodijo v svojih zbirkah. Zahteva lahko tudi informacije o virih, na katerih ti zapisi temeljijo. Družbe morajo vpogled in prepis podatkov omogočiti najkasneje v 15 dneh po prejemu zahteve, informacije o virih pa sporočiti v 30 dneh. No, lahko pa v omenjenih rokih pisno pojasnijo, zaradi katerih razlogov vpogleda, prepisa, izpisa ali informacij o virih pač ne bodo omogočile ali posredovale ... Posamezniku preostane le še poziv družbi, naj njegove osebne podatke začasno ali trajno preneha uporabljati. Bralec bi lahko na informacijskega pooblaščenca naslovil prijavo kršitve varstva osebnih podatkov, vendar pa bi moral priložiti tudi vse razpoložljive Koliko se lahko »iztrži« za poškodbe Odvetniške pisarne navadno vzamejo 10 % provizijo izplačane odškodnine (samo ugibamo pa lahko, kolikšen delež te desetine dobijo tatovi podatkov). Po oglasnih »cenikih« odvetniških pisarn sodeč se jim tveganje kazni ne bi izplačalo. Za samo en obisk zdravnika navadno iztržijo okrog 1.000 evrov odškodnine, za zlom kosti 4.000 do 6.000 evrov, za zakompliciran zlom 5.000 do 25.000 evrov, za natrgane mišice do 75.000 evrov, za hude telesne poškodbe pa od 60 tisočakov navzgor ... Za kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja osebnih podatkov zakon predpisuje od 830 do 2.080 evrov globe. / dokaze. Seznam telefonskih klicev je sicer mogoče dobiti, posnetka pogovora pa, kot so nam pojasnili na policiji, ne. Tudi dokazovanje, da je bil oglasni letak res poslan v kuverti z njegovim naslovom, ne bi bilo enostavno. Prijavo bi nato obravnaval državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, ki bi v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepal in prijavitelja obvestil o pomembnejših ugotovitvah in ukrepih. Ker se bralec s tem seveda nima časa ukvarjati, se bo svojim ustavnim pravicam odrekel. In ko bo na podobne načine pred birokratskimi ovirami in sodnimi mlini klonilo dovolj državljanov, države ne bomo več potrebovali. Eva Milošič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 15. marca 2016 Ormož • Sporno obračunavanje cen za odpadke Društvo Forum: »Kje je nadzor?« Vili Trofenik in Boštjan Štefančič iz društva Forum za varstvo in zakonitost pravic sta ponovno javno opozorila na domnevne nepravilnosti pri obračunu cen gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Ormož. Prepričana sta, da je Komunalno podjetje (KP) Ormož kot koncesionar od oktobra, ko je občinski svet potrdil znižanje cen odlaganja, do danes vsak mesec izdalo 5.000 računov, ki niso v skladu z zakonodajo. Trofenik in Štefančič poudarjata, da koncesionar na položnicah ne navaja cen, ki jih je potrdil občinski svet. Dodajata, da ob tej že pet mesecev trajajoči zgodbi o ormoških smeteh še do danes ni ukrepal nihče: ne župan, občinska uprava, občinski svet, nadzorni odbor ali pristojna inšpekcija. »Državna uredba predpisuje globo od 4.000 do 20.000 evrov, če izvajalec storitev ne zaračunava v skladu z objavljenim cenikom,« pravita sogovornika in se sprašujeta, po katerem ceniku se uporabnikom sedaj zaračunavajo cene, če so tiste, ki jih je občinski svet potrjeval oktobra, veljale samo do konca leta 2015. Ob tem sta še opozorila, da Ormož od začetka tega leta več nima lastnega odlagališča, posledično koncesionar več ne razpolaga z javno infrastrukturo, na kateri bi odlagal odpadke. Zaradi nezagotavlja-nja pogojev bi po Trofeniko-vem mnenju koncesija (ki je tako ali tako podaljšana z aneksi) morala samodejno prenehati veljati. »Da je Komunala Ormož za odlaganje odpadkov iskala podizvajalce, je nezakonito ravnanje, saj ne gre za tržno dejavnost, temveč za javno službo,« opozarjata. Društvo Forum poziva KP in občino Ormož, naj uporabnikom vrneta namenska sredstva, ki so se jim po položnicah (nekaj časa celo neupravičeno oz. po Trofenikovem prepričanju nezakonito) zaračunavala za novo odlagališče. Društvo predlaga, da se vračilo denarja uporabnikom izvede s poračunom pri obračunu cen storitev ravnanja z odpadki v prihodnjem obdobju. Poraba namenskih sredstev (do 30. 12. 2015 se jih je zbralo 3,2 milijona evrov, od tega naj bi jih bilo neporabljenih še za okrog 2,5 milijona evrov) zanima tudi svetnike stranke SMC. »Kam bomo vložili ta sredstva, je odvisno od odločitve občinskega sveta,« je na seji občinskega sveta 7. marca dejal župan Alojz Sok. Mojca Zemljarič Ivanuša: »Za KP Ormož so odpadki kot sedmica na lotu.« Na temo komunalnih odpadkov in denarja, ki ga to področje prinaša ormoški komunali in občini, je razprava tekla tudi na zadnji seji občinskega sveta. Svetnik Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da so za KP Ormož koncesije nekaj takega kot sedmica na lotu. Ptuj • Mestni svetniki prihodnji teden o prijavi Po prijavi občina Ptujski mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji razpravljali o prijavi se je na razpis že prijavila, saj je bil rok za oddajo ponudbe 10. marec Prvič, odkar je lani jeseni na Ptuju zaživela ideja o tem, da bi želeli milanski paviljon pripeljati v naše okolje, bodo v ponedeljek na to temo razpravljali člani mestnega sveta. V prijavi je MO dodala klavzulo, da si pridržuje pravico, da lahko enostransko in brez finančnih posledic odstopi od prijave - tudi v primeru, če bi bila izbrana za trajnega upravljavca. Kot smo že poročali, bi paviljon na Ptuju postavili v bližini term, vanj bi umestili arheološko zbirko. Postavitev paviljona bi občino stala 1,6 milijona evrov. Polovico bi občina zagotovila iz lastnih proračunskih sredstev (v treh letih), za drugo polovico računajo, da bi pridobili evropska sredstva. Predlagatelji so prepričani, da bi paviljon mestu prinesel simbolno in arhitekturno dodano vrednost. Po njihovem mnenju bi se objekt ob pravilni postavitvi v prostor in s pravilno vsebino dalo učinkovito promovirati in tržiti. »Na paviljon Expo ne smemo gledati zgolj kot na objekt, temveč kot na objekt z zgodbo. V Milanu je bil izjemno prepoznaven,« med drugim v gradivu, ki ga bodo v ponedeljek obravnavali mestni svetniki, navaja župan MO Ptuj Miran Senčar. Za mnenje o umestitvi paviljona na Ptuj smo zaprosili vodje svetniških skupin in svetnike posameznike, ki delujejo v ptujskem mestnem svetu. Največja svetniška skupina v mestnem svetu, ZA Ptuj, na naša vprašanja ni podala odgovora. Glede na to, da je predlog o postavitvi zasnoval njihov član, podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek, in da se je v pripravo strokovnih podlag za prijavo na razpis vključila njihova svetnica Darja Koter, je moč domnevati, da predlog podpirajo. Čelan meni, da bi za verodostojno odločanje potrebovali več podatkov Nekdanji župan Štefan Čelan in vodja istoimenske svetniške skupine je na naše vprašanje odgovoril takole: »Ker sem si paviljon ogledal v Milanu, vem, da gre sicer za atraktiven objekt, ki Fotografija je simbolična. Slovenska Bistrica • Posvet o socialnem podjetništvu Za socialno podjetništvo 40 milijonov evrov »Socialno podjetništvo v Sloveniji predstavlja velik potencial, saj trenutno zaposluje zgolj en odstotek delovno aktivnega prebivalstva, cilj vlade je, da je v okviru socialne ekonomije zaposlenih vsaj 6,5 % oseb,« je povedal Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS. »Cilj je, da bo socialna ekonomija vsaj tako razvita, kot je v Evropski uniji in da bo prispevala 7 % k BDP. Ob tem je to področje priložnost za generiranje novih delovnih mest.« Slapnik je dodal, da naj bi bilo za področje socialne ekonomije na voljo 40 milijonov evrov. Denar naj bi bil namenjen za zagonsko fazo podjetij, investicije v osnovna sredstva, marketing, ustvarjanje podpornega okolja ... In na katerih področjih državni sekretar vidi priložnosti za razvoj socialnih podjetij ah drugih oblik organizacij s statusom socialnega podjetja? »Potenciali so potrošniške zadruge, to pomeni oblikovanje poštenih trgovin, zadruge na področju lokalne prehranske samooskrbe, stanovanjske zadruge, potencial so tudi storitvena socialna podjetja, ki bi nudila na primer socialno-varstvene programe, turistične zadruge .« Socialna podjetja niso socialne ustanove Zbrane je nagovoril tudi slo-venjebistriški župan Ivan Žagar, ki je poudaril, da je socialno podjetništvo družbeno odgovorno podjetništvo in da je občina že pred dvema letoma začela spodbujati tovrstno podjetni- štvo, ki pa je tudi zaradi neustrezne podpore države zamrlo. Da morajo socialna podjetja preživeti tudi potem, ko državne podpore zmanjka, pa je poudaril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. »Socialno podjetništvo je sestavljeno iz dveh besed - socialno in podjetništvo, na slednje pogosto pozabimo. Podjetništvo pomeni, da s prihodki na trgu financiraš svoje stroške. Socialno pa pomeni, da so pogoji poslovanja ugodnejši zaradi zaposlovanja določenih skupin oseb, vendar pa socialno podjetje ni socialna ustanova.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Načrt vlade je, da bi evropsko povprečje v razvitosti socialne ekonomije ujeli do leta 2025, kar bi pomenilo od 40.000 do 50.000 novih delovnih mest. Ptuj • Mlekarska zadruga Ptuj bo letos odkup povečala Cene mleka lahko tudi Direktor Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj Drago Zupanič uresničuje svojo vizijo zadruga postaja z Delavsko hranilnico tudi solastnik Pomurskih mlekarn. Na letnem občnem zboru članov MZ Ptuj je direktor predstavil finančno sliko zadruge. Čeprav se odkup mleka iz leta v leto povečuje, pa so se prihodki znižali. »V letu 2014 so znašali prihodki 20,4 milijona evrov, lani je bil prihodek 17,7 milijona evrov. Prihodek v letu 2016 bomo povečali. Zakaj? Odkup mleka povečujemo za 45 %. S prvim februarjem smo prevzeli odkupno območje pomurske mlekarske zadruge, s prvim aprilom bomo prevzeli tudi pridelovalce mleka iz KZ Križevci Ljutomer. Kar pomeni, da bo mesečni odkup mleka obsegal približno šest milijonov litrov mleka in da se bo naše članstvo s 468 članov lani povečalo na nekaj manj kot 1.000 članov. Pritiski so, da bi sprejeli tudi druge pridelovalce, vendar novih pridelovalcev ne bomo sprejemali.« Dodal je še, da je zadruga iz tekočega poslovanja ustvarila 16.000 evrov dobička, a na drugi strani 110.000 evrov bilančne izgube zaradi naložbe v Pomurske mlekarne. »Boga molimo, da ruski embargo pade« Osrednji razlog za nižji prihodek zadruge je padec cen mleka. Decembra 2013 je bila povprečna izplačana cena za liter mleka 39 centov, nato pa je začela v letu 2014 padati. Tako je bila decembra povprečna izplačana cena po litru mleka 29,1 centa, v letošnjem februarja je povprečna cena znašala 27,5 centa. »Tako je sedaj ogromno vprašanj s strani kmetov, ali investirati ali ne, kako se bodo gibale cene mleka? Leto 2015 je bilo izredno dobro, kar se tiče pridelave mleka, samo v Sloveniji je prireja mleka narasla za 10 %. Kvote so padle, ruski embargo je ostal, azijski trg se ni odprl. Evropsko mleko se vozi v Italijo, kjer pa se je trg sesul, saj se mleko prodaja tudi pod 20 centi. Situacija je nenormalna in mlekarija je na veliki preizkušnji. Trg se je zlomil. Upajmo, da se bo situacija umirila, vendar rešitve pred drugo polovico leta še ni videti. Igra se na karto izredne suše v Novi Zelandiji, ki naj bi zmanjšala prirejo mleko. Če se bo to zgodilo in če bo Kitajska odprla tržišče za evropsko mleko, bo neko olajšanje, boga pa molimo, da pade ruski embargo.« Brez olepševanj je še dodal, da bo leto 2016 eno izmed najtežjih in da obstaja možnost, da se bo cena mleka približala 20 centom na liter. »Upamo, da se to ne bo zgodilo. Vemo pa, da bo cena padla pod 25 centov, tudi zato, ker se bodo beljakovine in maščobe znižale zaradi temperatur. Absolutna previdnost je potrebna. Bomo pa naredili vse, da bomo iz te krize prišli čim manj Proizvedene količine mleka v letu 2015 Razred Št. proizvajalcev Proizvedeni litri Delež Do 20.000 litrov 103 1,38 milijona litrov 2,9 % Do 50.000 litrov 126 4,2 milijona litrov 9 % Do 100.000 litrov 94 6,68 milijona litrov 14,3 % Do 200.000 litrov 82 11,6 milijona litrov 24,9 % Do 300.000 litrov 31 7,6 milijona litrov 16,4 % Do 400.000 litrov 11 3,9 milijona litrov 8,3 % Nad 400.000 litrov 21 11,3 milijona litrov 24,2 % Vir: Mlekarska zadruga Ptuj torek • 15. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 na razpis za milanski paviljon po soglasje še na mestni svet občine na razpis gospodarskega ministrstva za upravljavca paviljona s svetovne razstave Expo Milano 2015. Mestna občina (MO) Ptuj pa ima mnogo pomanjkljivosti z vidika prihodnje rabe. MO Ptuj in v njenem imenu podžupan Gorazd Orešek sta nas seznanila z osnovnimi podatki, ki so daleč od tega, kar bi morali ime- ti, da bi se lahko verodostojno odločali. Stališče naše svetniške skupine je, da je prijavo smiselno oddati le, če ta ni zavezujoča. Za montažne objekte, ki se večkrat sestavljajo in postavljajo, je značilno, da so mnogokrat poškodovani. Prav tako moramo dobiti na mizo zelo jasen dolgoročni program namenske rabe objekta. Upam, da se pri rabi tega objekta ne razmišlja tako kot pri Dominikanskem samostanu. SD prijave ne podpira Iz stranke SD, ki ima v mestnem svetu tri predstavnike, so sporočili, da sklepa ne bodo podprli. »Pričakovali bi, da se o tako pomembnem projektu, katerega investicija znaša 1,6 mio evrov (naša ocena je, da je predvidena višina stroškov prenizka), opravi široka strokovna in javna razprava ter se po kakovostno pripravljenem projektu pridobi konsenz v mestnem svetu. Namesto tega nam je bil projekt poslan zgolj v vednost, z željo, da bi se o njegovi usodi odločili praktično čez noč, preko elektronske pošte, pri čemer je jasno, da resnega namena za pridobitev tega projekta ni, ali pa se na Ptuju očitno res ne znamo lotiti zadev, kot bi se bilo treba. Tako pomembne odločitve se na podlagi pomanjkljivega dokumenta, z vsaj malo mero odgovornosti, ne more sprejeti. Očitno je, da se je postopke kandidiranja zelo podcenilo in se na razpis ni pravočasno in zadostno pripravilo. Po pregledu razpisne dokumentacije in prejetega gradiva ugotavljamo, da najbrž ni bilo resne namere pridobiti projekt, predvideno glasovanje o že realizirani prijavi na razpis pa pomeni zgolj manever prelaganja odgovornosti na drugega, v tem primeru na mestne svetnice in svetnike. Ta projekt bi lahko bil nedvomno izjemna dodana vrednost za Ptuj; garancija, da se končno zares umestimo na zemljevid uspešnih turističnih destinacij. Namesto tega ga žal vidimo le kot še eno zamujeno priložnost Ptuja. Menimo, da je razpis za nas že izgubljen, zato predlaganega sklepa ne bomo podprli. Bomo pa podprli vsako resno prizadevanje, ki bo zagotovilo mestu Ptuj prostore, ki mu pritičejo in kjer bomo lahko na ogled postavili bogato arheološko zbirko v celoti. Če za to obstaja resen interes, lahko v okviru dveh milijonov evrov raje resno razmislimo o gradnji modernega arheološkega muzeja, kar Ptuj vsekakor potrebuje,« so sporočili iz občinske organizacije SD Ptuj. SDS v dilemi in opozarja na vrsto pomanjkljivosti Helena Neudauer, vodja štiričlanske svetniške skupine SDS, je pojasnila, da dokončne odločitve o podpori projektu še niso sprejeli. »Ker bomo predlog sklepa o potrditvi prijave na razpis sprejemali na seji mestnega sveta 21. marca, bomo končno odločitev oblikovali po sestanku svetniške skupine skupaj s člani izvršilnega odbora. Za zdaj smo do predloga sklepa zadržani, ker po našem mnenju niso upoštevani vsi stroški, potrebni za postavitev paviljona na predvideni lokaciji. Govorimo o stroških, ki so povezani z ureditvijo dovozne ceste in s tem povezanim lastništvom zemljišč, ureditvijo parkirišč in druge infrastrukture, nosilnostjo galerijskega dela paviljona, poškodbami objekta po demontaži v Milanu, skladiščenjem do postavitve na predvideni lokaciji ...« NSi pobudo podpira Svetnik NSi Janez Rožmarin idejo o postavitvi paviljona na Ptuju podpira: »To pa iz razloga, da se turizmu doda nova turistična ponudba z razstavljenimi eksponati, ki so zdaj skriti pred očmi domače in tuje javnosti. Vlaganja v turistično infrastrukturo so dodana vrednost pri razvoju turizma. Se bo pa treba zelo potruditi za pridobitev sredstev. Brez dobrih idej ni napredka. Tukaj smo za podporo, da se nekaj zgodi.« Mojca Zemljarič Foto: arhiv za kar 45 % pri nas padejo na 20 centov za liter ena zadruga, ena mlekarna. Namreč ne samo, da bo zadruga za 45 % povečala odkup mleka, s čimer bo še potrdila svoj primat na mlekarskem področju, Najboljši mlekarji Tradicionalno je Mlekarska zadruga Ptuj podelila priznanja za največjo količino oddanega mleka v letu 2015. Kravje zvonce so prejeli: kmetija Šmigoc iz Repišč za več kot milijon litrov oddanega mleka, Kmetija Serdinšek iz Župečje vasi za dobrih 680.000 litrov oddanega mleka ter kmetija Tacinger iz Lešja, ki je oddala za nekaj manj kot 677.000 litrov mleka Zadruga je podelila tudi nagrade trem zbiralcem mleka, ki so imeli v letu 2015 najboljše rezultate v kakovosti mleka (red in čistoča), to so bile zbiralnice Leskovec (Kristina Šmigoc), Grajenščak (Nada Malek) in Novinci (Mirko Arnuš). Letošnji občni zbor je bil tudi volilni, tako so člani zadruge izvolili 15-članski upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. poškodovani. Prav je, da povem, kako je, da ne sadim rožic. Akterji v Bruslju bodo morali potegniti neke ukrepe.« Unuk: »Ptujčani rešujemo Pomurce« Zbrane so med drugimi nagovorili predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne, direktor Pomurskih mlekarn Robert Serec, predsednik KGZ Slovenije Cvetko Zupančič, direktor KGZ Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Slednji je dejal, da ga veseli, da je mlekarska zadruga v sodelovanju z banko vstopila v predelovalno industrijo. »To je edina prava pot, kar kažejo številne tovrstne prakse v tujini. Veseli nas, da smo tudi na vašo pobudo, naš laboratorij opremili do te mere, da vam nudimo kakovostne analize mleka. Več dela pa bo potrebnega še na ureditvi hlevov, da bomo izboljšali počutje živali, kar vpliva tudi na kakovost mleka.« Predsednik ptujske območne enote KGZS Milan Unuk pa je poudaril, da se kmetje za razliko od zadruge ne morejo pohvaliti z dobičkom, saj da kmetje ne vedo, kaj je dobiček. Opozoril je, da je cena mleka drastično padla, na drugi strani pa da so cene v trgovini ostale enake. »V ponos pa nam je, da bomo lahko rekli, da smo Ptujčani rešili tudi Pomurce. Naj nam bo torej nakup v ponos, da ne bomo rekli, da je bil nakup za nas pokop. S širitvijo odkupnega območja smo postali še večji, kar pa od nas terja, da moramo biti še pametnejši, strpnejši, previdnejši,« je povedal Unuk in sklenil: »Četudi je kmet v šahu najmanj vreden, enako v družbi, pa brez njega ne gre.« Mojca Vtič Članstvo in odkupljena količina mleka po letih Foto: Mojca Vtič 1994 2.228 21.182.938 9.508 2000 1.151 26.289.791 22.841 2010 495 34.059.311 68.807 2013 443 36.605.075 82.630 2014 474 42.683.964 90.051 2015 468 46.796.370 99.992 Vir: Mlekarska zadruga Ptuj 8 Štajerski TEDNIK Zdravstvo torek • 15. marca 2016 Ptuj • Pogovor z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc Optimizacija v bolnišnicah: bo Ptuj ostal brez nekaterih programov? Obisk vladne ekipe na Ptuju smo izkoristili za ekskluzivni pogovor z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki je za naš časopis pojasnila številne nejasnosti. Med drugim tudi to, zakaj se je vrednost projekta izgradnje urgentnega centra na Ptuju zvišala z 2,5 na 3,3 milijona evrov, kdaj naj bi bil ta zgrajen in kaj pričakuje od lokalne skupnosti. Povedala pa je tudi, da bo treba razmišljati o optimizaciji mreže oziroma programov v nekaterih bolnišnicah. Bo to pomenilo ukinitev programov tudi na Ptuju? Foto: ČG Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Ker je bilo ugibanj glede izgradnje urgentnega centra na Ptuju zelo veliko, me zanima, kdaj natanko naj bi stekla dela in kako dolgo bodo predvidoma trajala. „Že večkrat sem povedala, da Ptuju urgentni center pripada v skladu z enotno metodologijo urgentnih centrov za vso Slovenijo, glede na število prebivalstva in nujnih primerov. Zato sem držala besedo in zagotovila denar za izgradnjo v proračunu. Delež države je okrog 2 milijona evrov, tako kot vse bolnišnice do sedaj pa mora tudi ptujska prispevati določen delež, in sicer okrog 500.000 evrov. Izgradnja bi lahko stekla že poleti." Kaj se bo zgodilo, če ptujski bolnišnici ne bo uspelo zagotoviti svojega deleža sredstev? „Na Ptuju so naredili projekt, ki predvideva dodatno dve novi operacijski dvorani, kar ne sodi v sklop predvidenega urgentne-ga centra in poveča tudi predračunsko vrednost na 3,3 milijona evrov. Tega denarja pa ni niti v proračunu in kot razumem, razlike ne more plačati niti bolnišnica. Pogovorila sem se z vodstvom bolnišnice in pojasnila, da vztrajam, da gremo v izgradnjo urgentnega centra. Končan bi lahko bil relativno hitro, največ v enem letu, saj smo pri investicijah na ministrstvu sedaj zelo dosledni. Lahko pa se kasneje, če bo potrebno, pogovarjamo tudi o obnovi obstoječih operacijskih dvoran. Razširjeni načrt v vrednosti 3,3 milijona evrov lahko izvedejo samo, če bolni- šnica zagotovi dodatna sredstva. Vsekakor se zavzemam, da čim hitreje začnemo graditi predvideni urgentni center na Ptuju, za katerega imamo v proračunu zagotovljen denar." Glede na akumulirano izgubo iz preteklih let in likvidnostne težave, s katerimi se v bolnišnici soočajo, pa vendarle ostaja odprto vprašanje, kaj če jim ne uspe zbrati teh sredstev. Pomeni to ustavitev projekta izgradnje in na kak način bo država pomagala, da se to ne zgodi? „Res je, Bolnišnica Ptuj ima likvidnostne težave, imajo tudi 6,5 milijona akumuliranih izgub iz preteklih let, je pa lani prvič poslovala z minimalnim presežkom. Imajo tudi dva kredita, dolgoročni za energetsko sanacijo in kratkoročni v višini 300.000 evrov. Za tega smo se dogovorili, da se podaljša za 3 leta, kar olajša situacijo. Vseeno je breme preteklih izgub na poslovanje bolnišnice veliko. V Sloveniji smo v času krize leta 2010 intenzivno varčevali v zdravstvenem sistemu. Da smo zagotovili uravnoteženo poslovanje zdravstvene blagajne, so večkrat nižali cene zdravstvenih storitev. Ptujska bolnišnica in še nekatere druge so imele ob tem tudi prenizko priznano utež v splošnem dogovoru, kar smo popravili z aneksom." Se ugotavlja morda tudi kazenska odgovornost za nastalo izgubo? „Veste, da je FURS opravila pregled pri obračunavanju davkov in prispevkov pri pogodbe- nih izvajalcih. Izkazalo se je, da so imeli zdravniki statuse s. p. in pogodbe z bolnišnico, ki so imeli naravo pravega delovnega razmerja. Seveda je davčna za vse obračunala za nazaj davke in prispevke, zato je morala bolnišnica Ptuj 600.000 evrov plačati FURS." V katerih letih je bilo največ teh primerov premalo plačanega davka? „Kolikor vem, je bilo največ takih primerov leta 2011. Odgovornost za izgubo na strani vodstva bolnišnice pa je tudi v tem, da leta 2013 niso realizirali vsega programa. V letu 2014 je nato bil narejen presežni program, ki pa ga zdravstvena blagajna ni plačala. Razlogi za sedanje zelo težko finančno stanje bolnišnice so številni, odgovornost pa je tako na nekdanjem vodstvu bolnišnice kot varčevalnih ukrepih." Se bo tudi država vključila in morda pomagala rešiti nastalo situacijo? Banke bolnišnici ponujajo kredite po visokih obrestnih merah. „Obstajajo možnosti. Če je dolgoročni kredit drag, se lahko dajo terjatve kot zavarovanje za neki cenejši kredit. Težko pa je pričakovati, da bi to kreditirala državna zakladnica. Mislim, da bi bilo primerno, da tudi lokalna skupnost priskoči na pomoč. Mi bomo v nadaljevanju pomagali po svojih močeh in se dogovorili, kaj narediti letos, kaj prihodnje leto in kako naprej. Kot veste, je analiza zdravstvenega sistema pokazala, da moramo optimizirati mrežo bolnišnic. Verjetno bomo morali razmišljati o večji specializaciji bolnišnic. Ne smemo pozabiti na opozorila stroke, v primeru otroške srčne kirurgije tudi mednarodne, da je treba za strokovno in kakovostno delo opraviti dovolj posegov. Zato bo treba v dobro bolnikov in boljše zdravstvene oskrbe težje primere koncentrirati v UKC Maribor." Torej razmišljate o krčenju mreže bolnišnic oziroma programov v manjših bolnišnicah, kar je gotovo neskladno z željami in načrti vodstva ptujske bolnišnice? Boste ukinjali programe na Ptuju? „Na pamet ne bom govorila, saj moramo pregledati celotno mrežo. V vseh teh letih ni bilo konkretne analize v Sloveniji, ali je programov dovolj ali preveč in predvsem kakšne so potrebe prebivalstva. Pri tem pa bomo morali upoštevati kriterije za kakovostno in varno obravnavo pacientov, ki jih bo določila stroka. Dejstvo je, da vaja dela mojstra. Obe si bova na primer operirali žolč pri tistem, ki to dela vsak dan in je tega najbolj vešč." Kolikor mi je znano, si tako Zdravstveni dom Ptuj kot Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj prizadevata za kakovost in širjenje mreže programov. To je v popolnem nasprotju z vašimi načrti... „Idej za širitev programov mi še niso predstavili. Vsekakor moramo upoštevati potrebe ljudi v regiji in jim ponuditi varne in kakovostne zdravstvene storitve. Upam in si želim, da bomo ljudje zahtevali, kar si zaslužimo. Sama bližina bolnišnice v nekaterih primerih ne zagotavlja nujno najboljše zdravstvene oskrbe." Pri zagotavljanju dela sredstev ptujske bolnišnice za izgradnjo urgentnega centra se je govorilo tudi o tem, da bi na pomoč priskočil Dom upokojencev Ptuj, ki ima denar na svojem računu. Potekajo morda dogovori v tej smeri med vami in ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bi seveda to moralo odobriti? „Podpiram vsakršno sodelovanje. Slišala sem tudi za možnost, da bi del bolnišnice postal negovalna bolnišnica, a to je bilo povsem neformalno. Verjetno bi bilo to smiselno, ker take bolnišnice v tej regiji ni. Potrebe po takih oddelkih pa so, glede na starajočo se družbo, vedno večje." Dženana Kmetec Ptuj, Podravje • Investicije in širitev programov v Zdravstvenem domu Zdravstveni dom dobil program fizioterapije Čakalnica mladinskega in otroškega zobozdravstva v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj je dobila novo podobo. Ob tem pa jim je uspelo pridobiti tudi pomemben program za izvajanje fizioterapije, ki bo zaživel že ta mesec. Leto 2016 bo očitno z vidika investicij za Zdravstveni dom Ptuj zelo pomembno. Medtem ko smo januarja poročali o investicijah, vrednih 170.000 evrov - šlo je za nakup dveh novih vozil za patro-nažo, enega urgentnega vozila za nujno medicinsko pomoč in sodobnega prenosnega ultrazvoka za urgenco - se investicije nadaljujejo tudi v februarju in marcu. Konec lanskega leta so namreč začeli investicije v prostor, ki so že končane. Uredili so čakalnico mladinskega in otroškega zobozdravstva, celotna investicija pa je stala dobrih 25.000 evrov. Na novo položena keramika, preple-skane pisane stene in nekaj igral so gotovo pridobitve, ki bodo otrokom omogočile prijetno čakanje na obisk pri zobozdravniku. To investicijo so zaključili konec leta 2015, uradnega odprtja pa ne načrtujejo. So pa si zagotovili gradbeno dovoljenje in teče še ena, povsem nova investicija. Nad zobozdravstvom bodo namreč dozidali nove prostore, ki bodo namenjeni delovanju fizioterapije. Po več letih prizadevanj jim je uspelo pridobiti program fizioterapi-je, s katerim bodo razširili svojo mrežo dejavnosti. Dokler novi prostori ne bodo zgrajeni in predani v uporabo, bodo uporabljali začasne, saj načrtujejo, da bodo že Foto: ČG V ZD Ptuj so v sredo odprli nove začasne prostore za fizioterapijo. ta mesec začeli izvajati program fizioterapije. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je začasne prostore v sredo svečano odprla skupaj z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Ti bodo obratovali do odprtja novih, v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Ptuj. Petek Uhanova je izjemno zadovoljna, da jim je uspelo zagotoviti in tako hitro realizirati tudi prostorske pogoje za še en, zanje zelo pomemben program. S tem pa se njihova prizadevanja za izboljšanje pogojev in širitev dejavnosti ne zaključujejo. Želijo si še nekaj programov, med drugim dermatologijo. Dženana Kmetec torek • 15. marca 2016 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 9 Ptuj • Kdo je novi predsednik uprave Perutnine in kakšni so njegovi načrti Za delovne in motivirane sodelavce bo vedno dovolj prostora Tibor Šimonka je v Perutnini Ptuj (PP) približno dve leti. V ptujsko mesnopredelovalno podjetje je prišel kot pooblaščenec bank. Njegova naloga je bila, da v njihovem imenu spremlja poslovanje družbe. Po letošnji januarski skupščini je Šimonka postal predsednik uprave PP. O konkretnih številkah poslovanja v letu 2015 Šimonka še ne želi govoriti. Pravi, da so dobri in da je družba iz tekočega poslovanja ustvarila dobiček. Vendar pa bilančni rezultati ne bodo odražali tega rezultata, saj bo treba počistiti še nekatere odprte dogodke iz preteklosti. Rezultat bodo slabili stroški dokapitalizacije in v preteklosti izdana poroštva drugim družbam (za posojila, ki jih te družbe niso odplačale). Za letošnje poslovno leto novo imenovani prvi mož ptujske Perutnine posebnih sprememb pri poslovanju ne napoveduje. Bo pa optimizacija poslovnih procesov po njegovih besedah neobhodna: »Poslovno okolje je izjemno dinamično, preživijo ga lahko samo najbolje organizirani, racionalno postavljeni poslovni sistemi. Poiskali bomo vse možnosti optimizacije. Z nekaterimi potezami smo že začeli. Sedaj se ukvarjamo s temeljitim posnetkom stanja in analizami. Iščemo možnosti racionalizacije, kadrovsko optimizacijo in druge poti k doseganju operativnih ciljev. Do kakšnih odločitev bomo prišli pri analizi poslovanja odvisnih družb, je prezgodaj napovedovati. Ne vidim razloga, da se ne bi ukvarjali s tistimi dejavnostmi, ki podpirajo našo jedrno dejavnost, to je perutninarstvo. Če pa je v sistemu tudi kaj takšnega, kar bi nam glede na osredotočenost v perutninarstvo jemalo čas ali obremenjevalo kapital, je povsem logično, da je bolje, če se s takimi stvarmi ukvarja nekdo, ki bi jih znal bolje upra- r. Šimonka o sebi in Ptuju 63-letni Tibor Šimonka je rojen Lendavčan. Z družino živi v Ljubljani, od koder se vsakodnevno vozi v službo v najstarejše slovensko mesto. »Ptuj je čudovito mesto. Za čas mojega bežnejšega spoznavanja tega okolja lahko rečem, da mi je vsakokrat, ko vidim, da mestno jedro nima življenjske energije, da je slabo obljudeno in brez prave dinamike, zelo žal. Aktiviral bi vse resurse, da bi mestno jedro živelo dinamični sodobni utrip, kakršnemu smo priča v drugih sredinah s tako veličastno zgodovino. Pritegniti je treba turiste in aktivirati vse druge potenciale, ki jih mesto ima. S Ptujem sem se srečal že v rani mladosti; tudi s šolo smo obiskali ptujski grad,« pravi predsednik uprave PP ter dodaja, da ima na Ptuju zelo dobre prijatelje in da upa, da se bo navezalo še kakšno novo prijateljstvo. Čas, ko ni v službi, najraje preživi z družino, ima dva majhna otroka. Rad potuje, živi aktivno življenje, kolesari, igra tenis. »Blizu mi je filozofija zdravega duha v zdravem telesu.« Novega šefa Perutnine smo povprašali, katera vina ima najraje. Odgovoril je pričakovano: Pullus. »Sem ljubitelj dobrih vin. V času mojega intenzivnega druženja s Ptujem sem spoznal, da imamo v Ptujski kleti izredna vina.« Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj vljati. Ampak do teh analiz in odločitev bomo prišli šele v naslednjem srednjeročnem obdobju.« V Hrvaški so številka dve Perutnina Ptuj je v obdobju, ko jo je vodil Roman Glaser, poslovni imperij intenzivno širila po Balkanu, še posebej v Srbiji, Bosni in Hercegovini (BiH) ter na Hrvaškem. »Pri oskrbi s perutninskim mesom in živili smo v Srbiji in BiH številka ena, na Hrvaškem številka dve. Na tem prostoru se bomo ukvarjali s strategijo nadaljnje rasti, ra- zvoja in obvladovanja prostora v naši specializirani panogi,« napoveduje novi prvi mož ptuj- skih perutninarjev in dodaja, da so vsa delovna mesta v poslovni skupini varna. »Za delovne, mo- tivirane in marljive sodelavce bo v PP vedno dovolj prostora in priložnosti.« Kakšen bo odnos z rejci - kot lastniki in kooperanti »Kooperanti PZP in drugi rejci perutnine so prvi člen v reprodukcijski verigi vzreje, obdelave in predelave perutninskega mesa. S kooperanti smo praktično na istem čolnu. Zato je povsem logično in naravno, da bomo eni in drugi morali prevzeti posledice takšnih ali drugačnih konjunkturnih gibanj v perutninski industriji, ki je izjemno dinamična. Oboji bomo morali povečevati učinkovitost iz dneva v dan. Dejstvo, da je nekdo družbenik PP, ne sme igrati nobene vloge pri poslovnih relacijah. Družbeniki uveljavljajo svojo vlogo na skupščinah, tekoče poslovanje pa je podvrženo ekonomskim parametrom. Eno je biti družbenik, drugo poslovni partner. Tukaj vidim strogo ločnico, po kateri se bomo morali ravnati.« Kot dobro pripoznano poslovno potezo predsednik Šimonka ocenjuje prosto rejo piščancev. S tem so koncipirali produkt za zahtevnejši segment kupcev. »Smo prvi perutninski koncern, ki se je lotil tovrstne rejske nadgradnje za večjo kakovost v tem delu Evrope. Zagotovo je to trend, ki ima v evropskem prostoru veliko perspektivo.« Embargo do Rusije je strel v lastno koleno Glede na to, da novi večinski lastniki Perutnine prihajajo iz Rusije, nas je zanimalo, ali bo družba v prihodnje poskusila povečati izvoz na ruski trg. »Seveda imamo tudi tam velike ambicije. Hkrati smo zelo realni glede možnosti. Smo v obdobju, ko velja embargo izvoza evropskih živil na ruski trg. Ne delamo si utvar, da bo hitro ukinjen, saj so odnosi med Rusijo in Ukrajino še vedno zelo napeti. Poleg tega je vrednost rublja v primerjavi z evrom tako neugodna, da si pri tovrstnem poslovanju ne predstavljam dobre ekonomike. Evropske sankcije do Rusije so izrazito kontrapro-duktivne. Predstavljajo strel v lastno koleno. Povzročile so ogromno škodo mnogim podjetjem, vključno s perutninarji. Rusija se je v zadnjem obdobju močno okrepila v samooskrbi, tudi s perutninskim mesom. Postavila je serijo modernih kapacitet za vzrejo in predelavo perutninskega mesa, ki delujejo z velikimi kapacitetami. Aktualno in zgodovinsko gledano pa seveda ni prvič, da je Evropa sprejela ponesrečene poteze v svoji relaciji do Rusije. Kot da nas zgodovina ni ničesar naučila. « Kakšen je pogled na sodelovanje z lokalnim okoljem? »Že naš večinski lastnik, SIJ, je na področju dosedanjega poslovanja dokazal izjemno vpetost v slovensko okolje. Ne samo kot eden od največjih zaposloval-cev, ampak tudi kot spodbujevalec vsestranskega razvoja, športa, kulture. Družbena odgovornost je temu sistemu lastna in nobenega razloga ne vidim, da tovrstne prakse ne bi nadaljevali tudi v Perutnini Ptuj. Seveda je to možno samo na osnovi dobrih poslovnih rezultatov, ustvarjanja dobička in drugih elementov gospodarnosti.« Mojca Zemljarič Foto: PP Podlehnik • Gradnja avtoceste v teku DARS bo kmalu odprl začasno informacijsko pisarno Konec tega meseca ali v začetku aprila bo DARS pred osnovno šolo v Podlehniku odprl t. i. info-boks. Namenjen bo predvsem krajanom in novinarjem, pa tudi vsem drugim, ki bodo želeli informacije o gradnji avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje. Obisk ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča so sprva napovedali pred info-boksom, a so ga nato prestavili v DARS-ove pisarne nedaleč stran. Romana Duša z DARS-a pojasnjuje: „Tako smo se odločili zaradi pomanjkanja parkirišč v bližini info-boksa." Najbrž pa tudi zato, ker ta pol leta po začetku gradbenih del še vedno ni v uporabi. Začasno pisarno bodo odprli v roku meseca dni z dnevom odprtih vrat. Robert Toplak, eden od lastnikov sedmih hiš v Dežnem pri Podleh-niku, ki jih DARS ni želel odkupiti, pa meni: „Verjetno bi bilo smiselno, da bi pisarna vrata odprla še pred gradnjo avtoceste. Kraja- ni bi namreč informacije potrebovali takrat. To naj bi bila tudi točka, kamor bi se lahko obrnili, če bi imeli težave zaradi gradnje. Morda pa zakasnitev ni naključje." Duša potrjuje, da so odprtje pisarne sicer načrtovali čim prej, a jim doslej ni uspelo. V začasni informacijski pisarni bo mogoče dobiti informacije o gradnji avtocestnega odseka, proučiti načrte ali si ogledati film, organizirali pa naj bi tudi različne dogodke. „Info-boks bo namenjen predvsem krajanom. Tu bodo dobili vse informacije in pojasnila, lahko pa bodo tudi reševali vse težave, ki jih imajo zaradi gradnje," razlaga Duša. Pisarna bo namenjena tudi novinarjem in vsem obiskovalcem (predvsem študentom fakultet), ki se bodo lahko dogovorili za ogled gradbišča. Delovnega časa pisarne na DARS-u še niso dorekli, najbrž pa bodo delali enkrat tedensko in po dogovoru glede na izkazan interes oz. potrebe. Za delo v pisarni ne bodo nikogar zaposlili; kdo bo obiskovalce sprejel, bo odvisno od priložnosti. Sodeloval bo tudi vodja projekta Bogdan Vrezner. Začasen objekt, ki so ga postavili približno na sredini med obema trasama avtoceste, bo v rabi do konca izgradnje celotnega avtocestnega odseka, torej do leta 2018. Eva Milošič Foto: EM 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 15. marca 2016 Ptuj, Podravje • Iniciativa za waldorfsko šolo Bo Ptuj dobil „drugačno" osnovno šolo? Waldorfska pedagogika, ki je že pred nekaj leti združila skupino staršev iz Ptuja, je tem sedaj postala tako blizu, da si prizadevajo, da bi zraven zasebnega vrtca, ki v svoji nadstandardni ponudbi uresničuje tudi waldorfska načela, zaživela tudi waldorfska šola. Združili so se v društvo, ki dela na tem, da bi šola svoja vrata odprla že prihodnje leto. Zasebni vrtec, ki deluje po načelih waldorfske pedagogike, je na Ptuju pričel delovati leta 2012, najprej pod okriljem Waldorfske šole Ljubljana, zadnja tri leta pa deluje povsem samostojno. Vi-linski gaj je staršem otrok, ki ga obiskujejo, dodobra približal wal-dorfsko pedagogiko, ki jim je tako blizu, da so se združili v iniciativo oziroma Društvo za waldorfsko šolo na Ptuju. In kaj so prednosti, ki jih izpostavljajo: „Naši otroci imajo v vrtcu veliko proste igre; dejavnosti in ritem pa so prilagojeni razvojni stopnji otrok. Starši smo navdušeni nad ustvarjalnostjo in napredkom otrok, da imajo sploh možnost biti otroci. Svobodno raziskujejo in opazujejo svet okoli sebe, prav zaradi tega je hitro opaziti, da je njihova domišljija vse bolj bogata. Vključeni so v resnično življenje (sajenje, peka, pomivanje posode ...), veliko je umetniških dejavnosti (glasba, lutkovne igrice, slikanje ... ) in resnično dovolj časa in prostora za individualen napredek in razvoj. Motorično so naši otroci zelo spretni, zelo dobro poznajo meje svojih zmožnosti. Splošne obolevnosti je zelo malo. Verjetno tudi zaradi načina prehrane in vsakodnevnega gibanja na prostem. Tudi barve in materiali te ne pustijo ravnodušnega. Ko stopiš v vrtec, se takoj počutiš domače, na svet začneš gledati z malo drugačnimi očmi. Občutek imaš, da je svet zunaj veliko bolj preprost, kot ga v tej hektiki živimo," pojasnjuje Janja Trop iz Društva za waldorfsko pedagogiko - krog Ptuj. Ob tem izpostavlja povezanost družin z delom vrtca kot tudi dejstvo, da se člani društva, po večini starši otrok, vklju- čenih v Vilinski gaj, srečujejo vsakih 14 dni. „Izmenjujemo si ideje in misli, osredotočamo se na cilje in naloge. Finančnega zaledja nimamo, čeprav bi nam to prišlo zelo prav. Začutili smo, da smo pripravljeni in dovolj močni, da delovanje razširimo tudi navzven in poiščemo somišljenike v Ptuju in okolici. Verjamemo, da je veliko staršev, ki bi se nam pridružili, pa ne vedo, da sploh obstajamo, saj se za zdaj še nismo izpostavljali," še dodaja Tropova. A šolo bodo lahko ustanovili le z močno podporo, tudi lokalnega okolja, in seveda z dovolj velikim interesom za vpis. Waldorfska šola Maribor, na čelu z ravnateljem Maksimilijanom Rimelejem, je prizadevanja Ptujčanov v celoti podprla. Kot poudarjajo, bi jim na začetku delovanja nudili tudi pravni okvir. „Starši si enostavno želimo drugačno šolo. Zakaj? Ker želimo otroke vzgajati in učiti celostno, ne le, da suhoparno pridobivajo podatke. Učni procesi morajo temeljiti na drugačnih znanjih in smernicah, na veščinah, ki bi jim bile vodilo za življenje. Glavno vodilo je vzgoja in učenje za glavo, roke in srce. Učenci so aktivni člen pri pouku in ne le pasivni poslušalci," je jasna predstavnica društva, ki pa se zaveda, da bo treba v realizacijo te ideje vložiti veliko truda. Vse, ki jih ustanovitev waldorf-ske šole na Ptuju zanima, vabijo, da se jim pridružijo tudi v društvu, ki že za prihodnji mesec pri- pravlja predstavitve Waldorfske šole Maribor v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju. O tem, kako realno je pričakovati, da bi šola v prihodnjem letu že odprla svoja vrata, pa Rimele pravi: „Vse bo odvisno od tega, koliko je močna iniciativa. Šole ni enostavno ustanoviti. Predvsem pa bo vse odvisno od volje in zainteresiranih staršev. Pripravljeni smo absolutno pomagati po svojih močeh, dogovarjali smo se tudi, da bi bila na Ptuju najprej organizacijska enota naše, mariborske šole. Ne nazadnje smo tudi mi 11 let delovali kot enota ljubljanske šole. Kar pa se tiče začetkov, pa je po navadi tako, da začnejo z enim razredom in dvema učiteljema, vsako leto pa se z zvišanjem vpisa nato zaposlujejo novi kadri," pojasnjuje Rimele, ravnatelj Waldorfske šole Maribor, v kateri 148 učencev trenutno poučuje 17 učiteljev. Dženana Kmetec Vrtec Vilinski gaj na Ptuju deluje po načelih waldorfske pedagogike od leta 2012, starši pa si želijo, da bi se ustanovila tudi waldorfska šola. Ormož • Miklavški folkloristi obljubljajo ponovitev koncerta FS Metla in Podkev navdušili Folklorni skupini Podkev in Metla iz KTD Miklavž pri Ormožu sta minuli konec tedna navdušili z letnim koncertom, naslovljenim Pri treh bratih. V premajhni miklavški dvorani so člani FS Podkev in Metla iz KTD Miklavž pri Ormožu izvedli pravi folklorni spektakel. Množica zbranih je naravnost uživala v plesnih korakih domačih fol-klornikov, ki so se na odru predstavili s sedmimi novimi odrskimi postavitvami. Slednje so bile zasnovane na izsledkih terenske raziskave in pogovora s starejšimi krajani Lačavesi, Koga, Zasavcev, Vuzmetincev in Kajžarja.Večer pa so popestrili še številni gostje. »Tamburaši iz KTD Miklavž pri Ormožu so FS Metla priskočili na pomoč pri glasbeni spremljavi plesov z Razkrižja, violinistka Eva Pesrl pa FS Podkev pri plesih iz Prekmurja. Kot gostje so nastopili še folklorna skupina Zrnca iz vrtca OŠ Miklavž pri Ormožu, folklorna skupina KUD Hrvatske željeznice iz Varaždina in FS Ponikve iz KD Dobrepolje ter glasbenik Aleš Lubi,« je povedala vodja skupin Leonida Novak ter še napovedala ponovitev koncerta: »Dvorana krajevne skupnosti je bila premajhna za vse, ki so si koncert želeli ogledati, zato skupini obljubljata ponovitev.« Monika Levanič Letni koncert Pri treh bratih navdušil. Foto: Arhiv KTD Miklavž pri Ormožu Ptuj • Delavnice za nadarjene učence Uspešno končali devetletko Na OŠ Breg so že deveto leto organizirali delavnice za nadarjene učence, nato pa dosežke predstavili staršem in gostom. Srečanja se je udeležilo 119 učencev osnovnih šol Breg, Cirkovce, Hajdina, Kidričevo in Kuzma. Iz reciklažnega materiala so izdelali avto s pogonom na elektromotor, sešili dišeče ptičke in srčke s sivko, ustvarjali z naravnimi materiali (land art), poslikali panjske končnice in lesene deščice, izdelali lutke in ustvarili lutkovno predstavo, vzpostavili video konferenco, fotografirali, se preizkusili v novinarstvu, spoznavali skrivnosti filatelije, znanstvene poskuse izvedli v angleškem jeziku, risali s pomočjo »razmišljanja po nenavadnih poteh«, se učili tehnik hitrega branja, spoznavali trike, igre in skrivnosti matematike ter celo metali na koš s skoki na ponjavi. Srečanje je koordinirala pedagoginja OŠ Breg Milena Stojadi-novič: »Sodelovali so učenci, ki so identificirani kot nadarjeni na osnovi kriterijev, postavljenih v Konceptu dela z nadarjenimi učenci. Pridružili pa so se jim tudi učenci, ki jih področje ponujenih delavnic zanima.« Učenci so v druženju z vrstniki iz drugih šol uživali, hkrati pa raziskovali, kaj jih veseli. »Velika zahvala gre mentorjem vseh sodelujočih šol, ki vsako leto ponudijo zanimive delavnice. Verjamemo, da smo uspešno končali devetletko,« sklene Stojadinovičeva. Eva Milošič Učenci so se preizkusili tudi v novinarskem poklicu. Foto: Tatjana Gajšek Ljutomer • Debatni turnir v Ljutomeru Zmagovalci so Danci Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) ter Zavod Za in proti sta v dneh od 3. do 5. marca pripravila 14. mednarodni debatni turnir, na katerem je sodelovalo okoli 200 dijakov, mentorjev in sodnikov. Pomerilo se je 50 ekip iz 14 držav (Hrvaška, Srbija, Nemčija, Češka, Italija, Turčija, Velika Britanija, Danska, Bosna in Hercegovina, Romunija, Nizozemska, Švica, ZDA, Slovenija). Turnir so ekipe izkoristile za pripravo na svetovno prvenstvo, ki bo julija v Nemčiji. V finale sta se uvrstili ekipi Danske in ZDA, slavili pa so Danci. Izmed slovenskih ekip se je najbolje odrezala ekipa Gimnazije Bežigrad iz Ljubljane, saj je izpadla šele v polfinalu. Ekipi GFML Ljutomer B in Ljutomer sta se uvrstili na 21. oziroma 22. mesto. V sklopu debatnega turnirja je v prleški prestolnici potekalo tudi državno tekmovanje v angleški debati. Zmagala je ekipa Gimnazije Bežigrad, drugo mesto je osvojila Druga gimnazija Maribor, tretje pa Gimnazija Trbovlje. Ekipa GFML Ljutomer B je bila četrta, GFML Ljutomer A pa peta. NŠ Foto: CG Rokomet Zaslužili bi si vsaj točko... Strani 12 Rokomet Drava, Gorišnica in V. Nedelja do zmag Stran 12 Nogomet Aluminij do zmage, Drava vderbiju do točke Stran 13 Odbojka Mislinja prekinila zmagovalni niz Ptujčank Stran 13 Dejan Zavec Kose prikloni celo predsednik države Stran 15 Bovling Ptujčani ekipni državni prvaki Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 25. krog Elsner ni bil še nikoli tako vesel ... Zavrč - Domžale 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Mance (15.) ZAVRČ: Ranilovic, Karamatic, Rogač, Antic (od 71. Mužek), Agboyi (od 69. Tudan), Tišma (od 46. Golubar), Jakšic, Pihler, Tahi-raj, Batrovic, Kokorovic; Trener: Ivica Solomun. DOMŽALE: Marval, Horic, Wilson (od 88. Žužek), Repas, Jaro-vic (od 55. Vuk), Blažič, Dobro-voljc, Balkovec, Alvir, Husmani, Mance (od 73. Grvala); Trener: Luka Elsner. Domžale so dolgo časa čakale na zmago proti Zavrču, dosegle pa so jo s precej okrnjeno zasedbo, saj je zaradi bolezni, poškodb in kartonov manjkala več kot polovica njihovih standardnih igralcev prve enajsterice - Vetrih, Horvat, Brachi, Zec, Črnic, Majer in Trajkovski. A te odsotnosti se gostom niso poznale na igrišču, saj so varovanci Luka Elsnerja, ki je imel v kadru tudi nekaj novincev, prikazali zelo organizirano, agresivno in povezano igro. Na zahtevni zelenici so se enostavno bolje znašli od Zavrča, ki je prikazal sicer veliko borbenosti in želje, a igra ni stekla. Nogometaši Zavrča so po dveh remijih na gostovanjih klonili na domačem igrišču. V prvem polčasu je bilo pri domačinih preveč nenatančnih in nedokončanih akcij. Domžalčani so takoj prevzeli pobudo in preko Alvira in Husmanija dvakrat nakazali svoje napadalne ambicije. V 14. minuti je po dolgi globinski podaji Jarovica Mance na levi strani kazenskega prostora odlično sprejel žogo in nato s fantastičnim diagonalnim strelom v dolgi vratarjev kot tik pod prečko dosegel edini zadetek na tekmi - 0:1. Zaostanek je za nekaj minut predramil domače nogometaše, ki so si najlepšo in edi- Ivica Solomun, trener Zavrča: »Vedeli smo, s kakšnimi težavami se soočajo Domžale, zato smo se dogovorili, da zaradi tega in težkega igrišča stopimo agresivno v tekmo. Tudi na takšni zelenici se je dalo igrati, vendar tokrat enostavno nismo igrali na želenem nivoju - igra nam nikakor ni stekla. Zgodaj prejeti zadetek nas je 'presekal' in vnesel v igro dodatno napetost. V nadaljevanju smo z zamenjavami poizkušali dvignit ritem igre in si s kratkimi podajami priigrati prostor za zaključni strel, a se ni izšlo.« Luka Elsner, trener Domžal: »Neizmerno sem vesel te zmage, saj v Zavrču zmagujemo zelo redko, le enkrat doslej nam je to uspelo. Zmagali smo v trdem dvoboju, ki je bil bolj rokoborba kot nogomet. Ves čas smo bili osredotočeni, zelo motivirani in tekalno razpoloženi, ob tem smo zadeli v res pravem trenutku. Izpostavil bi to, da smo odlično funkcionirali v fazi obrambe in te tri točke zame štejejo dvojno, predvsem zaradi razmer v ekipi in situacije, v kateri smo bili po prvih dveh krogih. Res ne vem, ali sem bil kdaj tako vesel v svoji trenerski karieri kot prav po tej zmagi.« Foto: Črtomir Goznik no pravo priložnost priigrali v 19. minuti: Kokorovič je izvedel kot z desne strani, gostujoči obrambni igralci so žogo odbili le do Karama-tica, ki je streljal z osmih metrov, vratar Maraval pa jo je s težavami ukrotil. Takoj zatem se je izkazal še domači vratar Ranilovic, ki je iz bližine obranil strel Manceja, medtem ko je Balkovec odbito žogo poslal mimo vrat. Po tem nizu priložnosti se je dogajanje pred vrati umirilo, Domžalčani pa so imeli kontrolo nad dogajanjem. Pri tem so dobro pokrivali domače nogometaše in jim niso dovolili, da bi kakšno akcijo sploh lahko izpeljali do konca, do zaključnega strela. Omembe vredna sta na vsaki strani po enkrat še strela Rogača in Repasa. Brez rešitev Ob polčasu je Solomun v igro poslal Josipa Golubarja, kar je prineslo veliko odločnejšo igro in desetminutni pritisk proti golu Domžal. Ta ni prine- sel kakšne posebej obetavne situacije, gostje pa so nato ta pritisk nevtralizirali. S tesnim ter doslednim pokrivanjem so prisilili domačine v igro »na preskok«. Varovanci Luka Elsnerja pa so bili pripravljeni tudi na to in so zaprli vse poti do gola. Na drugi strani so bili nevarni po zaključnih strelih Balkovca, Vuka, Husmanija in Repasa. V zadnjih desetih minutah so dodatno spodbudo »belim« za nalet v lovljenje izenačenja dali še gledalci, ki se jih je zbralo približno 500. Pričakovati je bilo napet zaključek tekme, a je po podaji s kota nevarneje z glavo streljal le Karamatic. Domžalčani so odbili vse zadnje poizkuse Zavrča in odnesli domov tri pomembne točke. David Breznik prvaliga Teiekomsiovenije | Motokros • Dirka za državno prvenstvo v Brežicah Ekstremna gneča na dnu, štirikrat 25 25. krog je v spodnji polovici lestvice naredil dodatno »zmedo«; saj imajo kar štiri ekipe isto število točk - 25! Po dveh porazih se je prebudil Koper, ki je slavil v Novem mestu. Izmed ekip iz spodnjega dela je minimalno izgubila tudi ekipa Krškega. Tam je Miran Burgič izkoristil darilo gostov, ki so imeli svoje priložnosti, a jih niso izkoristili. Velenjčani so se na domačem igrišču merili z Mariborom. Darko Milanič je s svojo ekipo vknjižil zmago, ki po zgodnji strogi izključitvi Jaka Ihbeishe-ha ni bila vprašljiva v nobenem trenutku. Z dvema zadetkoma se je izkazal Bajde, ki je že na prvem mestu klubske lestvice in na dobri poti, da postane še kaj več. Največjim mariborskim tekmecem iz Ljubljane ni uspelo ohraniti razlike šestih točk. Celjani so se še enkrat več izkazali za zelo težkega tekmeca - iz Maribora so odnesli tri točke, iz Stožic »samo« eno ... Zavrčani so še vedno trdno zasidrani v sredini lestvice, a je razlika do tekmecev pred njimi večja, od tekmecev za njimi pa manjša ... REZULTATI 25. KROGA: Zavrč - Domžale 0:1 (0:1); Gorica - Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 burgič 65.; Rudar - Maribor 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Derviševic 33., 0:2 Bajde 57., 0:3 Bajde 73.; rdeča kartona Ihbeisheh 29., Džinic 87./oba Rudar; Krka - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Lokaj 77.; Olimpija - Celje 0:0. 1 OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. ZAVRČ 6. CELJE 7. KOPER 8. KRKA 25 15 6 25 13 8 25 11 9 25 12 4 25 8 8 25 25 25 9. RUDAR VELENJE 25 10. KRŠKO 25 6 10 7 4 14 6 7 12 6 7 12 6 7 12 55:18 58:24 35:18 38:36 27:29 19:36 26:40 20:36 19:37 15:38 Gajser navdušil več tisočglavo množico 51 47 42 40 32 28 25 25 25 25 JM Tim Gajser je na uvodni dirki državnega prvenstva moto-krosistov v Brežicah prepričljivo privozil do prve dvojne zmage. Drugo mesto je osvojil Klemen Grčar, tretje pa Hrvo-je Karaš. Na dirki je v devetih kategorijah sodelovalo 85 tekmovalcev. Hladno vreme ni pregnalo nekaj tisoč gledalcev, ki so prišli pogledat motokros spektakel na stezi Prilipe, kjer so najboljši motokrosisti odpeljali prvo do sedmih dirk za državno prvenstvo v mo-tokrosu. Takšne zvezdniške zasedbe, kot je bila na tokratni uvodni dirki, na domačih tleh ni bilo že nekaj časa. Poleg Tima Gajserja, ki je z atraktivnimi vožnjami seveda glavni magnet za publiko, sta nastopila tudi Klemen Gerčar in Peter Irt, sicer oba voznika elitne kategorije svetovnega Tim Gajser je prepričljivo slavil na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo. prvenstva MXGP. Tim Gajser je z dvema popolnima predstavama prikazal svoje mojstrstvo in z atraktivno vožnjo navduševal gledalce ob stezi. Klemen Gerčar, član domačega kluba AMD Brežice, ki letos slavi ča- Koledar dirk za DP2016: 13. marec: Brežice 24. april: Slovenske Konjice 27. april: Semič 22. maj: Mačkovci 21. avgust: Za bok, Hrvaška (skupna dirka Slovenije in Hrvaške) 18. september: Šentvid pri Stični (skupna dirka Slovenije in Hrvaške) 9. oktober: Orehova vas stitljivih 70 let obstoja, nekako ni našel odgovora na Gaj-serjevo hitrost, a je bil kljub nekaj smole v prvi vožnji na koncu vseeno zadovoljen. Dobro formo je pokazal Peter Irt, ki je bil v prvi vožnji drugi, v drugo pa je v zaključnem delu dirke nesrečno pristal na zadnjem blatniku počasnejšega tekmovalca, padel in s poškodovano roko odstopil. sta, JM 12 Štajerski Šport torek m 15. marca 2016 Rokomet m 1. NLB leasing liga, 22. krog Zaslužili bi si vsaj točko ... Foto: Črtomir Goznik Sašo Prapotnik (desno), trener Jeruzalema Ormoža Jeruzalem - Krka 26:29 (12:12) JERUZALEM ORMOŽ: Šuta-lo, Balent (8 obramb - 2x7m); Kavčič, Horvat 9 (2), Bogadi 6, Radujkovic 4, Grabovac, Žižek Cvetko, T. Hebar, Kosi 4 (1), Oz-mec, Mesaric 2, Petrovič, Rajšp, Cirar 1, Grizolt. Trener: Saša Pra-potnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Krka 8/6. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Krka 10 minut. Tudi proti Krki so Ormo-žani nastopili brez kapetana Bojana Čudiča, Roka Žurana, Jureta Kocbeka in Dominika Ozmeca, pa kljub temu »pustili srce na igrišču«, kar pa na koncu ob obilici smole in nekaj spornih sodniških odločitev ni bilo dovolj vsaj za točko. Ta bi bila po prikazanem skozi celotno tekmo več kot zaslužena: »Izjemno težko je tekmo spremljati s tribune, na igrišču je lažje. Odločale so malenkosti, najpravičnej-ši bi bil remi. Pohvala našim fantom, ki kljub poškodbam, ki jih imamo, dajo vse od sebe na igrišču. Zahvale tudi naši publiki,« je po tekmi povedal poškodovani Čudič. Res je poleg domače ekipe treba pohvaliti ormoško publiko, ki je prepoznala boj svojih fantov do zadnjega atoma moči in jih na koncu kljub porazu nagradila z nekajminutnim aplavzom. Domači trener Saša Prapotnik je tekmo začel s kar tremi kadetskimi reprezen-tanti letnika 1998. Tilen Kosi je bil dirigent ormoške igre, Gašper Horvat na levem zunanjem položaju in Miha Kavčič krožni napadalec ter poleg Gregorja Grizolta in Jaše Rajšpa pomemben člen obrambe. Ta na začetku tekme ni delovala najbolje in Krka je v 6. minuti povedla za dva zadetka (2:4). Prednost bi bila še višja, če ne bi na golu nekaj lepih obramb zbral Tomi-slav Balent. Domači vratar je do odmora zbral solidnih šest obramb, v 2. polčasu pa dodal le še dve. Po nekoliko slabšem začetku so sledile ormoške minute. Krka kar sedem minut ni zatresla mreže Jeruzalema, na drugi strani sta zadela Gašper Horvat (dvakrat) in David Bogadi za vodstvo Jeruzalema v 20. minuti (9:7). Sledil je izenačen zaključek 1. polčasa, kjer sta se ekipi menjavali v vodstvu. V 2. polčas so Ormožani krenili z igralcem več v polju, vendar ta segment igre na tej tekmi ni bil na želenem nivoju. Krki je z igralcem manj uspelo kar trikrat zatresti mrežo Balenta, ob tem pa je Klemen Nunčič zaustavil vse poskuse Ormožanov. Po golu Davida Kovačiča v 35. minuti je prednost Krke narasla na štiri zadetke (12:16) in na klopi Jeruzalema se je prižgal alarm. Z minuto odmora so domačini zaustavili nalet Dolenjcev, ki so storili kar nekaj napak in razpoloženi David Bogadi je v 42. minuti izenačil na 17:17. Obramba Jeruzalema je postajala vse čvrstejša, vendar je za piko na i manjkala še kakšna obramba Balenta. V 53. minuti je Kosi zadel za ormoško vodstvo 24:22 in Krkaši so postajali vse bolj nervozni. Da niso povsem potonili, je poskrbel vratar Jože Bazrik, ki je z odličnimi obrambami (štiri v nizu) preobrnil rezultat v prid svoji ekipi: »Ne spomnim se, kdaj smo tako motivirano trenirali kot za tekmo v Ormožu. Bili smo izjemno motivirani, saj vemo, da je na Hardeku izjemno težko zmagovati, pa čeprav so Ormožanom manjkali številni pomembni igralci. Res smo golmani naredili svoje, ampak to je plod dobre igre v obrambi soigralcev. Je pa res, da smo zbrali šest obramb več in to je v tako izenačeni tekmi velika prednost, na tej tekmi celo odločilna,« je po tekmi za Štajerski tednik povedal vratar Krke Baznik. V 58. minuti je Leon Rašo zadel za Krko (25:26), nato pa je za izenačenje zadel Siniša Ra-dujkovic, ampak sodnika po lastni napaki nista priznala izenačujočega zadetka. Spornih sodniških napak v škodo Jeruzalema je bilo na tekmi kar nekaj in v klubu menijo, da to več ni slučajnost: »Preveč sodniških napak se je nabralo, da bi bilo vse skupaj slučajno. Če nam kdo kaj želi s tem povedati, naj nam to pove v obraz. V Ormožu dovolj poznamo rokomet, da znamo oceniti, kaj je prav in kaj ne,« je po tekmi povedal predsednik ormoškega kluba Martin Hebar. Nepriznani zadetek je domačine popolnoma šokiral in sledile so napake, ki so jih Novomeščani kaznovali z »lahkimi« goli in končno zmago s tremi goli prednosti (26:29). Razočaranje v domačem taboru je bilo po tekmi veliko: »Mislim, da smo si zaslužili vsaj točko, če ne celo dve. Čestitam Krki za zmago in našim navijačem, ki so z nami 1. NLB leasing liga REZULTATI 22. KROGA: Je ruzalem Ormož - Krka 26:29 (12:12), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 29:23 (14:14), Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz Plini Izola 30:30 (16:14), Trimo Trebnje - Dobova 28:22 (11:11), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 24:37 (12:17), Slovan - Sevnica 36:24 (16:14), Koper 2013 - Gorenje Velenje 24:38 (13:16). 1. CELJE PIVO. LAŠK022 20 1 1 41 2. GORENJE VELENJE 22 20 1 1 41 3. KOPER 2013 22 14 1 T 29 4. MARIBOR BRANIK 22 14 1 T 29 5. KRKA 22 1S 1 S 2T 6. URBANSCAPE LOKA22 12 2 S 2G 7. RIKO RIBNICA 22 12 1 9 2S 8. JERUZ. ORMOŽ 22 11 0 11 22 9. TRIMO TREBNJE 22 9 2 11 20 10. DOBOVA 22 G 2 14 14 11. ISTRABENZ IZOLA 22 4 S 1S 11 12. SLOVENJ GRADEC22 S 4 1S 9 13. SLOVAN (-1) 22 4 1 1T S 14. SEVNICA 22 2 0 19 4 vztrajali do konca. Žal se nam ni izšlo, tudi zaradi nekaj sodniških napak. S svojo igro sem zadovoljen, vendar ostaja grenak priokus, saj smo kot ekipa izgubili tekmo,« je še zaključil 195 cm visoki Gašper Horvat, ki je dosegel devet zadetkov, kar je njegov strelski rekord v članski konkurenci. Jeruzalem štiri kroge pred koncem zaseda 8. mesto in sanj o uvrstitvi v Ligo za prvaka je po domačem porazu s Krko konec. Uroš Krstič Rokomet m 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Drava demonstrirala sodobni rokomet, zmagi Gorišnice in V. Nedelje Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so z odlično predstavo zabeležili novo prepri- Ekipa Moškanjci-Gorišnica si je z zmago proti ekipi Grosuplja že čljivo zmago. zagotovila obstanek v ligi. Drava Ptuj -Radeče MIK Celje 39:24 (18:12) DRAVA PTUJ: Cvetko 1, Jan-žekovič 2, Verdenik 5, Jensterle 2, Reisman 1, Bračič 4, Maroh 7, Bedenik, Sabo 1, Hrupič, Bedeti 1, Jerenec 6, Lesjak 1, Šalamun 5, Žuran 3, Belec. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so bili v dobrem vzdušju v športni dvorani Ljudski vrt od prvega trenutka naprej veliko boljši tekmec od Radečanov. Ti proti razpoloženim ptujskim igralcem enostavno niso imeli nobenih možnosti za uspeh. Domačini so demonstrirali sodobno rokometno igro. Trener Ivan Hrupič je dal priložnost za igro vsem igralcem in prav vsi so se mu oddolžili z zelo dobro igro. Že uvodne minute so nakazale »enosmeren promet« in nemoč gostov. Drava je zaigrala odlično v obrambi in s serijo protinapadov dobesedno mlela tekmece. V peti minuti je bilo že 5:1, v 15. že plus sedem - 10:3. Sledilo je strelsko uspešnejše obdobje gostov in polčas se je končal z 18:12. Po odmoru je Drava zaigrala še bolj odločno in je s serijami zadetkov iz vseh položajev višala rezultatsko prednost, ki se je hitro dvignila čez deset zadetkov. Ptuj-čani so strnili svoje vrste v obrambi, vratarja sta opravila svoje delo, v napadu pa so dosegli številne »lahke« zadetke iz protinapadov in polproti-napadov. Vse skupaj jim je na koncu prineslo visoko zmago 39:24. Pri novi zmagi je treba izpostaviti, da je Drava ponovno odlično delovala kot celota ali ekipa in je na pravi poti povratka v prvo ligo. David Breznik Moškanjci-Gori-šnica - Grosuplje 29:23 (12:9) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, M. Bedrač 6, Valenko 5, N. Bedrač, Balas 1, Lozinšek 3, Ozmec 1, Ranfl, Tement, Žuran, Preac 1, Stopar 6, Koštomaj 6, Geč. Trener: Boštjan Strašek. Za zadnjeuvrščeno Grosuplje je pomenila tekma v Go-rišnici pravzaprav lovljenje zadnje bilke upanja v boju za obstanek. A jim ni uspelo, tako da so se domov vrnili s prepričljivim porazom, saj so bili domačini precej boljši tekmec. Vrsta Gorišnice se je z novo zmago praktično rešila vseh skrbi glede obstanka v ligi in kot taka bo v preosta- lih tekmah še posebej nevarna, saj bo lahko igrala neobremenjeno. Tudi sicer je znano, da ekipa Moškanjci-Gorišnica 1. B SRL (m) REZULTATI 19. KROGA: Črnomelj - Herz Šmartno 29:23, Sviš Ivančna Gorica - Dol Tki Hrastnik 22:24, Brežice - Krško 31:27, Moškanjci Gorišnica -Grosuplje 29:23, Krim-Olimpija - Alples Železniki 28:24, Mokerc Ig - Škofljica Pekarna Pečjak (neodigrano), Drava Ptuj - Radeče Mik Celje 39:24. 1. DOL TKI HRASTNIK 19 1G 1 2 SS 2. DRAVA PTUJ 19 14 2 S S0 3. KRIM-OLIMPIJA 19 14 1 4 29 4. HERZ ŠMARTNO 19 1S 2 4 2S 5. BREŽICE 19 12 S 4 2T 6. ČRNOMELJ 19 10 S G 2S 7. KRŠKO 19 9 1 9 19 8. SVIŠ IVANČNA G. 19 S S S 19 9. MOKERC - IG 18 T 1 10 1S 10. RADEČE CELJE 19 T 1 11 1S 11. MOŠKANJCI GOR. 19 4 2 1S 10 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 18 S 0 1S 10 13. ALPLES ŽELEZNIKI 19 1 1 1T S 14. GROSUPLJE 19 0 S 1G S bolje igra proti močnim tekmecem in tako lahko do konca prvenstva pričakujemo, da se bo točkovni saldo ekipe, ki jo vodi Boštjan Strašek, še povečal. Že pred tekmo je bilo jasno, da bi bilo vse razen domače zmage veliko presenečenje in razočaranje. Navodila stratega Straška so igralci v rumeno-črnem na terenu udejanjili na najboljši možni način, saj njihovo slavje ni bilo vprašljivo niti v enem trenutku. Tokrat niso nasedli niti morebitnim provokaci-jam gostov, na kar jih je posebej opozoril strateg Strašek: na prvi tekmi teh dveh tekmecev jeseni so namreč zaradi vročih glav morali nekaj časa počivati kar štirje roko-metaši, po dva na vsaki strani. Tokrat tako vroče ni bilo ... Izenačeno je bilo le pri 1:1, vse drugo pa je bilo prepričljivo v domeni domače vrste. Najvišja prednost v prvem delu je predvsem po za- slugi trdne obrambe znašala +5 (8:3, 11:6). Ob polčasu je bilo 12:9, prednost Štajercev pa je naraščala tudi v nadaljevanju, ko so priložnost za igro dobili prav vsi igralci. Najvišje vodstvo je znašalo +8 (21:13, 24:16). Naslednjo tekmo bo ekipa Moškanjcev-Gorišnice igrala pri moštvu Herz Šmartno. tp Velika Nedelja -Jadran 2009 Hrpelje Kozina 29:25 (13:10) RK VELIKA NEDELJA: P. Zorec 7, Kociper 7, Bombek, Topolovec 1, Mavrič, Bezjak 2, Kolmančič 6, Preac 13 obramb, Lukman 1, Škrjanec, Lorenčič 2, Praprotnik, Bokša 1, Vukan, Marin 2. Trener: Matjaž Hanželič Dvoboj ekip, ki sta do medsebojne tekme imeli enak točkovni saldo, so zasluženo dobili Velikonedeljčani. Rezultat v prvem polčasu je bil izenačen do 15. minute, nato so domači po odlični igri v obrambi v 20. minuti povedli 9:6. Prednost treh zadetkov so uspešno branili do konca prvega dela. V drugem delu je sledilo podobno nadaljevanje kot v prvem polčasu. Gostje so bili do 39. minute še nekako enakovreden tekmec, nato so domači s sedmimi zaporednimi goli prišli v vodstvo 23:15. Velikonedeljčani so se nekoliko uspavali, kar so gostje izkoristili in v devetih minutah zmanjšali zaostanek na -2, 24:22. Zaradi skrbi, da se ne bi ponovil scenarij nekaterih prejšnjih tekem, so se domači igralci vendarle zbrali in odigrali dobro končnico. S to zmago so se povzpeli na 4. mesto 2. SRL. V soboto se Velikonedeljča-ni odpravljajo na gostovanje k Arcontu Radgoni. Cilj je zmaga, čeprav se vsi zavedajo, da so Radgončani v svoji dvorani vedno trd tekmec. UR 2. SRL (m) REZULTATI 13. KROGA: Metli- ka - Radovljica 30:28 (11:11), Aj- dovščina - Rudar 27:24 (13:13), Velika Nedelja - Jadran 2009 Hrpelje 29:2S (1S:10), Cerklje - Arcont Radgona 2S:22 (1T:S). 1. AJDOVŠČINA 12 9 1 2 19 2. RUDAR 12 9 0 S 1S 3. CERKLJE 12 S 0 4 1G 4. VELIKA NEDELJA 12 G 1 S 1S 5. METLIKA 11 G 0 S 12 6. JADRAN HRPELJE 11 S 1 11 7. ARCONT RADGONA 11 S 2 G S 8. RADOVLJICA 12 2 0 10 4 9. POMURJE 11 1 1 9 S torek • 15. marca 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. slovenska liga Mladi Kidricani upravičili zaupanje trenerja, Drava v derbiju bližje zmagi Aluminij - Roltek Dob 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Kurež (49.), 1:1 Leskovar (59.), 2:1 Bizjak (63.) ALUMINIJ: Janžekovič, Kaj-tna (od 64. Vezjak) Čeh, Ahec, Topolovec, Petrovič, Rogina (od 76. Fratea), Vrbanec, Kurež (od 87. Ploj), Škoflek, Bizjak. Trener: Bojan Špehonja. ROLTEK DOB: Vezirovič, Če-šnjevar, Nemanič, Mirtič, Klop-čič (od 53. Avbelj), Račič (od 85. Čebulj), Kunstelj, Čretnik, Leskovar, Lunder, Mešanovič (od 53. Pele). Trener: Damijan Romih. RDEČI KARTON: Mirtič (80.). Nogometaši Aluminija so oslabljeni - brez Krljanoviča in Turkalja - začeli spomladanski del sezone, a se to ni poznalo na njihovi igri. Zvečine zelo mlada ekipa je odigrala odgovorno in zrelo ter proti močnemu Dobu vknji-žila popoln izkupiček. »Na začetku smo upoštevali navodila trenerja in bili nekoliko previdnejši. Kljub temu je bil uvod dober, nato nam je koncentracija nekoliko padla,« je povedal Tilen Ahec, ki je s kapetanom Denisom Topolovcem tvoril osrednji branilski par. V prvem polčasu sta omembe vredni dve situaciji: v 28. minuti je Bizjak po podaji Kureža zadel vratnico, za goste je isto v 43. minuti storil Račič. Drugi polčas je bil veliko bolj razburljiv in dinamičen, kakšnih 100 gledalcev je videlo tudi tri zadetke. »Med polčasom smo dobili pomembne napotke, z globinskimi podajami smo prihajali za njihovo zadnjo linijo,« je Zelo pomlajena ekipa Aluminija (na fotografiji Rogina in Vrbanec) je na uvodu v spomladanski del prvenstva ugnala ekipo Roltek Dob. dodal 19-letni Ahec. Ključnih je bilo 15 minut nadaljevanja od 49. do 63. minute. Najprej so Kidričani v 49. minuti izpeljali lepo akcijo, v zaključku je Bizjak asistiral Kurežu, Bojan Spehonja, trener Aluminija: »Fantom čestitam za borbenost in pošten pristop, kljub mladosti so odigrali zelo disciplinirano tekmo. Naša zmaga je zaslužena, do nje pa smo prišli z dobro kontaktno igro - od Doba smo bili veliko uspešnejši v dvobojih. V drugem polčasu smo stopili še bližje igralcem Doba, s tem smo igro prenesli na njihovo polovico.« Damijan Romih, trener Rolteka Doba: »Aluminiju čestitam za zasluženo zmago, saj je bil tokrat boljši tekmec celotno srečanje. To je bil šele tretji stik s pravo travo, zato žoga ni tekla tako, kot bi morala. Treba se je tudi zavedati, da pri Dobu počasi prihaja do menjave generacij, zato ni samoumevno, da bomo tudi letos pri vrhu. Čaka nas proces gradnje nove ekipe.« Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Mislinja prekinila zmagovalni niz ptujskih odbojkaric ki je s približno sedmih metrov ugnal Veziroviča - 1:0. V 58. minuti so bili domačini blizu povišanja prednosti, saj se je Vrbanec znašel sam pred golom, poskušal je s strelom preko vratarja, a je bil slednji uspešnejši. V nasprotnem napadu so gostje izenačili: Avbelj je lepo podal v sredino do Leskovarja, ki je matiral sicer zelo zanesljivega Janžekoviča - 1:1. Le štiri minute kasneje se je Vrbanec izkazal s čudovito asistenco do Bizjaka, ki je rutinirano zadel za 2:1. Nadaljevanje je bilo v znamenju domačih, ki so imeli še nekaj zelo zrelih priložnosti (Kurež, Bizjak, Petrovič, Ploj). V 80. minuti je Bizjak po samostojnem prodoru sam stekel proti golu, kot zadnji igralec ga je na robu 16-metrskega prostora nepravilno ustavil Mirtič in zato prejel rdeči karton. Jože Mohorič 2. SNL: Kidricani pridobili eno mesto Kalcer Radomlje - Drava Ptuj 0:0; Aluminij - Roltek Dob 2:1 (0:0); Ankaran - Farmtech Veržej 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Polajžer (43.), 1:1 Elshani (90.), 1:2 Vaš (90.); rdeči karton: Trstenjak (Veržej, 80.); TKK Tolmin - Zarica Kranj 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Kucalo-vic (10.), 2:0 Kucalovic (63.); Kalcer Radomlje -Drava 0:0 DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Lonzarič, Tomažič Šeruga, Re-šek, Romih, Čeh A., Perger (od 67. Krajnc), Zorko (od 75. Kidrič), Čeh N., Majer (od 89. Vin-diš); Trener: Damjan Vogrinec. Ptujski nogometaši so na uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva na težkem gostovanju pri vodilni ekipi iz Radomelj pokazali zrelo predstavo, saj so igrali zelo borbeno, organizirano in taktično dobro. V začetku je Kalcer imel minimalno pobudo, vendar je Drava brez težav sledila njihovi igri. Še več, v prvih 20 minutah je imela nekaj pol-priložnosti preko Pergerja in Zorka, medtem ko je s streli od daleč za domačine poizkušal Barukčič. Domačini so bili v prvem delu še dvakrat nevarni, po strelu Osmanaja iz prostega strela, in Remsa z glavo po predložku s kota. Na drugi strani sta ne dovolj natančno za modre poizkušala po samostojnem prodoru Roškar in po strelu z razdalje Rešek. V sami igri sta bili ekipi enakovredni in nobena ni dovolila, da bi se igra posebej razvila, prav tako pa sta zelo dobro delovali obe zadnji vrsti. Drava je v drugi polčas stopila odločneje in je imela večino časa pobudo, vendar je le stežka dokončala kakšno napadalno akcijo. Večina igre se je namreč odvijala med Triglav Kranj - Šenčur 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Robnik (2.), 1:1 Kokalj (5.), 2:1 M. Popla- 2. SNL, 18. krog: Drava - Aluminij, sobota, 19. marca, ob 15.00 na Ptuju tnik (51.), 3:1 (65.), 4:1 Udovič 1. KAL. RADOMLJE 17 9 2. DRAVA PTUJ 17 3. FARM. VERŽEJ 17 4. ALUMINIJ 17 5. TRIGLAV KRANJ 17 6. ROLTEK DOB 17 7. ANKARAN 17 8. TKK TOLMIN 17 9. ZARICA KRANJ 17 4 10. ŠENČUR 17 2 M. Poplatnik (85.); 5 3 30:14 32 5 4 24:21 29 6 4 31:24 27 5 5 28:26 26 7 4 26:18 25 3 7 28:24 24 5 7 18:28 20 5 8 27:29 17 5 8 16:31 17 6 9 23:36 12 obema kazenskima prostoroma in zaključni streli so bili sila redki tako na eni kot na drugi strani. Za Kalcer sta nevarneje streljala Jakovlje-vič in Šipek, vendar sta tudi onadva sprožila mimo vrat. Domačini tako v 90 minutah tekme niso niti enkrat streljali v okvir vrat vratarja Musiča. Na drugi strani se je v končnici tekme dvakrat izkazal domači vratar Ivačič. Naprej je Nastja Čeh s hitro akcijo in podajo poslal v napad Krajn-ca, ki je protinapad zaključil s strelom po tleh z 20 metrov, njegov odmerjen poizkus pa je vratar s težavami odbil. Drugič pa so bili Ptujčani blizu zmage v sodnikovem podaljšku, ko je Tomažič Šeruga poslal dolgo žogo iz prostega strela v kazenski prostor, kjer jo je Rešek preusmeril do samega Romiha, katerega strel s kakšnih šestih metrov je fantastično refleksno obranil Ivačič. Glede na prikazano in prave priložnosti je bila Drava bližje zmagi na derbiju kroga vodilnih ekip druge lige. David Breznik Aleš Ceh, Drava: »Glede na zadnje pripravljalne tekme, ki smo jih odigrali nekoliko slabše, smo lahko s prikazanim na tej tekmi kar zadovoljni. V bistvu smo se vsi zelo trudili, zato v sami igri nismo imeli nobenega pravega problema, saj si domačini niso priigrali nobene resnejše priložnosti. Po tekmi smo lahko zadovoljni s točko, mogoče bi lahko s kančkom sreče prišli celo do zmage. Vseeno mislim, da je neodločen rezultat realen.« ZOK GM mobil Ptuj - Mislinja 1:3 (-23, 20, -24, -23) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Gričnik, Horvat, Čabrijan, Emeršič, Ra-kuš, Merc, Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. Pomembnost tekme je na derbiju kroga z vodilno ekipo Mislinje očitno vplivala na nekatere ptujske odbojka-rice. Z zmago bi bile ptujske igralke v poziciji, da se po nizu zmag povzpnejo na 2. mesto, po porazu so od tega precej oddaljene. Na tekmi v športni dvorani Gimnazije Ptuj je bil obisk gledalcev soliden, zato je bilo navijaško vzdušje zelo dobro. Gledalci so videli dve uri zanimive odbojke, pri čemer je prevladovala zdaj ena, pa spet druga ekipa. V zaključkih nizov so bile bolj zbrane gostje, ki so naredile manj napak. V prvem nizu je Mislinja hitro točkovno nekoliko pobegnila ekipi GM mobil, ki pa se je v končnici vrnila v igro, a na koncu odigrala preveč 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 17. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Mislinja 1:3, Kajuh Šoštanj - Kostmann Slovenj Gradec 0:3, Nova KBM Branik II. - Prevalje 1:3, Benedikt - Swatycomet Zreče 1:3, ŽOK Ljutomer - Mozirje 1:3. 1. ŽOK MISLINJA 17 16 1 48 2. SLOVENJ GRADEC 17 13 4 39 3. NOVA KBM BRANIK II 17 13 4 38 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 17 13 4 36 5. SWATYCOMET ZREČE 17 9 8 25 6. ŽOK LJUTOMER 17 8 9 25 7. PREVALJE 17 6 11 19 8. MOZIRJE 17 4 13 12 9. KAJUH ŠOŠTANJ 17 1 16 7 10. BENEDIKT 17 2 15 6 nervozno in izgubila 23:25. Najboljšo igro so domačinke prikazale v drugem nizu, ko so bile v vseh elementih najbolj konstantne.To jim je prineslo izenačenje po rezultatu 25:20. V tretjem in četrtem nizu so nekatere ptujske odbojkarice v veliki želji po zmagi »pregorele« ter naredile preveč napak na servisu ter pri sprejemu. To slabost je Mislinja znala dobro izkoristiti in je z zelo borbeno igro osvojila niza z minimalno razliko 24:26 in 23:25. Tako je vodilna ekipa lige v izenačeni tekmi premagala Ptujčanke, ki so po seriji uspehov vpisale poraz. Za zmago je imel trener Darko Zimič tokrat premalo razpoloženih igralk, s svojo realizacijo ter vrhunsko predstavo v polju je najbolj izstopala Cvir-nova, zelo dobro pa je odigrala tudi mlada Horvatova. David Breznik Atletika • Zimski evropski pokal v metih Zlata medalja za Domjanovo v Romuniji Arad je v soboto in nedeljo gostil zimski evropski pokal v metih, na katerem je Slovenijo zastopalo pet atletov: Blaž Zupančič, Matija Krajnc, Nejc Pleško, Claudia Štravs in Veronika Domjan. Slednja je tekmovala v metu diska med mlajšimi članicami do 23. leta starosti. V Romuniji je bilo za to disciplino prijavljenih 12 tekmovalk, članica Atletskega kluba Ptuj je imela z aktualnim državnim rekordom 59,51 metra daleč najboljši prijavljeni rezultat. Tokrat se sicer ni približala Rezultati: 1. Veronika Domjan (Slo) 54.04 m 2. Salla Sipponen (Fin) 53.15 m 3. Alexandra Emelianov (Mol) 52.58 m rekordni znamki, ampak je metala konstantno okoli 53 metrov. Njeni poizkusi so bili dolgi 52.90, 51.92, 52.46, 54.04, 53.88 in 52.57 metra. Z doseženo znamko 54,04 metra je opravičila vlogo favoritinje in je v Romuniji osvojila 1. mesto. Do-mjanova je tako nadgradila lansko bronasto medaljo in je v Aradu kljub zgodnji uri tekmovanja dobro opravila svoj nastop. Po seriji treh tekmovanj -na Ptuju, v Splitu in Aradu -, na katerih je 19-letna atletinja prikazala viden napredek, sedaj sledi nov trenažni proces. S trenerjem Gorazdom Raj-herjem se bosta pripravljala na nova tekmovanja, na katerih bo najboljša slovenska metalka diska iskala znamko 61 metrov, ki predstavlja normo za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Riu. David Breznik 14 Štajerski Šport torek m 15. marca 2016 Bovling • Ekipno državno prvenstvo Šahovski kotiček Ptujčani ekipni državni prvaki I I V V bovling centru Klub 300 v Ljubljani je v soboto in nedeljo potekalo državno prvenstvo peterk. V kvalifikacijah se je za vstop v polfinale, kamor so se uvrstile najboljše 4 ekipe, pomerilo 12 ekip. Ptujčani so že v prvem delu tekmovanja pokazali, da bodo resen kandidat za visoka mesta, saj so se v relativno težkih pogojih dobro znašli. S podrtimi 5530 keglji so se uvrstili na drugo mesto, takoj za ekipo iz Kopra (5616). Med posamezniki sta mejo 200 podrtih kegljev na igro med 64 tekmovalci edina presegla ravno člana Bovling kluba Ptuj, in sicer Bojan Klarič s 1233 podrtimi keglji ter Črtomir Go-znik s 1213 podrtimi keglji. V polfinalu so se Ptujča-ni v seštevku 5 iger (1 igra na igralca) pomerili z ekipo Galaxija 1 in jo premagali z rezultatom 881 - 845. V drugem polfinalu je ekipa Koper 1 nadigrala ekipo Epic 2 (917 - 838). V finalu so v igri živcev daljšo potegnili Ptujčani, ki so v prvih petih okvirjih popolnoma zlomili odpor Koprčanov in na koncu slavili prepričljivo zmago (872 - 736). Naslov državnega prvaka v peterkah je največji uspeh Bovling kluba Ptuj v Ekipa Ptuj 1 (z leve): Bojan Klarič, Timi Kramar, Črtomir Goznik, Jani Kramar in Igor Gaber. Društveni turnirji v mesecu marcu Nadaljeval se je ciklus šahovskih društvenih turnirjev za leto 2016 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem Begerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 13 točk, Andraž Šuta 11,5 točke, Danilo Polajžer 10,5 točke, Branko Sedlašek 9,5 točke, Branko Orešek in Anton Bu-tolen po 9 točk, Janko Bohak 7,5 točke, Milan Fijan 7 točk, Boris Žlender 5,5 točke, Darko Dominko 5 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke, Ciril Kužner in Ivan Krajnc po 4 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 21 igral- cev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sitemu. Zmagal je mednarodni mojster Danilo Polajžer pred najprijetnejšim presenečenjem turnirja Darkom Domin-kom in mojstrskim kandidatom Davidom Murkom. Rezultati turnirja: Danilo Polajžer 6 točk, Darko Dominko 5,5 točke, David Murko 5 točk, Boris Žlender, Matjaž Zupanič, Branko Orešek in Anton Butolen po 4,5 točke, Janko Bohak, Branko Sedlašek in Ciril Kužner po 4 točke, Andraž Šuta, Milan Fijan, Žiga Polajžar, Silvo Zajc in Martin Majcenovič 3,5 točke, Roman Rozman in Amalija Skok po 3 točke itd. Po treh turnirjih je v vodstvu mednarodni mojster Danilo Polajžer s 56 točkami pred mojstrskim kandidatom Davidom Murkom z 49 točkami. Janko Bohak njegovi kratki zgodovini. Bovling zveza Slovenije je letos kot novost uvedla nekoliko spremenjen kvalifikacijski sistem za tekmovanje na državnem prvenstvu posameznikov. Rezultati, doseženi na državnem prvenstvu parov, trojk in peterk, igralcem štejejo kot kvalifikacijski rezultat za DP1 (kot 1., 2., in 3. nastop). V skupnem seštevku s povprečjem skoraj 228 podrtih kegljev na igro prepričljivo vodi aktualni državni prvak Nino Stenko (BK Arena Nova generacija), na drugem mestu se nahaja Joško Hlede, član BK Epic (207 podrtih kegljev na igro), tretje mesto pa zaseda član BK Ptuj Črtomir Goznik, s povprečjem dobrih 203 podrtih kegljev na igro. S tem si je zagotovil dobro izhodišče za uvrstitev v finale državnega prvenstva posameznikov. Ur Kikboks • Nepogrešljivi 2016 Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov KBV Ptuj V petek, 11. marca, je v Kick boxing centru Ptuj potekala tradicionalna promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali NEPOGREŠLJIVI 2015. V klubu so poudarili, da letos poteka že 41. leto neprekinjenega delovanja. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani v vseh letih ostajali lojalni klubu in še vedno skrbijo za njegov ugled. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes. Povabljeni so bili člani KBV Ptuj in člani KBV Ormož, Murska Sobota, Kranj in drugih, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar. Po treningu so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika KBV Ptuj Zoltana Mileta je vse prisotne pozdravil Franc Slodnjak in se zahvalil vsem, ki KBV Ptuju pomagajo, z njim sodelujejo ter vsako leto prihajajo v klub. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba prof. Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca. Vsi prisotni, ki imajo status nepogrešljivi, so letos prejeli spominske diplome. Prejeli so jih: Sabina Kole-dnik, Renata Kozel, Timi in Vladimir Sitar, Simon Šah • Slovenskogoriška liga Ekipno zmagal Ring bar Ptuj Kaisersberger, Luka Vin-diš, Franc in Kristjan Slodnjak, Aleš Skledar, Edvard Štegar, Slavica in Matic Bedenik, Franc Vrbančič, Branko Breg, Aleš Mlač, Milan Brumec, Milan Breg, Branko Pečar, Edi Korotaj, Tilen Abraham, Gašper Mlakar Valentin, Ivan Babič, Mehmedalija Mujanovič - Mrki, Boštjan Goričan, Zoltan Mileta in Martin Golob. Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo v še večjem številu. Franc Slodnjak Kar osem štiričlanskih ekip se je od decembra lanskega leta pa vse do marca letos merilo v Slo-venskogoriški šahovski ligi, katere idejni vodja je Anton Lajh iz šahovske sekcije Juršinci. Tekmovanja so potekala po sistemu gostovanj, ob zaključku ekipnega dela pa je bil na turistični kmetiji Amur Juršinci odigran še tradicionalni hitropotezni turnir posameznikov. Ko so trije šahovski zanesenjaki iz Juršincev, Sv. Tomaža in Vitomarcev pred desetimi leti prišli na idejo, da bi lahko druženje popestrili z merjenjem moči za šahovnicami, verjetno niti slutili niso, da bo ta ideja prerasla v pravo tekmovalno ligo. V naslednjih letih so se jim pridružili šahisti iz Dornave, Destrnika, Leskov-ca in drugih občin in tekmovanje se je preimenovalo v Slo-venskogoriško ligo, ki je občasno vključevala celo 13 ekip. Res so v posameznih letih nekatere ekipe prenehale, druge so se pridružile. To kaže na to, da je šahovski dober glas prerasel ožje lokalne okvire, saj so se letos v ligo vključili tudi šahisti ŠD Malečnik. Trikrat so naslov najboljšega osvojili člani Bar Desetka Leskovec (2011, 2012 in 2013), dvakrat ŠD Destrnik (2009, 2010), po enkrat pa Občina Juršinci (2007), ŠD Dornava (2008), Bar Kavalo Hajdina (2014), ŠD Žetale (2015), aktualni prvaki leta 2016 pa so šahisti Bar Ring Ptuj. Žal tokrat prvič ni nastopila ekipa iz Sv. Tomaža, ki je bila na dosedanjih devetih turnirjih stalnica. V letošnji zmagovalni ekipi je bilo prijavljenih kar sedem najboljših mladih članov ŠD Ptuj, veliko »Ptujčanov« je sodelovalo tudi v drugih ekipah, Juršinci pa so vključili celo tri mlade člane ŠD Pomgrad Radenska. Pokale, medalje in bogate praktične nagrade so ekipe prejele ob zaključku hi-tropoteznega turnirja, na katerem je sodelovalo 25 posameznikov in ena posameznica. Ob tem so se organizatorji zahvalili številnim sponzorjem in donatorjem, med njimi vrhunskim vinogradnikom A. Kaučiču, J. Cvitaniču in M. Toplaku, pa Francu Vidovi-ču iz Leskovca, ki je za vseh osem ekip izdelal lične lesene spominske pokale v obliki šahovske trnjave ter za novinca v letošnji ligi, ekipo ŠD Malečnik, velik lesen klopotec. Svoje je dodala tudi turistična kmetija AMUR iz Juršincev, kjer so šahisti vedno gostoljubno sprejeti. Ob koncu so podelili pokale in medalje za najboljše tri ekipe, pokale za najboljše tri posameznike na hitropote-znem turnirju, pisna prizna- nja za najboljše po posameznih šahovnicah ter številnim posameznikom tako za sponzorstvo kot sodelovanje. Med njimi tudi edini šahistki na zaključnem turnirju Anki Kolarič in glavnemu sodniku lige Branku Orešku, državnemu sodniku. »Naša liga se glede na udeležbo kakovostnih šahistov v posameznih ekipah lahko primerja s katero od lig rednega programa Šahovske zveze Slovenije in presega sloves ljubiteljske lige. Naj bo deseta, jubilejna izvedba spodbuda za naprej v želji, da se število ekip še poveča in mogoče celo preseže najvišjo dosedanjo število 13,« je ob zahvali poudaril neumorni organizator in vodja Anton Lajh, vodja šahovske sekcije pri ŠD Juršinci. Vrstni red ekip: 1. Bar Ring Ptuj 13 (21), 2. Bar Kavalo Hajdina 13 (20,5), 3. Okrepčevalnica Pumpa Juršinci 8, 4. ŠD Žetale 7, 5. ŠK Malečnik 6, 6. DU Gorišnica 4, 7. Sivi panterji 3, 8. ŠS Spuhlja 2. Rezultati hitropoteznega turnija: 1. Denis Šoštarič (ŠK Malečnik) 8,5 točk, 2. David Murko 8, 3. Karel Žajdela 6, 4. Silvo Zajc 6, 5. Darko Dominko 5,5, 6. Ciril Kužner 5,5 (vsi ŠD Ptuj), 7. Mato Tolič (ŠK Malečnik) 5, 8. Anton Butolen (ŠD Ptuj) 5 itd. Silva Razlag torek • 15. marca 2016 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Dejan Zavec . Ko se prikloni celo predsednik države »Dejan Zavec bo ostal z zlatimi črkami zapisan v anale slovenskega športa. Tega si ni zaslužil samo s svojimi športnimi dosežki, ampak tudi s svojim res poštenim odnosom do samega športa, tekmecev in sploh vseh, ki so ga med kariero obkrožali. Res izjemen človek v vseh ozirih,« je po koncu prireditve v Mariboru, kjer je Dejan uradno sklenil svojo športno pot dejal Miro Cerar starejši, častni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot ti to reče večkratni olimpionik, dobitnik številnih medalj iz največjih tekmovanj, potem so vse dodatne besede odveč. S svojimi dejanji in besedami pa je Dejanu posebno čast izkazal predsednik države Borut Pahor. Ta je z najboljšim slovenskim boksarjem povezan že dlje časa, v Sloveniji je bil redni gost njegovih dvobojev. »Dejanova zgodba je navdih za mnoge, ne samo za športnike. Prav vsi lahko iz njegove življenjske zgodbe črpamo moč za premagovanje najtežjih ovir,« je dejal predsednik države, ki je Dejanu ob tej priložnosti zaradi zaslug pri pozitivni promocije Slovenije v svetu podelil visoko državno odlikovanje, svileno zastavo. »Samo priklonim se lahko takšni karieri in takšnemu človeku ...« Podelitev priznanj je bila pravzaprav vrhunec dogajanj na sobotni prireditvi. Drugo pomembno so mu podelili predstavniki OKS, na čelu s predsednikom Bogdanom Gabrovcem ter vsemi tremi podpredsedniki: Tomažem Barado, Iztokom Čopom in Janezom Sodržnikom. Iz njihovih rok je prejel častno listino OKS. »V priho- Glavni organizator prireditve Tomaž Barada, predsednik države Borut Pahor in Dejan Zavec Se zadnjič v soju žarometov ... dnosti vidimo takšnega človeka tudi v organih krovne slovenske športne organizacije, saj lahko s svojim vzgledom, znanjem in izkušnjami veliko naredi za slovenski šport,« je povedal predsednik OKS Bogdan Gabrovec. V dvorani Tabor 3000 gledalcev Dejan je bil sicer na odru dvorane Tabor, kjer se je zbralo kar 3000 gledalcev, prisoten šele v zaključnem delu prireditve. Celoten uvodni del je lahko spremljal le preko zaslona. Najprej so se na velikem zaslonu zvrstili kratki posnetki iz Dejanovih dvanajstih najpomembnejših dvobojev. Po tem se je začela »13. runda«, kot je imela prireditev uradno ime. Svoje videnje ob odločitvi o prekinitvi kariere je še enkrat podo- Fotozapis živela Dejanova žena Nataša, Ivan Pučko pa je nanizal nekaj utrinkov iz začetka kariere. Tudi tistega, ko je Dejan namesto na treningu nogometa pristal v telovadnici za Izjemna izkušnja: veterani Hajdine proti Bayernu boks . In vse se je začelo . Od takrat do danes si je Dejan s svojim delom pridobil simpatije številnih ljudi, postal je njihov idol in svetel vzgled, do česar se je možno prebiti s trdim in poštenim delom. »Res sem hvaležen vsem, ki so me na tej moji poti spremljali in mi dajali moč. Nikoli si ne bi mislil, da se bo ob koncu športne kariere prišel od mene poslovit tudi predsednik države. Vesel in ponosen sem na to, da sem lahko boksu iz marginalnega športa pomagal do statusa, kot ga ima danes, ko je enakovreden drugim športnim panogam,« je dejal Dejan, ki se je v zahvalnem govoru na odru znašel v družbi nekaterih ljudi, ki so mu na tej poti stali ob strani: teta Gerčka, bratranec Marjan, Ivan Pučko, Stane Milutinovič, Tomaž Barada, Dirk Dzemski, Jurg Hofman in seveda žena Nataša. Celotno dogajanje v dvorani Tabor je imelo tudi dobrodelno noto, saj se je s prostovoljnimi prispevki zbralo več kot 8.000 evrov, ki gredo v sklad za pomoč mladim športnikom iz socialno šibkejših sredin. Pobudnik celotne prireditve je bil Tomaž Barada, med drugim pa so nastopali člani skupine Reporter Milan, za glasbene vložke so poskrbeli Natalija Verboten, Ditka in 6pack Čukur, predstavile so se nekatere skupine Barada teama, Dejan Zavec teama ter del vadbene skupine 12 rund z Dejanom Zavcem iz DZ Gyma. Jože Mohorič Futsal • 2. SFL, 17. krog Tomaž prvak 2. SFL, naslednje leto med elito Minuli petek se je v Ormožu obetal futsal praznik, ki pa so ga z neudeležbo na tekmi pokvarili futsalerji B-ekipe Oplasta iz Kobarida. Nekaj po 12. uri je na Tomaževo klubsko e-pošto priro-malo naslednje sporočilo: »Obveščamo vas, da smo prisiljeni odpovedati današnjo tekmo 2. SFL v Ormožu. Zaradi deloma opravičljivih razlogov (službe, poškodbe), deloma pa tudi izgovorov neresnih igralcev, so danes prihod na tekmo potrdili le štirje od 19 igralcev. Opravičujem se domačemu moštvu in jim v imenu kluba čestitam za uvrstitev v 1. SFL,« je zapisal predsednik KMN Oplast Branko Velišček. Po prejetem obvestilu je v taboru Petelinov zavladalo veliko razočaranje, kljub temu da so tekmo brez borbe dobili z izidom 5:0: »Seveda smo razočarani vsi v klubu, od prvega do zadnjega. Na zadnji domači tekmi smo želeli pred množico ljudi proslaviti naslov prvaka v 2. SFL. To so si fantje z delom in trudom skozi sezono zaslužili,« je nekoliko razočarano povedal trener Marjan Magdič, ki pa se je obenem tudi veselil osvojenega naslova, ki ga pred začetkom sezone ni pričakoval nihče v klubu. Pred Tomažem je še tekma zadnjega, 18. kroga v Novi Gorici, kjer bo ekipa napadala še petnajsto prvenstveno zmago na osemnajstih tekmah. Prednost pred drugouvr-ščenim Zavasom z Vrhnike zdaj znaša že 9 točk. uk Nogometnim veteranom s Hajdine se je ponudila izjemna priložnost igranja z veteransko selekcijo slovitega Bayerna. Dogovarjanje med Matijem Brodnjakom in v Munchnu živečim Borisom Šibilo (sicer iz Apač, igra pa za veteransko selekcijo Bayer-na) je obrodili sadove. Priložnost so sprejeli z odprtimi rolami in se v petek, ll. marca, odpravili proti prestolnici nemške zvezne dežele Bavarska. Po pestrem celodnevnem dogajanju so malo pred 20. uro v Bayernovem trening centru na Sabener Strasse začeli tekmo proti selekciji Ba-yerna, za katero so nastopali igralci stari od 38 do 45 let. V izjemnem vzdušju, ki so ga pripravili navijači s Hajdine, so Slovenci tehnično in taktično izjemno podkovanim tekmecem nudili zelo dober odpor. Končalo se je z zmago Bayerna 5:2 (3:1), strelca za ekipo s Hajdine pa sta bila Boštjan Pacher v prvem in Milan Emeršič v drugem polčasu. FC Bayern München senioren A - NK Hajdina veterani 5:2 NK HAJDINA VETERANI: Leopold Valh (kapetan), Primož Brodnjak, Milan Bezjak, Bogdan Bauman, Matija Brodnjak, Maksi Drevenšek, Milan Emeršič, Stanko Glažar, Boris Grabar, Viktor Hotko, Boštjan Košar, Marcel Krajnc, Franc Nani Matjašič, Sandi Mertelj, Marjan Narat, Ivan Ogrinc, Boštjan Pacher, Oto Pesek, Vinko Rozman, Kristian Sitar, Aleksander Verlak, Bojan Vra-bl, Sebastjan Zupanič, Marjan Rajh. Vodja ekipe: Viktor Hotko Reportaža s poti in tekme bo objavljena v naslednji številki Štajerskega tednika. Jože Mohorič Foto: Matija Brodnjak Pred srečanjem je Boris Sibila hajdinskemu kapetanu Leopoldu Valhu podaril dres s simboličnim napisom. Foto: Matija Brodnjak Posnetek, ki ga bodo veterani Hajdine (na posnetku skupaj z veterani Bayerna) z veseljem in ponosom kazali mlajšim rodovom. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 15. marca 2016 Na kratko Foto: arhiv občine Sveti Andraž * V nedeljo, 6. marca, smo že peto leto zapovrstjo izvedli rez potomke stare trte. Trta se bohoti v središču Vitomarcev, tik ob cerkvi Sv. Andraža, po katerem smo tudi poimenovali vino, ki smo ga lani prvič donegovali in imenovali protokolarno vino občine pod imenom Andrejevo vino. Rez je potekala na lepo sončno nedeljo s kulturnim programom. Zapeli so nam ženski pevski zbor Društva gospodinj Vitomarci in moški kvartet Društva upokojencev Vitomarci. Program je popestrila tudi vinska kraljica sosednjega vinogradniškega društva Cerkvenjak Martina Breznik. Rez so opravili kar 4 viničarji društva pod vodstvom aktualnega viničarja Karla Veršiča. Po uradnem delu je sledila kratka pogostitev društva. Vsi naši viničarji so v zahvalo za trud prejeli vino občine Sv. Andraž. DV Foto: Črtomir Goznik Ptuj * V MO RK Ptuj so s prostovoljci v začetku marca letos opravili prvo letošnjo delitev hrane. Nazadnje so jo iz evropskega kontigenta delili junija lani. Razdelili so jo 120 upravičencem, v glavnem so to starejši, ki živijo sami, so tudi v večini brez svojcev in imajo izjemno nizke pokojnine. Mnogi med njimi so se odrekli tudi varstvenemu dodatku. V paketu so prejeli 2 litra olja, 2 kg moke, 2 kg riža, 5 zavitkov testenin, 4 konzerve in 6 litrov mleka. Kot je ob delitvi povedala predsednica, bo tokratna pomoč le delno omilila njihove težave, saj potrebujejo veliko več. Mnogi med njimi so tudi to zimo preživeli brez kurjave, četudi so se trudili, da so jim pomagali tudi pri nabavi drv in premoga. Največ prejemnikov pomoči MO RK Ptuj živi na območju ČS Breg-Turnišče, kar 60, pri razvozu hrane pa jim vedno pomagajo tudi domači gasilci. Hvaležni so vsem, ki jim pomagajo s prostovoljnimi prispevki, posebej še do-natorjem. Nekaj sredstev zberejo tudi z letno članarino, da lahko pomagajo pomoči potrebnim. V MO RK Ptuj trenutno poteka zbiranje sredstev za letovanje otrok v zdravstveni koloniji, saj je udeležba povezana s sredstvi, ki jih starši teh otrok nimajo. MG Viktorinov večer Ptuj * V petek, 18. marca, bo ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju odprtje razstave sakralnih del akademskega slikarja Albina Lugariča. Akademski slikar Albin Lugarič (1927-2014) se je neizbrisno zapisal v umetnostno življenje Ptuja in okolice. O njegovih sakralnih delih bo spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, razstavo slikarjevih sakralnih del pa je pripravil njegov sin Bogomir Lugarič. Predstavljena dela so le izsek iz slikarjeve bogate likovne zapuščine, ki bo z obsežno razstavo predstavljena septembra letos na Ptuju. Glasbeni utrinek bo oblikoval Miha Denac, učenec violine ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju (mentor Matjaž Antončič), ob klavirski spremljavi Žive Horvat. PP Ptuj • Dvajset let Kluba tajnic in poslovnih sekretark Od dobre tajnice je marsikaj odvisno V gostilni Ribič na Ptuju je bil 4. marca 20. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice. Jubilejni programsko-volilni zbor so povezali tudi s slovesnostjo ob 20-letnici delovanja. Foto: Črtomir Goznik Z jubilejnega zbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Program dela za leto 2015 so uspešno realizirale, pri financah pa so bile prekratke za dobrih 236 evrov. Tudi sicer je bil finančni proračun nizek, manj kot 1.100 evrov. Kot vsa leta doslej so se tudi v lanskem letu trudile na izobraževalnem področju in uveljavljanju poklica tajnice oz. poslovne sekretarke nasploh. Ponosne so na svojega člana Aleša Lešnika, ki je v letu 2015 za las zgrešil naslov tajnika leta. Na teh področjih bodo delovale tudi letos. Na 20. jubilejnem zboru so izvolili tudi nove organe društva. Po 12 letih vodenja se je poslovila dosedanja predsednica Martina Jakomini, nova predsednica pa je Sonja Hliš, ki je že tudi predstavila okvirni program dela za letos. Za klubsko zvestobo pa so ob tej priložnosti priznanja podelili Silvestri Brodnjak, Zori Pliber-šek, Verici Bračič, Dunji Knez, Mojci Lenart, Jelki Majcen, Silvi Marin, Slavici Pintar, Angelci Rijavec, Justini Veselič, Majdi Za-dravec, Mileni Podgoršek, Justini Lah in Martini Jakomini. Priznanja pa so prejeli tudi nekateri večji donatorji, na katere računajo tudi v prihodnje. V letu 2016 bo srebrno priznanje Zveze klubov tajnic Slovenije prejela Justina Lah, pisno pa Janja Zorko. Ob jubileju je Klubu tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice čestitala tudi MO Ptuj. V imenu župana Mirana Senčarja jih je pozdravila in jim čestitala mestna svetnica Tanja Meško To-nejc. Prepričana je, da tajnice na svojem delovnem mestu dajo vse od sebe ne glede na to, kdo je njihov šef, četudi je še vedno tako, da delo tajnic oz. poslovnih sekretark ni najbolj cenjeno. Sicer pa je od dobre tajnice marsikaj odvisno. MG Videm • Drugo srečanje rodbine Stopajnik Bilo je nepozabno V soboto, 5. marca, smo se po skoraj 12 letih ponovno srečali sorodniki iz rodbine Stopajnik. Kakor na prvem srečanju smo tudi tokratno srečanje izpeljali na pobudo Branka Stopajnika ter njegovih hčera Darje Dovečar in Damjane Cebe. Tudi tokrat smo se odpravili v škofijski arhiv in še enkrat preverili vse raziskane podatke, če bi bili takrat mogoče kaj spregledali, vendar smo ugotovili, da smo raziskali vse. Ker pa se je v teh 12 letih rodovniškemu drevesu pridružilo kar nekaj novih članov, nam je pridobivanje novih podatkov vzelo kar nekaj časa in truda. Za boljšo predstavo pa smo na veliki plakat narisali tudi naše rodovno drevo in vsako vejo narisali s svojo barvo. Naše raziskane korenine segajo v leto 1810. Žal pa bolj nazaj s podatki nismo mogli priti, saj se je podatkovna knjiga za leta nazaj v Lovrencu na Pohorju, od koder izviramo, izgubila in tako na žalost ni mogoče dobiti starejših podatkov. Najstarejša na srečanju in drugače tudi najstarejša na našem rodovnem drevesu je Gerčka Vin-diš, rojena leta 1931. Naša najmlajša sorodnica pa je Naja Štaleker, rojena januarja letos. Najstarejši in najmlajši udeleženki smo po- darili tudi simbolično spominsko darilo. Srečanja se nas je udeležilo 115 sorodnikov, od skupno 169 še živečih. Spoznati nove sorodnike ali se z nekaterimi po dolgem času zopet videti je nekaj najlepšega. Preživeli smo čudoviti večer in na koncu smo bili vsi enakih želja, da se še kdaj srečamo. Damjana Cebe Foto: DC torek • 15. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Lovrenc na Dr. polju • 15. ocenjevanje podeželskih dobrot Kakovost izdelkov vse boljša Tradicionalno ocenjevanje podeželskih dobrot, ki so ga v začetku marca pripravili člani turističnega društva občine Kidričevo, je v veliki meri prispevalo k dvigu kakovosti domačih kmečkih izdelkov in vin iz domačih brajd, saj slabih vzorcev skoraj ni več. Foto: M. Ozmec Ponosni lastniki s priznanji za najbolje ocenjene vzorce domačih dobrot. V Turističnem društvu Kidričevo so z ocenjevanjem podeželskih dobrot, ki ga pripravljajo že od leta 2000, po besedah predsednika Davorina Uriha zagotovo dosegli osnovni namen, saj so kljub občasnemu nihanju števila posameznih vzorcev v vseh teh letih prav z ocenjevanjem dosegli izboljšanje kakovost dobrot iz našega podeželja. Vzorci z okoliških kmetij so iz leta v leto oku-snejši, kakovostnejši in izenačeni, tako da slabih skoraj ni več. To se je pokazalo tudi v petek, 5. marca, ko je v dvorani v Lovrencu zadišalo po prvih vzorcih suhomesnih izdelkov, kruha, pletenic, potic, keksov ter seveda brajdovščine in domačega bučnega olja. Ocenjevalne komisije organizatorjev so imele precej težko delo; o zmagovalcih so odločale podrobnosti. Med 17 vzorci suhomesnih izdelkov so si priznanja za najboljše prislužili: Kmetija Čelofiga iz Spodnjih Jablan za meso iz zaseke in za jablanski želodec, Klavdija Fric iz Župečje vasi za domačo šunka-rico in za suho ribico ter Martin Šestanj iz Stražgonjce za suho salamo in suho domačo klobaso. Med vzorci domačega kruha in krušnih izdelkov je komisija najbolje ocenila domač pirin kruh z naravnim kislim testom in domač rženi kruh, ki so ga zamesili in spekli na kmetiji Roberta Žitnika v Starošincah; med vzorci bučnega olja pa je bilo najbolje ocenjeno bučno olje Franca Planinška iz Pleterij. Med vzorci domačega vina oz. brajdovščine, ki so jih letos prejeli kar 21, pa se je ocenjevala komisija odločila, da je najboljši gemaj pridelal in done-goval Mihael Žitnik iz Starošinc, najboljši kvinton pa Ivan Cafuta iz Lovrenca. Na nedeljski popoldanski sklepni prireditvi z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj so številnim obiskovalcem v dvorani svojo dejavnost letos predstavili kmetija Fric Pišek iz Župečje vasi, ki se ukvarja s predelavo mesa, kmetija Žitnik iz Starošinc, ki se Ormož • S120. rednega občnega zbora PGD Hardek Na pomoč že 120 let Predzadnjo soboto v februarju so se člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Hardek zbrali že na 120. rednem občnem zboru. Po pozdravnem nagovoru predsednika PGD Hardek Dušana Horvata, ki je funkcijo nastopil januarja letos, so gasilci in gasilke pregledali rezultate opravljenega dela v letu 2015. Na minulem občnem zboru so podelili tudi več odlikovanj GZ Slovenije ter priznanj za dolgoletno delo v gasilstvu in za delo v operativi. Plaketo za gasilskega veterana sta prejela Ivan Kova-čec in Marija Štagar. V nadaljevanju so potrdili program dela in finančni plan za letošnje leto. Kot je povedal predsednik Horvat, je za njimi precej pestro leto: »Lansko leto ni bilo lahko za naše društvo. V preteklem letu jim je uspelo obnoviti gasilski dom. ukvarja s peko domačega kruha in keksov ter kmetija Goričan iz Cirkovc, ki se ukvarja s predelavo različnih hladno stiskanih olj. Z izdelovanjem raznobarvnih rož iz krep papirja se je predstavila tudi Vera Novak iz Miklavža na Dravskem polju, preden pa so se lotili pokušine posameznih vzorcev, pa so za glasbene in plesne vložke poskrbeli še skupina ljudskih glasbenic Vesele Polanke iz PD Cirkovce ter folklorna skupina veteranov Vinka Koržeta iz Cirkovc. M. Ozmec Imeli smo je veliko dela, pri tem pa smo ostali še brez predsednika.« Kljub temu je pridnim članom v preteklem letu uspelo sezidati prizidek, urediti fasado gasilskega doma, pa kuhinjo, prepleskati dvorano, urediti sanitarije in drugo. »Delo fasade, prizidka, nabave kuhinje, ureditev toalete ter novih napeljav elektrike in pleskanje doma je stalo okrog 23.500 evrov. Občina Ormož je za fasado prispevala 11.000 evrov,« je razložil Horvat. Dela nameravajo nadaljevati tudi v tem letu. Čaka jih namreč še ureditev okolice, ki pa jo bodo izvedli v lastni režiji. Načrtujejo še nakup dotrajane gasilske opreme. »Sredstva bomo zbirali z donacijami in seveda tudi po pogodbi med nami (PGD Hardek), GZ Ormož in Občino Ormož. Sredstva iz pogodbe se lahko namenijo izključno za nabavo opreme. Nekaj sredstev pa bomo dobili tudi preko razpisa GZ Slovenije, ki so namenjena za društva z visokimi obletnicami.« Letos nameravajo nadaljevati tudi izobraževanje in nadgrajevanje veščin, udeleževanje vaj in različnih tekmovanj ter sodelovanje s sosednjimi društvi. Sicer pa se gasilci po besedah predsednika Horvata že intenzivno pripravljajo na praznovanje 120-letnice PGD Hardek. Slovesnost bo potekala 9. julija pred gasilskim domom z ansamblom Unikat. Na ta dan bodo organizirali tudi dan gasilca Gasilske zveze Ormož. Monika Levanič Foto: ML Sveti Andraž • Za čebelarskim društvom uspešno prvo leto Vsakemu novorojencu sadika lipe Čebelarsko društvo Vitomarci se je po dobrem letu dni delovanja sestalo na izrednem volilnem občnem zboru. Po pozdravnem nagovoru so čebelarji z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulega predsednika društva Franca Rajšpa. Sledil je pregled dela v preteklem letu ter poročilo o blagajni in poročilo nadzornega odbora. Nato pa razprava, kjer so člani društva izpostavili, da je treba stopiti na prste in usmeriti divje čebelarje, urediti pašna stojišča in tudi šolski čebelnjak. Treba bo pridobiti nove člane, saj društvo, ki na novo deluje šele leto dni, šteje samo sedem članov in pet podpornih članov. Županja Darja Vudler pa je med drugim predlagala ureditev tržnice v Vi-tomarcih. Kot je še povedala, bo občina tudi v prihodnje vsakemu novorojencu podarila sadiko lipe. V nadaljevanju so člani društva sprejeli program dela in finančni program za tekoče leto. Kot so sklenili, bodo v tem letu vodili tudi druge aktivnosti, kot je postavitev manjšega muzejskega čebelnjaka v Hrgovi hiši, sodelovanje pri izdaji brošure čebelarja in pisca zgodovine Ivana Strelca, zasaditev medonosnih rastlin in dreves, pa skrb za strokovno delo in zdravje čebel ter dokončanje pašnega okoliša in pašnih postajališč itd. Letos načrtujejo tudi posebno razstavo o čebelarskem učitelju Ivanu Jurančiču. Na minulem občnem zboru, kjer so sicer potrdili tudi vključitev društva v Las Ovtar Slovenskih goric, so izvolili še novo vodstvo in člane nadzornega odbora. Novi predsednik društva je Milan Kuri. ML "•"S" - - ^ Vtem letu bodo nadaljevali z ureditvijo muzejskega čebelnjaka v Hrgovi hiši. - S ■ lir r Ormož • Območno srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2016 Minuli četrtek so na odru ormoškega doma kulture oživele lutke. Pod okriljem ormoške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je namreč potekalo območno srečanje lutkovnih skupin občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, kjer se je predstavilo pet skupin. Mlada publika, ki je skoraj do zadnjega kotička zasedla dvorano, si je ogledala pet lutkovnih predstav v izvedbi 37 mladih lutkarjev. Na srečanju Ostržkov dan 2016, kjer je zbrane pozdravil tudi ormoški podžupan Mirko Novak, so se predstavili: Lutkovna skupina 1. letnika predšolske vzgoje Gimnazije Ormož pod mentorstvom Aleksandre Štih in Darje Žganec Horvat z lutkovno predstavo Miška Lili išče prijatelja, Lutkovna pripravnica OŠ Ormož pod mentorstvom Ksenje Šoštarič z Dežniki, Lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi pod mentorstvom Sonje Kosi z Mavričnim krtkom, Lutkovni krožek OŠ Ormož pod mentorstvom Maje Korban Črnjavič & Jolande Magdič s Pleši, pleši ovčka ter Lutkovni krožek OŠ Sveti Tomaž pod mentorstvom Zvonke Lalič s predstavo Mili išče prijatelja. Njihove nastope je pozorno spremljala umetniška vodja in koordinatorke mednarodnega lutkovnega festivala ter vodja pedagoškega programa v Lutkovnem gledališču Maribor Katarina Klančnik Kocutar, ki je pohvalila prav vse nastopajoče: »Imela sem srečo, da sem lahko že drugo leto zapored spremljala teh pet lutkovnih skupin, ki so nastopale tudi lani in videla, kako kontinuirano dobro delajo. Bila sem res počaščena, da sem si smela ogledati njihove predstave, izjemno sem zadovoljna in vesela, absolutno jih moram pohvaliti. Skupine so si zadale zanimive, ustrezne teme, obravnavale so prijateljstvo, sprejemanje drugačnosti... Vse predstave so bile namenjene mladim gledalcem, ki pa so v predstavah izjemno uživali.« Katerim skupinam se bo uspelo uvrstiti na regijsko srečanje, bo znano šele po končanem zadnjem območnem srečanju lutkovnih skupin, ki bo predvidoma v začetku aprila. A kot je še povedala Klančnik Ko-cutarjeva, je pred njo zagotovo težka naloga. Monika Levanič Lutkovna pripravnica OS Ormož se je predstavila s predstavo Dežniki. Foto: ML Foto: ML 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 15. marca 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vrtnine na balkonih Nizek, povešav grmičast paradižnik in kapucinke Želja po zdravi in sveži zelenjavi je danes pripeljala do mnogih zanimivih rešitev. Mnogim je postalo zanimivo pridelovanje vrtnin na balkonih in terasah. Ali je smiselno ah ne, premislite sami. Sama sem predvsem zelo v dvomih, koliko je zelenjava na balkonih blokov ob prometnicah ali nad parkirišči ob blokih res zdrava, koliko je v njej ostankov izpuhov naših prevoznih sredstev. Nekateri pa imajo vendarle balkone na takih legah, kjer jim za to ni treba skrbeti, mnogi pa imajo tudi tako močno željo, da bi s svojo roko odtrgali svež paradižnik ali odrezali solato in njim je namenjen tale prispevek. Najpreprosteje je med balkonske lepotice v korita posaditi tudi vrtnine Najpreprosteje je nekatere, tudi dekorativne vrtnine pomešati v korita z okrasnimi cvetlicami. V tem primeru skupaj s sadikami okrasnih rastlin kupimo še sadike vrtnin. Najpogosteje v ta namen uporabljamo listnati ohrovt, ki je res mogočna, dekorativna, vendar tudi izredno zdrava vrtnina. V mnogih raziskavah je bil na prvem mestu po količini antioksidantov, da pa imajo križnice v sebi ogromno mineralov in tudi uporabnih vitaminov, pa tako vemo. Njegova prednost je tudi v tem, da prezi-mi in lahko ostane v koritu tudi čer zimo. slabost pa je, da seveda zahteva velika korita, da dobro uspeva. Naslednja uporabna vrtnina v loncih je zagotovo paradižnik. Lahko se odločite za grmičaste, povešujoče sorte z majhnimi plo- dovi, ki so danes različnih barv, lahko pa v korita posadite tudi visoke sorte, ki jim daste oporo. Ob paradižniku obvezno posadite kakšno baziliko, da bo kombinacija lepa. Tudi visok fižol, posebej turški, laški ali kostanjevka, kot mu pravijo na Štajerskem, je lep na balkonih in terasah. Kot spremljevalno zelišče je fižolu najbolj primeren šetraj, lahko pa izberemo tudi timijan. Vsekakor pa bo žametnica poskrbela za barvno popestritev kombinacije. Namesto fižola lahko korita zelo popestriti dolga vigna, saj so njeni izredno dolgi stroki tudi dekorativni, ali pa lima fižol, ki ima prav tako večje, lepe cvetove in bleščeče stroke, užitno pa je veliko, ploščato zrno. Ne smem pozabiti še na eno zelo uporabno, pa tudi dekorativno vrtnino, to je blitva ali mangold. Ker lah- ko tudi pri nas kupimo seme sort z rdečimi in rumenimi, ne samo zelenimi listi, ga lahko odlično uporabimo v kombinaciji s cvetlicami ali pa v povsem zelenjavnem koritu. Pozabila sem še na papriko, danes tako popularne čilije, pa tudi različno velike in obarvane plodove jajčevcev. Lahko pa si na balkonu ali terasi II • V • naredimo manjši zelenjavni ali zeliščni vrt V tem primeru ni omejitev pri izbiri vrtnin. Prav vse bodo uspevale v loncih. Paradižnik, paprika, jajčevec, visok fižol, mangold, listnati ohrovt, novozelandska špinača so že take vrtnine z daljšo vegetacijo. Ob paradižniku, papriki in jajčevcu posadimo solato, baziliko, nizek stročji fižol, kasneje pa posejemo špinačo ali motovilec. Ob fižolu sadimo ka-pusnice, lahko pa tudi blitvo ali mangold, zagotovo pa tudi kakšno šetrajko ali timijan. Paziti je treba, da paradižnika, paprike in jajčevca ne sadimo skupaj v isti lonec, saj si niso dobre sosede. Vedno med vrtnine sadimo tudi cvetoče rastline, da bodo poskrbele za koristne žuželke. Najprimernejša je zagotovo kapucinka, pa tudi žametnice, ognjič pa nekoliko manj, saj ne cveti celo poletje. Lahko pa ga sadimo večkrat. Sončnic raje ne sadite med vrtnine, razen v posebne lonce. Foto: Miša Pušenjak Prav dobro v loncu pridelamo tudi korenje, mogoče ga kombiniramo z drobnjakom, pa stoletno čebulo ali porom, lahko pa tudi s čebulo ali česnom, če želite. Prav tako lahko sejemo tudi rdečo peso, kombiniramo jo lahko s koprom ali sladkim komarčkom, mogoče tudi s kakšno žametni-co. Ne smem pozabiti kumar, ki se lahko povešajo iz loncev ali pa jim damo oporo in pod njih posadimo baziliko, sladki komar-ček, tudi solato, posejemo pa lahko peteršilj, bob ali nizek stročji fižol. Tudi bučke in buče lahko brez težav gojimo na balkonih. Že nekaj časa kroži po spletu tudi recept, kako v loncih pridelovati krompir. Izberemo, poiščemo ali naredimo si tako posodo, ki jo spodaj lahko odpiramo, po možnosti pa zgoraj v višino tudi dodajamo. Posodo napolnimo z zemljo do polovice, vanjo posadimo večji gomolj ali dva do tri manjše. Ko krompir raste, ves čas zemljo dosipavamo, tako dosežemo globoke korenine, spodaj pa po dveh, treh mesecih že odpiramo in obiramo gomolje. Tako lahko po pisanju krompir pobiramo kar celo poletje. Namesto loncev lahko na terasi postavite kompozicijo iz plastičnih zabojev, kot vidite na sliki. V zaboj dajte folijo, ki jo je obvezno večkrat preluknjati, da bo voda zanesljivo odtekala. Danes vam trgovci ponujajo tudi posebne vreče za pridelovanje zelenjave. Še nekaj nasvetov Zemlja z vrta ali njive v loncih ni primerna. Mnogi menijo drugače, a naj razložim, zakaj sem v to tako prepričana. Vsi, ki ste že pridelovali na vrtu veste, da se zemlja po vsakem močnejšem dežju, vetru močno zbije. Če nismo pravočasno prisotni, potem lahko v tako zbiti zemlji propade veliko korenin, koreninski laski pa se ne razvijajo. Mi pa moramo korita zalivati vsak dan. Torej se zemlja zbija prav vsak dan. Rastline so v loncih že tako ujete, potem pa se zbije tudi zemlja in seveda v takih razmerah rastline ne bodo uspevale. Tudi domač kompost ni primeren, saj je le redkokdaj prave sestave. Zato je pač potrebno v lonce nasuti kupljen substrat, enak kakor za balkonske rastline. Tisti, ki želite biti zelo ekološki, lahko poiščete tudi prave ekološke substrate. Pri tem pa ne varčujte. Po sajenju je v dobrem substratu dovolj zaloge hranil za tri tedne, po tem pa je treba vrtnine z dolgo rastno dobo redno dognojevati. Dognojujemo najmanj enkrat tedensko, lahko pa celo dvakrat z zelo majhnimi odmerki gnojil. Sama menim, da ni nič narobe, če se odločite tudi za mineralna tekoča gnojila, namenjena dognojevanju vrtnin v rastlinjaku. Če pa želite kaj več, potem poiščite tekoča organska gnojila, ki jih je treba nekoliko bolj iskati. V loncih in koritih bodite zelo previdni z uporabo doma narejenih tekočih gnojil, kot so namočene koprive ali ga-bez. Če boste naredili premočne koncentracije, boste naredili več škode kakor koristi. V zelo vročem vremenu vedno zmanjšamo gnojenje, predvsem pa gnojimo vedno, brez izjeme zvečer, ko se dovolj ohladi (pod 30 °C), vendar s temperirano vodo. Vedno je veliko vprašanj o zalivanju, kdaj, kako. Vedno je bolje zalivati zjutraj, ker pa nas je veliko še vedno v službah, se mnogi odločamo za zalivanje zvečer. Zvečer pomeni, ko se ohladi pod 30 °C, voda pa mora biti temperirana, ne sme biti ledeno mrzla. Najlažje to dosežemo tako, da vodo natočimo dan prej. Kolikor je možno, ne zalivamo po listih, ampak samo po koreninah. Prav pri vrtninah je zelo priporočeno, da ne zalivamo z vodovodno vodo, saj vsebuje za številne vrtnine zelo nezaželen klor. Če ne gre drugače, zalivamo s postano vodo, pri tem pa zadnji deciliter pustimo v zalivalki in ga ne zlijemo po rastlinah. V postani vodi se namreč vsi dodatki kot usedlina usedejo na dno posode in če potem vodo do konca izlije-mo, nismo naredili ničesar. Ves čas pazimo, da se ne pojavijo predvsem škodljivci, saj lahko v začetku njihovega pojava zadevo zelo dobro rešite tudi z ekološkimi pripravki. Miša Pušenjak KGZ Ptuj sporoča Vir: KZ Ptuj Na opori, lahko tudi iz zvitih vej, tne kumare, lahko pa se odločite Foto: Miša Pušenjak rastejo visok paradižnik in sola-tudi za visok fižol. Apnenje je odločilen dejavnik za izboljšanje tal v Podravju Analize kažejo, da imamo na območju Podravja največje območje prekislih tal v Sloveniji. Močno rumeni ječmeni, ki jih lahko vidimo jeseni ali zgodaj spomladi, so tipičen indikator kislosti. Iz dolgoletnih izkušenj v svetovalni službi lahko za gotovostjo trdim, da so prekisla tla najpogostejši razlog za slabo rodovitnost, zato bo v prihodnje bistveno večjo pozornost treba nameniti pH-vrednosti. Večina kulturnih rastlin najboljše uspeva v nevtralni do rahlo kisli reakciji tal (tako imenovani pH 6-7). Bistveno zmanjšanje pridelkov se začne pri pH 5 ali nižje. Viri stalnega zakisanja so kisel dež, izpiranje kalcija in magnezija iz tal, odvzem kalcija s pridelki ter gnojenje z gnojili, ki delujejo kislo. Pri razkroju organskih ostankov v tleh se tvorijo organske in anorganske kisline. S pridelki jemljemo do 150 kg kalcija/ha. Kisle padavine so prav tako vir zakisanja. Produkti izgorevanja toplarn in termoelektrarn se vračajo na zemljo v obliki kislih padavin z vsebnostjo dušikove in žveplene kisline. Letno se izpere iz tal 150 do 400 kg CaO/ha. Pomembno vplivajo na zakisanost tudi amonij vsebujoča mineralna gnojila UREA ali KAN. Da tal ne bi še bolj zakisali, bi za 1 kg dodanega amonijaka potrebovali 3,5 kg čistega kalcijevega oksida. Za uravnavanje pH-vrednosti tal se uporablja kalcij, ki je istočasno tudi hranilo. Apnenje je pomembno zaradi vsaj treh razlogov. - kalcij je pomembno rastlinsko hranilo. Potreba po kalciju je za različne rastlinske vrste povsem različna. V splošnem velja, da pridelek 4.000 kg pšenice skupaj s slamo odvzame 30 do 40kg kalcija na hektar. Okopavine ga porabijo kar od 100 do 120 kg/ha, posevek lucerne pa v enem letu celo 300 kg/ha. - določene raziskave pričajo, da je dostopnost drugih hranil (dušik, fosfor, kalij ...) rastlinam zelo odvisna od kislosti oziroma od pH tal. Če je pH tal 4,5, potem lahko rastline izkoristijo samo 30 % dušika, ki smo ga dali rastlini, samo 23 % fosforja in samo 33 % kalija. Izkoriščanje hranil se povečuje, čim bližje nevtralnemu pH je v reakciji tal. Pri nevtralni reakciji tal (pH = 7) je dostopnost hranil iz mineralnih in organskih gnojil skoraj stoodstotna. Na močno kislih tleh lahko z apnenjem tal veliko bolj izboljšamo rodovitnost kot s samim gnojenjem z nitrofoskalom, ki ga lahko v primeru dobre založenosti tudi izpustimo. Apno ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal, poleg tega so takšna tla sposobna dalj časa zadrževati vlago. Ivan Brodnjak torek • 15. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 Filmoljub . S slovenskih glasbenih odrov ki s svojim glasbenim ustvarjanjem že dobro desetletje ohranja in plemeniti istrsko kulturno dediščino, v letošnjo pomlad, tik pred koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, vstopa z novo skladbo Greva naprej. Rudi, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju mnogokrat dotika istrske dediščine, tudi tokrat ni pozabil na svoje folk korenine. Vedno znova mu uspe ustvariti glasbo, ki jo z glasbenimi kolegi oblikuje tako, da jo začuti mlado in malce starejše občinstvo. Skladba Greva naprej pravzaprav pooseblja njegov značaj. Rudi je namreč nepoboljšljiv optimist in skorajda ni vikenda, ko ne bi s svojo pozitivno naravnanostjo nastopal na različnih prizoriščih tako pri nas kot na tujem. V aprilu ga čaka eden največjih izzivov v njego- vi karieri. V soboto, 16. Aprila, bo namreč nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ekskluzivnem koncertu se bo predstavil z za to priložnost okrepljeno zasedbo ISTRABEND XL. Poleg nepogrešljivih glasbenih prijateljev, harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmaca in glasbenega producenta Gabra Ra-dojeviča, se mu bodo na odru pridružili še Robert Pikl, Anže Langus Petrovič, Boštjan Grabnar, Mitja Bobič, Jure Rozman, Lea Sirkin, Frčafele, zbor istrskih mladih pup, s katerimi je leta 2014 osvojil prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Sveža slovenska glasbena zasedba King Foo predstavlja novi videospot za skladbo Začaraj me, za katero so Rok Golob, Aleksandra Josič, Matej Sušnik in Peter Hudnik na letošnji Slovenski popevki prejeli nagradi za najboljši aranžma in najboljšo izvedbo, kot najboljše pa so jih izbrali tudi kolegi sotekmovalci. Videospot za Začaraj me je - tako kot vsi spoti skupine King Foo - nastal v režiji Mateja Sušnika. Govori o starejši ženski, ki preko plesa na novo odkrije čarobnost življenja. Gre za konceptualno nadaljevanje videospota za skladbo Galaxije bežijo, kjer fant skozi glasbo odkrije čarobnost sveta okrog sebe. Snemanje je predstavljalo velik izziv za vso ekipo, saj so bili kadri z bandom in klavirjem posneti na Ljubljanskem barju na dan, ko je deževalo skoraj po vsej Sloveniji. V glavni vlogi nastopa Andreja Janjilovič (večkratna svetovna prvakinja v jazz baletu iz plesne šole Mojce Horvat). Ljutomerski glasbenik Samo Budna, ki je bil pred samostojnim ustvarjanjem dolga leta član znane skupine Posodi mi jurja, medtem ko ga danes mnogi poznajo kot dolgoletnega sodelavca Vlada Kreslina, se je lansko leto na Festivalu Godibodi predstavil z drugim samostojnim albumom Za nazaj in za naprej. Doslej je z njega že predstavil pesem Brez skrbi, ki je album tudi najavila, in kasneje Včasih ne veš, tokrat pa z naslovno pesmijo Za nazaj in za naprej vabi na jubilejni koncert ob 25-letnici glasbenega delovanja. Samo Budna, velik kritik sodobne družbe, tokrat opaža, da »enim se zdi, da so visoko, še višje, da sam bog se jim klanja, jim nakloni poklon, spet drugim več ni za takšne perspektive in bi druge besede in drugačen ton«. Jubilejni koncert se bo zgodil 9. aprila ob 20. uri v dvorani ŠIC v Ljutomeru. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Goran Tribuson: Če ne bo hujšega Goran Tribuson je eden najbolj branih hrvaških sodobnih avtorjev. Le s t v i KAS GRAHAM Roman Če ne bo hujšega je avtobiografski, in če vemo, da je avtor rojen leta 1948 v (bivši) Jugoslaviji, bomo tisti v poznih srednjih letih obujali spomine na svoja otroška leta, naši »računalniško zasvojeni« potomci pa se bodo nasmihali ob branju o težavah, s katerimi so se v otroštvu srečevali njihovi starši (oziroma že stari starši) in celotna takratna družba. »Roman, ki ga bodo brali in ki bo ostal v književnosti,« je napisal neki kritik, drugi pa: »Morda je najpomembnejše, da v Tribusonovih besedilih najbolj uživajo mladi.« Uživajte še vi. Ocena: I.7 YEARS - LUK 2. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 3. IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAMES 4. PILLOWTALK - ZAYN 5. FAST CAR - JONAS BLUE & DAKOTA 6. SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING 7. WHEN WE WERE YOUNG - ADELE 8. FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHE 9. WHO IS FANCY - BOYS LIKE YOU FT. MEGHAN TRAINOR, ARIANA GRANDE 10. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH II. HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY/ BEYONCE Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor Ave, Cezar! Vsebina: Eddie je šef velikega filmskega studia v Hol-lywoodu v zlati dobi ameriškega filma. Skrbeti mora za nemotene poteke produkcij z muhastimi režiserji, zahtevami po dobičkih, neumnih zvezdnikih, muhastih zvezdnicah, obremenjeno ženo, otroka, za nameček pa mu podtalno komunistično gibanje ugrabi glavnega zvezdnika sredi snemanja dragega antičnega spektakla in rumena scena že ugiba in obrekuje. Največjo težavo pa ima s tem, da bi rad nehal kaditi ... Juh, juhej, novi film bratov Coen je tu. Poleg Woodyja Allena sta najbrž edina ameriška filmarja, ki sta hkrati tudi umetniška vodja in redno posnameta en film na leto. Vsako leto. Ob takšni produkciji seveda po nekaj desetletjih neizogibno nastane samosvoj žanr filma, ki se preliva skozi vse filme avtorja, ne glede na to, da žanrsko skače sem in tja. Brata Coen sta po polovici desetletja resnih dram in črnih komedij znova preklopila v lahkotno komedijo, ampak jasno, komedija bratov Coen, pa naj bo še tako lahkotna, enostavno ne more biti lahkotna in preprosta. Morda samo na prvi pogled. Brata sta tokrat znova posnela na moč čudno reč, ki se namesto premočrtne dramaturške in produkcijske analize zavija sama vase kot neskončni Moebisov trak. Po eni strani sta posnela pok-lon najboljšim režiserjem in filmom iz zlate dobe studia MGM, in sicer na način, da sta skozi parodijo njihovih del posnela kolaž z nadgradnjo taistih filmov. Večplastnost se nadaljuje skozi intimno zgodbo o šefu studia, ki svojo na moč stresno službo doživlja presenetljivo mirno in se zavoljo ljubezni do filma odpove veliko lažji in bolje plačani službi, zaradi česar je film tudi krščanski film o človeku, ki dvomi, dokler se na koncu s pomočja srečanja s hudičem v svoji veri ne utrdi do te mere, da jo uspešno ubrani pred drugo, komunistično vero. S silo, seveda. Prepričevanje je zmagovito le, ko je podprto s silo. Hkrati s tem je film satira tudi na današnjo holivudsko politiko, ki umetnikom striže krila, toda hkrati zaradi zasnove film Ave, Cezar že zgolj s tem, da obstaja, nadgradi sporočilo v notranjosti filma. Ker je slednja bolj ali manj metafilm, je film sam po sebi zato samo zadnja stopnja metalestvice. Zato Ave, Cezar ni tudi samo filmski kviz za poznavalca zgodovine ameriških filmov v 30. letih 20. stoletja, ampak so prav predelave znamenitih prizorov v svojem prijetnem sarkazmu integralni del siceršnje 'resne' zgodbe v filmu, ki pa je prav tako posneta v izumetničenem slogu, značilnem za tisto obdobje. Zato je kljub različnim delom in platem film težko razdeliti na posamezne samostojne dele, saj se vsa ta množica posameznih tonov v glavi gledalca idealno prelije v strašno simpatično filmsko simfonijo. Samo želimo si lahko, da bi v naših kinih vrteli več takih filmov, toda pa drugi strani si zlahka predstavljamo, da je za današnjega povprečnega 20-do 27-letnega kinogledalca enostavno prezahteven, da bi mu bil razumljiv. Matej Frece Hail, Caesar! Igrajo: Josh Brolin, George Clooney, Alden Ehrenreich, Ralph Fiennes, Jonah Hill, Scarlett Johansson, Frances McDormand, Tilda Swinton, Channing Tatum Režija: Joel Coen in Ethan Coen Scenarij: Joel Coen in Ethan Coen Žanr: komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 15. marec 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK juha, svinjski trakci juha, testenine z goveji golaž, polenta, cvetačna kremna polnjena paprika, hrbtiščna juha, kuhan pečenice s kislim z zelenjavo, dušena gobami, zelena sadje juha, rižota z mor- pire krompir, hrbet iz juhe, pražen zeljem, krompir v ajdova kaša, ocvrta solata, snežni vložki v skimi sadeži, solata, jabolčna pita krompir, jabolčni kosih, kompot iz jabolka vanilijevi kremi skutna krema hren, kvašene vrtnice mešanega sadja Kvašene vrtnice Sestavine: 1 žlica + 50 g sladkorja, 100 ml mleka, 1 kvas, 500 g moke, 2 celi jajci in 1 rumenjak, 40 g masla, lupina 1 limone, ščepec soli; krema: 100 g sladkorja, 100 g masla; premaz: 3 žlice mleka, 1 vaniljin sladkor. Žlico sladkorja pomešamo v treh žlicah mlačnega mleka in vanj zdrobimo kvas. Pustimo, da naraste. Z 10 dag sladkorja ga zmešamo v kepo in pustimo rasti pol ure. Primešamo preostalo moko, mleko, maslo, jajca, limonino lupino in sol ter zamesimo mehko, a ne lepljivo testo. Medtem ko testo raste, na sobno temperaturo segreto maslo zmešamo s sladkorjem v penasto kremo. Testo razvaljamo v pravokotnik in ga premažemo s kremo. Narahlo zvijemo v rulado. Razrežemo jo na približno 3 cm debele koščke in jih polagamo v okrogel model (26-28 cm premera) 1 centimeter narazen. Pustimo na toplem vzhajati, da se rožice združijo. Pečemo jih tričetrt ure pri 200 stopinjah Celzija (če dobijo barvo prehitro, jih prekrijemo s folijo). Pet minut pred koncem pečenja jih premažemo z mlekom (3 žlice), v katerega smo vmešali vaniljin sladkor. Namesto maslene kreme lahko uporabimo posip z mletimi lešniki ali orehi. Svinjski trakci z zelenjavo Sestavine: 350 g svinjine (najboljša je riba), 1 večji korenček, 5 češnjevih paradižnikov, po 1 rdeča in zelena paprika, 40 g pora, 1 čebula, nekaj cvetk brokolija, ščepec popra, čajna žlička soli, čajna žlička mlete sladke paprike, 1 strok česna. Če imamo v hladilniku veliko različne zelenjave, ki jo je treba čimprej porabiti, so svinjski trakci v zelenjavni omaki odlična rešite. V to jed lahko dodamo, kar želimo. Zraven naredimo kakršnokoli prilogo (njoke, testenine, krompir, riž, ajdovo kašo ...). Sesekljamo čebulo, nato narežemo na manjše kose (kocke, trake ...) korenček in vso drugo zelenjavo. Meso narežemo na trake. Na olju popražimo čebulo ter dodamo zelenjavo in meso. Pražimo. Dodajamo vodo in kuhamo tako dolgo, da se meso popolnoma zmehča in skoraj vsa voda povre. (Namesto svinjine lahko uporabimo tudi piščančji ali puranji file.) ZPS • Ribje palčke pod drobnogledom Ribja palčka ni riba! Splošno je znano, da Slovenci zaužijemo premalo rib. Z osmimi kilogrami zaužitih rib na leto, toliko jih povprečno zaužije vsak Slovenec, krepko zaostajamo za evropskim povprečjem (okoli 20 kilogramov). Razlogov za tako stanje je več, med njimi je tudi ta, da marsikdo rib ne mara preprosto zato, ker jih motijo kosti. Ribje palčke ne vsebujejo kosti, poleg tega so zaradi dodane »panade« mi-kavnejše, energijsko sicer zato bogatejše, pa vendar jih kupujejo tudi tisti, ki sicer niso ljubitelji rib, po navadi pa so všeč tudi otrokom. Zamrznjene ribje palčke se torej zdijo dobra alternativa svežim ribam. Pa so res? Nikakor ne. Ribje palčke pogosto vsebujejo le 65 % rib (lahko tudi manj), v primerjavi z ribami vsebujejo manj beljakovin in več maščobe ter imajo v večini primerov neugodno razmerje med vsebnostjo maščobnih kislin ornega 6 in ornega 3. Ribje palčke v primerjavi z ribami vsebujejo manj beljakovin in več maščobe Na ZPS so pri testiranih vzorčili določili količino beljakovin in maščobe. "Ugotovili smo, da imajo vsi preverjeni vzorci razmeroma malo beljakovin in veliko maščobe, če jih primerjamo z ribami. Morda se sicer na prvi pogled takšna primerjava ne zdi smiselna, saj ribje palčke vsebujejo tudi 'panado'. Ob vedenju, da ribje palčke pogosto ponujamo našim otrokom kot 'ribe', pa je le dobro vedeti, da med 'ribo' in 'ribjo palčko' obstaja kar nekaj razlik," opozarja Tanja Pajk Žontar in dodaja: "Glede vsebnosti soli pa bi večini zasvetila oranžna luč." Ribje palčke bi morale imeti okus po ribi in ne po 'panadi' Skupina šolanih senzoričnih presku-ševalcev je preverila tudi zunanji videz in barvo zamrznjenih in ocvrtih ribjih palčk, pri ocvrtih palčkah pa tudi se- stavo vsebine, barvo, teksturo, vonj in okus. Preskuševalci so pri nekaterih vzorcih grajali prav to, da ribje palčke niso imele okusa po ribi, da je bil ta preveč moknat, masten, prazen in voden. Med pogostejšimi očitki je bila tudi mehka in vodena tekstura vsebine ter pretemna (siva) barva, izpostavljajo na ZPS. Le 65 % je rib »Pogled na sestavine ribjih palčk razkrije, da večina vzorcev vsebuje 65 % rib. V večini primerov je v palčkah aljaški polak, ki sodi med bele ribe,« je predstavila rezultate Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Kar okoli 35 % sestavin izdelka sta 'panada', maščoba oz. olje, v katerem so bile palčke predhodno toplotno obdelane, in dodana voda.« Panada je običajno narejena iz pšenične moke, škroba (krompirjevega), soli, kvasa in začimb (npr. poper, paprika, kurkuma). Proizvajalci pri predhodni toplotni obdelavi ribjih palčk običajno uporabljajo sončnično, repično in rastlinsko olje. Cena ponovno ni bila merilo Za izdelke na testu so na ZPS odšteli med 3,31 in 9,35 evra/kg. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je za nakup rib takšna cena več kot ugodna, pa pri tem ne gre pozabiti, da je rib v tovrstnem izdelku le okoli 65 %, drugo pa potrošniki plačamo za dodane drobtine, različne vrste škroba, olje, začimbe, sol in ne nazadnje tudi za dodano vodo. V tej luči postanejo cene marsikaterih svežih rib ugodnejše. Sicer pa so ribe živilo, ki je bogato z beljakovinami, nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so omega 3 esencialne maščobne kisline, vsebujejo tudi vitamine in minerale, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. In kakšno je varno in higiensko ravnanje z ribami doma? Ribe doma takoj shranimo v hladilnik (do 5 °C) ali zamrznemo (-18 °C), pri tem pazimo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja drugih živil. Zamrznjeno ribo vedno odtaljujemo v hladilniku (4 °C) ali pod mrzlo tekočo vodo v originalni embalaži ali mikrovalovni pečici. Rib nikoli ne odtaljujemo na kuhinjskih površinah pri sobni temperaturi. Čas odtaljevanja je treba prilagoditi teži ribe (upoštevajmo navodila proizvajalca). Vedno uporabljamo le popolnoma odtajano ribo. Odtajane ribe ne smemo ponovno zamrzovati, še opozarjajo na nacionalnem inštitutu. Foto: splet torek • 15. marca 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da smo ljudje resnično naivni in verjamemo skoraj vse, kar je kje zapisano. Tako smo na primer verjeli, da je ptujska čebula res iz Ptuja, Šele nejeverni tomaži, ki jih je zanimalo, kaj za vraga pomeni napis Naktuinbouiv na nalepki, priloženi zavitku ptujskega rdečega čebulčka, so nam dokazali, da je to nizozemski inštitut za vrtnarstvo. Ja, ptujski lukecje res že videl več sveta kot kak povprečen lukar... Govori se... ... da je bil obisk vlade v najstarejšem mestu poln simbolike. Zlasti veliko nam je povedal podatek, da si dominikanskega samostana ni ogledala ministrica za kulturo, pač pa ministrica brez listnice. Tako vsaj vemo, koliko denarja bo za samostan prišlo od države. Nič kaj bolje se ne bo godilo bistremu inštitutu. Razen če se bodo v njem začeli ukvarjati s Slovenci po svetu ... Vrsta: ČEBULA (ALLIUM CEPA) . Sorta: PTUJSKA RDEČA Kal" 8-21 Pa rtija :CR E D/15/0 8-2 5.01.16 NAKTUtNBOUW-EC QUALITY-NL REG N.:.H2520 Distribuirá: Planta Prelesje d.o.o Teža 0,5 kg ob pakiranju ... da se je židani minister hudoval, ker so vladni ekipi ob obisku v ptujski izobraževalni ustanovi postregli z avstrijsko vodo; pred leti pa na Foto: Tajno društvo PGC županatu s češkim sokom. Da je absurd še večji: 100 metrov vstran je šolska štacuna, kjer prodajajo sok, ki ga pridelujejo dijaki ptujske kmetij- ske šole. Minister je sicer dobil opra vičilo, voda pa je še zmeraj bila Wasser. ... daje človeku čisto jasno, zakaj se mu jepogreznilapot na domači vrt: konec koncev jo je naredil s krampom, lopato in šajtrgopoljčanarja. Tudi nam je nekako jasno, zakaj se Pizdanom pogreza njihov stolp: kdo ve, kateri Giuseppe je pred več kot osmimi stoletji zasadil prvo lopato zanj. Ni pa nam jasno, zakaj se pogreza niti desetletje stara avtocesta pri Hajdini, Kije niso gradili neki amaterji, pač pa dipl. ing-i in podobni strokovnjaki s titulami. Iskreno upamo, da bodo k svojim titulam še v času našega in svojega življenjapridodali kak častni naziv "fakultete"z Doba... ... da je petovionska Panorama postala pravi regratov vrt. Seveda regrat tam dobro uspeva, saj ga pridno zalivajo in dognojujejo lokalni cucki, ki se tam veselo sprehajajo in po arheološkem spomeniku počnejo različne pasje radosti ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 3 7 1 4 2 5 7 6 9 5 5 4 8 8 3 7 6 8 5 2 8 4 9 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV ©© € GGG Bik V ©©© €€ G Dvojčka vv © €€€ GG Rak VVV ©© € GG Lev VV ©©© €€€ G Devica V ©© €€€ G Tehtnica VV ©©© € GG Škorpijon VVV ©© €€€ G Strelec VV © €€€ GGG Kozorog v ©©© €€ GGG Vodnar © €€€ GG Ribi v ©© € GGG Prireditvenik Torek, 15. marec 8:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 19. gledališki dnevi, območno srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin 12:00 Ormož, občinski prostori: srečanje s koncesionarjem Petrol na temo: daljinsko ogrevanje naselja Kidričevo 15:00 Lenart, Dom kulture: V glasbeni šoli je zabavno, tradicionalni koncert učencev GŠ Lenart 16:45 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: tečaj lepopisja kaligrafinje Natalije Resnik Gavez 17:00 Ptuj, Gimnazija: 57. območna revija otroških pevskih zborov, Pustite nam ta svet ... 2016 17:30 Ormož, MCO: brezplačne gibalne delavnice Pomladno prebujenje 18:00 Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj, Peršonova 1: Šola za starše, Trma v različnih obdobjih odraščanja, Jasna Matjašič Sreda, 16. marec 10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu ter velikonočna razstava rokodelk 13:00 Ptuj, grad: rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu in trte na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura s posebno gostjo, zgodba o Zajčku in njegovih prijateljih 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: Koncert učencev glasbene šole 18:00 Ptuj, kavarna MuziKafe: potopisno predavanja Primoža Tropa -Nepal 19:00 Dornava, Večnamenski center: predavanje in pogovor na temo Temelj življenjske sreče in blagostanja, psihologinja Irma Žuman 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Govor malemu človeku, igra Vlado Novak Četrtek, 17. marec 17:00 18:00 18:00 18:00 19:00 Poljčane, OŠ: 43. območna revija otroških pevskih zborov, Sijaj, sijaj, sončece, 1. del, JSKD Majšperk, KPC: baletni glasbeni nastop glasbene šole Art nova Slovenska Bistrica, grad: Zgodbe iz ateljeja, otroška gledališka skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska 25: delavnica 12 življenjskih priložnosti, 12 zodiakalnih znamenj, horarnega astrologa Tadeja Šinka, društvo Bistriški škrat Ptuj, Mestni kino: dokumentarni film To vse spremeni, pogovor z mag. Nino Štrosl o okoljevarstveni problematiki Mestni kino Ptuj Četrtek, 17. marec: film To vse spremeni in pogovor z mag. Nino Štros. Petek, 18. marec: 16:30 Kung Fu Panda 3; 18:05 Creed: Rojstvo legende; 20:00 Nemirna obala. Sobota, 19. marec: 16:00 Kung Fu Panda 3; 18:00 Creed: Rojstvo legende; 20:00 Nemirna obala. Nedelja, 20. marec: 16:00 Kung Fu Panda 3; 18:00 Nemirna obala: 20:00 Creed: Rojstvo legende. Ponedeljek, 21. marca: 19:00 Teden z oskarjevci; V žarišču; 21:00 Teden z oskarjevci; Povratnik. RADIOPTUJ Velja za teden od 15. do 21. marca 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 2016 znaki - odlično O uporabi davčnih blagajn v društvih, klubih in zvezah ... Na udaru - Z Estero Korošec v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Zdenka Haladea, Gruškovec 4, 2282 Cirkulane. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 3830028635550 22 Štajerski FEDNIK Ljudje in dogodki torek • 15. marca 2016 Ormož • Osnovnošolci raziskujejo Kilometrina naših krožnikov Na OŠ Ormož smo raziskovalke Špela Jambriško, Urška Munda in Lara Tušek pod vodstvom mentoric Mirjane Korpar in Stanke Hebar že v lanskem šolskem letu raziskovale temo pod naslovom: Ješ lokalno? Ješ slovensko? in prišle do zaključkov, ki so nas spodbudili k nadaljnjemu raziskovanju. Žetale, Podravje • Slovesnost ob dnevu civilne zaščite »Hvala vam, da rešujete življenja!« V večnamenski dvorani v Žetalah so podelili priznanja 44 posameznikom in 14 organizacijam, ki so v lanskem letu nesebično pomagali v naravnih in drugih nesrečah. Slovesnost so s pesmijo popestrili otroci Osnovne šole in Vrtca Žetale. Foto: EM Preko spleta smo izvedle anketni vprašalnik. Najprej nas je zanimalo, kje anketiranci kupujejo hrano. 87 % jih kupuje v trgovini, 13 % pa pri lokalnih pridelovalcih. Anketirance smo povprašale o njihovem mesečnem dohodku, na podlagi tega pa smo ugotovile, da višji kot je mesečni dohodek, večji faktor pri nakupu predstavljata kakovost in slovensko poreklo izdelka. Pri anketirancih z niž- jim mesečnim dohodkom pa ima večji vpliv na nakup nižja cena izdelka. V sklopu fokusne skupine smo se pogovarjale s sošolci 9. B-razreda in ugotovile, da je glavni faktor pri nakupu prehrambnih izdelkov pri njihovih starših nižja cena izdelka, poreklo pa jim ni preveč pomembno. 87 % anketirancev meni, da ni dovolj lokalnih izdelkov v trgovinah in si jih želijo več. Z enotedenskim popisom porekla izdelkov v domačem gospodinjstvu smo izračunale, koliko kilometrov naredijo naši obroki (zajtrk, kosilo, večerja). Ugotovile smo, da je kar 71 % izdelkov, ki jih zaužijemo vsak dan, tujega izvora, 29 % pa slovenskega porekla. Prav tako smo s popisom porekla v domačem gospodinjstvu ugotovile, da so slovenski izdelki prisotni pri vseh treh obrokih. Izdelki globalnega porekla so v največjem številu prisotni pri zajtrkih. Odločilna pri nakupu je še vedno cena Zanimalo nas je tudi, ali so slovenski izdelki res dražji kot uvoženi. S seštevkom cen najcenejših popisanih izdelkov (slovenskega oziroma globalnega izvora) povprečnega mesečnega nakupa v trgovini Tuš smo ugotovile, da cena povprečnega mesečnega nakupa izdelkov slovenskega porekla znaša 97,69 €, mesečni nakup izdelkov tujega porekla pa 106,06 €. S pomočjo poslovodja trgovine Tuš smo pridobile podatke o prodaji popisanih artiklov v novembru 2015. Zelo zadovoljne smo bile, ko smo ugotovile, da so izmed popisanih izdelkov prodali 81 % izdelkov slovenskega porekla in le 19 % izdelkov tujega porekla, kar je razumljivo, saj je hkrati 60 % popisanih izdelkov slovenskega porekla cenejših. Če se navežemo še na to, kako so se prodajali izdelki glede na ceno, se večina kupcev (82 %) odloči za nakup cenejših izdel- kov, 18 % pa za nakup dražjih izdelkov. Zaskrbelo pa nas je, ko smo pri popisu izdelkov v trgovini ugotovile, da je izmed 100 (100 %) popisanih izdelkov slovenskega porekla, le 17 (17 %) izdelkov označenih z vidno oznako slovenskega porekla. Tudi naši sošolci menijo, da slovenski izdelki niso dovolj dobro označeni in da moramo Foto: arhiv OS Ormož Testiran izdelek z označbo slovenskega porekla brati drobni tisk, če želimo izvedeti poreklo izdelka. Tudi 62 % anketirancev se strinja s tem, da slovenski izdelki niso dovolj dobro označeni. Zato smo se odločile, da s pomočjo likovnega natečaja izberemo označbo slovenskega porekla, s katero smo v trgovini Tuš Ormož označile izdelek Benquick Instant Cacao, ki je kljub našemu presenečenju slovenskega porekla. Prodaja izdelka se je v testnem obdobju povečala za 33 %, Tako lahko sklepamo, da bi se prodaja slovenskih izdelkov povečala, če bi bili enotno označeni, k čemur v naslednjem letu stremi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2015). S pomočjo intervjuja z lokalnim pridelovalcem kruha Ludvikom Kraljem in lastnikom trgovine Tuš v Ormožu Marjanom Zemljičem smo ugotovile, da lastniki trgovin naročajo izdelke na podlagi cene in povpraševanja kupcev. Na njihove odločitve pa ne vpliva poreklo, saj če se izdelek ne prodaja dobro, ga ni smiselno naročati. Oba intervjuvanca se strinjata, da so lokalni izdelki dražji. Lokalni pridelovalec ne želi znižati cene, kakovost njegovih izdelkov je višja, vendar ni konkurenčen globalnim izdelkom - začarani krog. G. Kralj prisega na kakovost svojih izdelkov in ne želi prodajati svojega kruha po trgovinah, ker bi tako moral znižati ceno izdelka, jih posledično izdelovati iz cenejših in manj kakovostih surovin, česar pa si ne želi, zato raje proizvaja manjše količine kruha in to kakovostnega. Skozi celotno raziskovalno nalogo smo prišle do spoznanja, da je cena odločilni faktor pri odločitvah kupcev in posledično lastnikov trgovin. Špela Jambiško, Urška Munda in Lara Tušek Ob dnevu civilne zaščite, 1. marcu, so na državni prireditvi na Brdu pri Kranju podelili 50 od skupno 542 priznanj Civilne zaščite za lansko leto, preostala pa so podelili na 13 regijskih slovesnostih. Žetalsko sta organizirala štab Civilne zaščite za Podravje in izpostava Uprave za zaščito in reševanje Ptuj. Podelili so 50 bronastih znakov Civilne zaščite. Za požrtvovalno pomoč beguncem so jih prejeli tudi župani Podlehnika Marko Maučič, Središča ob Dra- vi Jurij Borko in Zavrča Miran Vuk. Srebrna znaka sta prejela Daniel Mlinaric in Branko Lah. Zlatega si je prislužilo PGD Har-dek, podelili pa jim ga bodo na njihovi prireditvi ob 120-letnici delovanja. Na enak način bodo podelili še plakete prostovoljnim gasilskim društvom Biš, Ormož, Lovrenc in Jablane, Mestna občina Ptuj pa jo je že prejela na državni slovesnosti. Slavnostni govornik, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, se je za predano opravljanje poslanstva zahvalil tako poklicnim kot prostovoljnim pomočnikom: »Hvala vam za veliko človekoljubnost. Hvala vam, da rešujete življenja!« Opozoril je, da so se lani znašli pred enim največjih izzivov doslej: begunsko krizo. Zato svojega dela že nekaj mesecev ne morejo normalno opravljati: »Treba bi bilo najti sistemsko rešitev na ravni države, saj begunski val ne bo usahnil čez noč.« Eva Milošič www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 15. marca 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 OS:00 Ob dnevu civilne zaščite 2016 09:00 Ulrip iz OrnioSa 10:00 Gostilna pri Francetu ! 1:30 Video strani 18:00 Revija OPZ 2016; I .del 20:00 Oddaja iz občine Dcstmik 21:00 Ob dnevu 2cna v Stopercah 22:50 Polka in Majolka 23:50 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 30 iet gledališke skupine Skorba Ptujska kronika Kulturni praznik v TmiCah 2014 Gostilna pri Francet Video strani Starše-Rez potomke vinske trte Lutkovna igra - Pravljiea o sreči 30 let gledališke skupine Skorba Polka in Majolka OS:00 50 let župnije Sv. Doroteje 0H:4t) Ljudski pevci .se predstavijo 11:30 SKL 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 50 let župnije Sv. Doroleje;2.del 21:20 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Dodatni termini oddaji Oddaje iz občine Majšperk redno, v novih terminih na sporedu SiP TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. DOM IN STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti dam v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ V VELIKEM VRHU dam v najem vinograd. Telefon 031 693 110. ZAPOSLIM voznika C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80._ ZAPOSLIM strojnika-rovokopača, po možnosti s C-kategorijo, pogodbeno, za nekaj ur mesečno. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 02 80. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Olga Novak rojena Burjan IZ VOLKMERJEVE CESTE 5, PTUJ nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Ptuj Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. marca 2016, ob 14. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoči: sin Roman z družino MOTORNA VOZILA PRODAM citroen jumper keson, letnik 2003, B-kategorije, izredno dobro ohranjen, za 4.000 €. Telefon 051 890 761. RAZNO PRODAM ladijski pod in brune. Možna dostava. 051 890 761 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si KLEPARSTVO KOKOL KOMAL, Proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Spindlerjeva 4 2250 Ptuj Podjetje z dolgoletnim poslovanjem zaposli 4 delavce za montažna dela v tujini. Nudimo stimulativno plačiloterzaposlitevza nedoločen čas. Za razgovor pokličite na telefon 051 416 310 ali 051 416 303. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 15. marca 2016 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila teta, botra Ana Bombek IZ RABELČJE VASI 23 F Hvala vsem, ki se je spomnite, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Njeni najbližji www.tednik.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________s«?_______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. MMÄ M» «M W MM ÄÄ MÄ V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJIFILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA IN ŠE VELIKO VEČ! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ Slovenija • Lani zasegli več kot devet milijonov kosov cigaret Pretihotapljene cigarete v večini iz držav nekdanje Jugoslavije Trendi tihotapljenja cigaret in prodaje na črnem trgu se v zadnjih letih niso bistveno spremenili. Evropa ostaja predvsem zaradi visokih cen še vedno najpomembnejše ciljno področje za tihotapljenje in prodajo na črnem trgu, ugotavljajo na finančni upravi. Lani so cariniki sicer odkrili devet milijonov kosov cigaret, še vedno pa ostaja rekordno leto 2014, ko je bilo zaseženih 21 milijonov kosov. Glede izvora zaseženih cigaret so na finančni upravi povedali, da je pri zasegu cigaret v zabojnikih mogoče ugotoviti le, od kod je zabojnik poslan, ne pa tudi, kje so bile cigarete izdelane. Prav tako tudi pri drugih zasegih v cestnem prometu ali v železniškem prometu lahko na finančni upravi zgolj ocenjujejo, od kod so bile odpremlje-ne. »Ocenjujemo, da je večina cigaret, ki niso registrirane za prodajo v EU in se tihotapijo v vozilih, izdelanih v državah, kot so Belorusija, Rusija, Ukrajina, pa tudi v Grčiji in Italiji. Cigarete, tihotapljene v zabojnikih, pa so v največji meri proizvedene v Združenih arabskih emiratih ter državah Daljnega vzhoda,« so povedali na finančni upravi in dodali, da tobak v manjših količinah, ki ga tihotapijo potniki v vozilih, običajno izvira iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ali Makedonije. Zaradi ponarejenih in pretihotapljenih tobačnih izdelkov naj bi države Evropske unije na leto izgubile do 10 milijard evrov neplačanih davkov, so povedali na Slovenski zvezi za tobačno kontrolo in javno zdravje. Kot pa so lani poročali mediji, naj bi slovenski davčni izpad zaradi nezakonite trgovine s cigaretami znašal okoli 31 milijonov evrov. Sicer pa vrednosti zaseženih cigaret na finančni upravi nimajo. loro A LiOAPtFTf ■ ■ provoquí du p< Foto: Varni na internetu Tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije in delež kadilcev se ne zmanjšuje. »Delež odraslih kadilcev se ne spreminja, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki iz ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu 2014 med prebivalci, starimi 15 let in več. Ti kažejo, da se delež odraslih kadilcev v Sloveniji od leta 2007 ni spremenil, sprememb deleža kadilcev prav tako ne beležimo v nobeni od starostnih skupin nad 15 let. V zadnjem obdobju je sicer razveseljivo zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let,« so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Mojca Vtič Podatki o zasegih cigaret v zadnjih letih v kosih 2010 10.503.270 Zaseg 6.192.600 kosov cigaret, odpremljenih iz Kitajske. 2011 17.277.200 9.650.000 kosov cigaret, odpremljenih iz Združenih Arabskih Emiratov in zaseg 1.701.400 kosov cigaret odpremljenih iz Ukrajine. 2012 10.302.940 7.036.400 kosov cigaret odpremljenih iz Združenih arabskih emiratov in zaseg 270.000 kosov cigaret, odpremljenih iz Ukrajine. 2013 1.349.940 23.032 kg tobaka za vodne pipe - odprema iz Združenih arabskih emiratov. 2014 21.456.684 8.000.000 kosov, odprema iz Vietnama in 9.000.000 kosov cigaret, odprema iz Egipta. 2015 9.308.490 8.150.000 kosov cigaret, odprema iz Kitajske Slovenija • Vrednost zaseženega ponarejenega blaga se je povečala za več kot šestkrat Namesto v dobrodelne namene oblačila v uničenje Ponaredki svetovno znanih in priznanih znamk športnih copat, torbic in drugih kosov oblačil so, kot kažejo podatki finančne uprave, čedalje bolj priljubljeni med spletnimi nakupovalci. V zadnjih štirih letih se je vrednost zaseženega ponarejenega blaga povečala za več kot šestkrat. V letu 2015 je bilo začasno zadržanih 3.061 pošiljk, v katerih je bilo 3,2 milijona kosov blaga v skupni ocenjeni vrednosti kar 28.914.338 evrov, še leta 2012 je finančna uprava zabeležila zgolj za 4,3 milijona evrov zaseženega blaga. »Največ ponarejenega blaga je znotraj kategorije oblačila in obutev, pa tudi kozmetika, igrače in tehnično blago. Naj- več blaga še vedno prihaja iz Kitajske in Hong Konga, namenjeno pa je potrošnikom v Sloveniji, predvsem pošiljke, ki so rezultat internetnih nakupov in so zadržane pri pošti, ali pa prejemnikom v drugih državah članicah - Slovaška, Madžarska ali državam bivše Jugoslavije,« so povedali na finančni upravi. In kaj na finančni upravi storijo s ponarejenim blagom? Uničijo ga, tudi povsem nova oblačila in obutev. »Zakonodaja sicer omogoča, da se ponarejeno blago odstrani tako, da se ga preda humanitarnim organizacijam, vendar bi se moral ime- tnik pravice (nosilec blagovne znamke) s takim razpolaganjem strinjati.« Finančna uprava pa ima tudi sicer dva pomisleka glede predaje blaga v humanitarne namene. Kot so dejali, bi morali jamčiti za kakovost in varnost blaga, česar ne morejo, prav tako pa ne morejo zagotoviti, da se tako blago ne bi ponovno znašlo na tržišču. Mojca Vtič Podatki o zadržanem blagu I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Ponarejeni izdelki (v kosih) 830.867 198.340 506.460 3.188.323 Število zasegov 555 1334 4053 3061 Ocenjena vrednost v evrih 4,3 mio 18,9 mio 12,5 mio 28,9 mio Vir: Furs Osebna kronika Rojstva: Nataša Janžekovič, Nova vas pri Markovcih 75 b, Markovci - deček Bine; Maja Korošec, Zabovci 40, Markovci - deklica Eva; Mirela Mahmutovic, Nova vas pri Ptuju 117 a, Ptuj - deček David, Mateja Kramberger, Destrnik 48, Destrnik - deklica Neža; Sara Zemljič, Strjanci 31, Podgorci - deček Tijan; Maša Polanič, Dornavska cesta 13, Ptuj - deček Maj; Alenka Vi-dovič, Gradišča 8, Cirkulane - deček Vid; Dajana Rožan, Jenkova ulica 1, Slovenska Bistrica - deček Liani; Bernard-ka Rojko, Ulica Franca Kosca 13, Ptuj - deklica Maša; Jeli-ca Bračič Nič, Bevkova ulica 1, Ptuj - deklica Brina; Urška Koren, Spodnje Gruškovje 4, Podlehnik - deček Vid; Barbara Grahel, Pečke 2 a, Makole - deček Mark; Mojca Vrabl, Pacinje 29 a, Dornava - deček Jakob; Doroteja Smolar, Kokolajnščak 3, Sveti Jurij ob Ščavnici - deklica Tineja. Umrli so: Janez Grmek, Stojn-ci 7, roj. 1934 - umrl 2. marca 2016; Zdravko Mihalina, Maribor, Železnikova ul. 12, roj. 1958 - umrl 5. marca 2016; Milica Kaisersberger, roj. Svenšek, Ptuj, Finžgarjeva ul. 25, roj. 1951 - umrla 2. marca 2016; Terezija Trunk, Gorišnica 87, roj. 1923 -umrla 3. marca 2016; Anton Dobnik, Sp. Hajdina 46, roj. 1928 - umrl 4. marca 2016; Ljudmila Beribak, roj. Ger-mavc, Maribor, Ljubljanska ul. 19 B, roj. 1932 - umrla 4. marca 2016; Franc Raišp, Trnovska vas 14, roj. 1942 -umrl 2. marca 2016; Jakob Cafuta, Podlehnik 49, roj. 1951 - umrl 2. marca 2016; Stanislav Puntigam, Pavlovci 20, roj. 1951 - umrl 5. marca 2016; Ana Jerič, roj. Pulko, Čermožiše 80, roj. 1929 -umrla 3. marec 2016; Ivana Bezjak, roj. Mikša, Strelci 8, roj. 1928 - umrla 7. marca 2016; Frančišek Egartner, Stoperce 34, roj. 1933 - umrl 4. marca 2016; Slava Strelec, roj. Rižner, Stojnci 15, roj. 1933 - umrla 7. marca 2016; Matilda Vidovič, roj. Skledar, Lancova vas 53, roj. 1928 -umrla 6. marca 2016; Jožefa Cafuta, roj. Požar, Podlehnik 98, roj. 1938 - umrla 7. marca 2016. Poroka Ptuj: Miha Lešnik, Gerečja vas 103, in Leonida Logar, Kidričevo, Tovarniška c. 3 Foto: OM Luka Koper Napoved vremena za Slovenijo Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre. Danes dopoldne se bo pooblačilo še drugod Sloveniji. Sredi dneva in popoldne bodo manjše padavine od severovzhoda zajele večji del Slovenije. Meja sneženja bo na okoli 500 m nad morjem. Popoldne se bodo oblaki trgali. Zvečer bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 4 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V sredo bo na Primorskem večinoma sončno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno z občasnimi manjšimi krajevnimi padavinami. Ponekod bo pihal severovzhodnik. V četrtek bo na Primorskem precej jasno, burja bo oslabela. Drugod bo sprva oblačno, čez pa se bo postopno delno zjasnilo. Topleje bo.