Chaplina pozna tudi črni kontinent
IS. novembra
ćfCnjiga iC.
Ig ^ggMgA^A ЏЧ
Življenje in svet
Hustrovana tedenska revija
Izhaja vsako nedeljo in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — Amerika in ostalo inozemstvo letno 1 % dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5,
VSEBINA št. 20: Stoletnica smrti Friderika Hegla — Valentin Katajev: Slučaj z Babuškino — Japonska kopna in pomorska sila — Nazadovanje proizvodnje zlata — Pari Ante: Slovenska slovnica a Italijane — San Francisko — Slike iz življenja in sveta — Jacques Cćzemure: V oblasti opičjakov (nadaljevanje) — Dr. Vlad. Travner: Francoske kolonije — Utripanje srca v zvočniku — Etruški sledovi v Toskani — Kaj je tudi potrebno za prebavo — Ledniška bolha — Iz življenja Lidov — Pozdravljanje — Prevare v zvočnih filmih — Tedenski jedilni list — Rojeni samec — Karikatur*. — Humor v slikali
Rojeni samec
Samci se mi smilijo. Pri tem ne mislim na moške, kii so slučajno ostali samci in še manj na mlade moške, ki so do nadaljnjega veseli samci, kasneje pa dobri zakonski možje, iin dobri očetje. Ne, to niso samci v pravem pomena besede. Mož, o katerem pišem, je rojeni samec.
Dosegel je že srednjo starost. Temu, da se ni poročil, ni kriv njegov finančni položaj iin če ga vprašamo, nam tudi ne bo vedel povedati kake zgodbe o »prevarjenl ljubezni«, ki bi ga bila napravila boječega. Ušel je zakonskemu jarmu samo zato, ker je vsaka ženska videla v njem edino le zakrknjenega samca.
Zakrknjeni samec pride že kot tak na svet in tudi življenje samo ga ne more izpremeniti. In če se tak samec slučajno oženi, tedaj ne pomeni tak slučaj samo zanj nearečo, temveč tudi za njegovo ženo.
Pred nedavnim časom sem srečala takega zakrknjenega starejšega samca. Med pogovorom mi je omenil, da se bo, z ozi-rom na to, da so se vsi njegovi prijatelji m znanci že oženili, tudi sam oženil.
Ta samec je bil zelo imovit in po značaju zelo gospodovalen. Najbrže ga je njegova okolica nagovarjala, naj se oženi, češ, da je nezmisel, da bi vedno sam ostal. To ga ie pripravilo do oklepa, da se oženi. Naposled se je res zaročil.
Ona je bila videti nalašč ustvarjena za starejšega, zakrknjenega samca, posebno se zato, ker je bila tudi ona že starejša iin je bila že popolnoma opustila misel na možitev. dokler ni srečala njega.
Kmalu nato sem ga spet srečala. Čestitala sem mu iz vsega srca, med tem ko »1
ti
je on v zadregi mencal roke. Naposled je rekel z resiigniranim glasom:
»O, mislim, da ne bom nikoli srečen na tem svetu!«
In res ni bil srečen! Po poroki je bil prav tak čudak in prav tako malenkosten kakor kdaj poprej. In kar je bilo še huje: tudi njegova žena se je popolnoma izpre-menila. Iz mirne, resne, starejše gospodične se je razvila družbe in elegance željna gospa. Vedno je morala imeti najmodernejše obleke, vsako veselico, vsak ples je morala obiskati iin svojemu možu ni privoščila niti malo miru. Starejši samec napravi bolje, če se oženi z mladim živahnim dekletom, kakor pa z mirno žensko svoje starosti.
Če se poroči z mladim dekletom, ve že v naprej, česa lahko pričakuje, med tem kov drugem primeru nikoli ne ve, kaj ga čaka. Zakaj mirna ponižna ženska je podobna črnemu koinju, ki je samo zato miren in pohleven, ker se v svoji okolici ni mogel prosto razvijati, ne pa zato, ker je bil že po naravi tak.
Mislim, da je »rojenih samic«, ki ostanejo iz neke notranje potrebe samice, mnogo manj kakor moških. Kadar se taka samica noroči, si do smrtne ure ne odpusti svojih slepih oči in svojih »srčnih zablod«. Kaj pretrpi potemtakem mož ob njena strani, si lahko mislimo.
Vendar pa ugaja moškim »zakrknjena samica« in snubcev ji skoraj nikoli ne zmanjka, med tem ko »zakrknjeni samec« ne napravi nobenega vtisa na ženske. Z obraza mu vsaka bere strah pred ženskami
Nadaljevanje na predzadnji strani.
У\V11P H1P • IM « IV F T
f & I 1 I L l il ^ f I i
ŠTEV. 20.
LJUBLJANA, 15. NOVEMBRA 193L
KNJIGA 10.
Ruska pehota pred odhodom na Daljni vzhod
Stoletnica smrti Friderika Hegla
Ипе 14. novembra 1. 1831. je v Berlinu umrl za kolero rektor tamošnjega vseučilišča in profesor filozofije Georg Wilhelm Friedrich Hegel. Njegovo življenjsko delo, teorije, ki jih je desetletja vcepljal mladim ljudem, ves njegov daljnosežni vpliv — vse to je bilo v času njegove
smrti bolj motno nego jasno. V tem pogledu si je Hegel delil usodo z drugimi velikimi nemškimi modroslovci — n. pr. s Kantom in Schopenhauerjem. šele bodočnost je imela izreči odločilno besedo. V teku 19. stoletja je Heglov vpliv narasel in se nato pod vplivom demokratičnega gibanja znatno zmanjšal. Če je filozof Georg Simmel 1. 1909. dejal, da nam nobena doba ni filozofsko tako daleč kot doba, iz katere je zraslo Heglovo mišljenje, bi deset let pozneje nemara še lahko vztrajal pri tem mnenju, dvajset let, namreč 1. 1929., pa ne več. Danes je vpliv Heglovega mišljenja zopet znaten. Opažamo ga v dveh pravcih, ki bi ju lahko politično opredelili v levico in desnico. Na levici cvete Heglova filozofija v mark-
sizmu; ustanovitelj sodobnega zgodovinskega materializma, t. j. nauka, da je vse zgodovinsko dogajanje v naravni zvezi z ekonomskimi silami in da je zgodovinski proces v neprestanem razvoju, je bil Heglov učenec Karel Marx. Današnji marksistični filozofiji, ki je v sovjetski Rusiji edino službeno modroslovje in
v nekem smislu nadomestilo za verstvo, je Hegel z osnovami svojega mišljenja in s s« o jo filozofsko metodo večji od vseh drugih modroslovcev. — Značilno je, da se često sklicuje na Hegla tudi desnica. Hegel je namreč v svojih nazorih o državi in družbi zelo blizu danes vedno bolj prevladujočemu stremljenju po močni državi in nje čim bolj vsestranski oblasti. Še prej pa se je razvila v vrstah Heglovih učencev »levica« in »desnica« po takrat najvažnejši ločitvi zaradi versko-filozofskih naukov. Desnica je bila bližja cerkvenemu stališču. Levica je bila versko zelo svobodoumna: nji sta pripadala med drugimi D. J. Strauss, pisec nekoč slovečega in za usmeritev mladih ljudi često odločilnega »Jezusovega življenja«
in Ludwig Feuerbach, avtor knjige o religiji, ki so jo svobodni misleci 19. stoletja čitali kakor brevir.
Georg VVilhelm Friedrich Hegel se je rodil dne 27. avgusta 1770 v Stuttgartu. Prvotno se je bil posvetil študiju bogoslovja v Tiibingenu; pravijo, da za mladih let ni v ničemer kazal svoje izredne nadarjenosti in globlje dovzetnosti za filozofska premišljevanja. L. 1801. pa se je habilitiral na vseučilišču v Jeni, kjer je spisal svoje prvo filozofsko delo »Diffe-renz des Fichteschen und Schellingschen Systems der Philosophie«. Skupaj z drugim, pozneje znamenitim modroslovcem Schellingom je začel izdajati filozofski časopis. L. 1806. je bil imenovan za profesorja. Takrat so vso njegovo domovino globoko pretresali dogodki napoleonskih vojn. Med grmenjem topov bitke pri Jeni je Hegel dovrševal svoje prvo večje in vplivnejše delo »Phanomenologie des Gei-stes«. Pod vplivom političnih dogodkov je bil zapustil Jeno in je v Bambergu dve leti urejal neki političen list. L. 1808. so ga imenovali za rektorja (ravnatelja) gimnazije v Niirnbergu. V letih 1812— 1816 je spisal svojo »Logiko«; 1. 1816. so ga poklicali na vseučilišče v Heidel-bergu, kjer je izdal svojo »Encyklopadie der philosophischen Wissenschaften«. V tem delu nahajamo že vse prvine njegovega samostojnega filozofskega sistema. L. 1818. je bil imenovan na berlinsko vseučilišče; šele tu, v središču Pruske, je prišel njegov vpliv do večje veljave. Hegel je postal nekak državni filozof Pruske in njegovo filozofsko mišljenje je zapustilo posledice celo na politično-upravnem področju. Doba, ki je nastopila za Prusko po napoleonskih vojnah, doba gospodarskih kriz in duhovne zmede, — dokaj podobna današnji — je iskala takega modroslovja, ki bi utrdilo državne pravice nad podložniki, omajane po sunkih francoske revolucije in po nemirih in zmedah Napoleonovih pohodov. V Berlinu je mnogo predaval in se v svojih predavanjih dotikal vseh filozofskih panog. Kot predavatelj je bil dokaj neokreten in pust; tudi njegovi spisi so hudo suhoparni. L. 1829. je bil imenovan za rektorja, vendar ga je že dve leti pozneje pobrala smrt.
V tem kratkem poljudnem člančiču ni mogoče govoriti niti o temeljih Heglovega filozofskega sistema, ker bi umevanje njegovih osnovnih misli zahtevalo daljšo razlago. Heglova filozofija je absoluten idealizem; v modroslovju je videl znanost o absolutnem razumu in to, kar je
razumno, mu je bilo obenem resnično. Postavil je znano dialektično metodo teza — antiteza — sinteza in je na njeni osnovi razdelil filozofijo v tri dele: logiko, ki je hkrati metafizika, filozofijo o prirodi in duhovno filozofijo. S tega vidika je Heglov bistri, večno razčlenjujoči in zopet spajajoči duh promatral vse življenjske pojave. S svojo logiko in mrzlo razumnostjo je Hegel hotel človeka, družbo, naravo spraviti v nekak red, prav kakor pruski poročnik svojo strumno četo.
Značilno je, da so — kakor smo že povedali — elementi Heglovega mišljenja in metode, ki so delno pobarvani z vplivom časa (napoleonska in ponapoleonska doba) in prostora (Pruska), prešli v moderni komunizem enako kot v fašizem. Vsak je iz Heglove filozofije zajel nekaj, kar mu je najbolj prijalo: Marx in za njim vsi današnji boljševiški teoretiki dialektiko, fašizem in druge reakcijonar-ne struje, ki skušajo izriniti ali preosno-vati demokracijo, pa njegovo državno in pravno filozofijo.
Danes je torej opaziti rastoče zanimanje za Hegla; izhaja vedno več študij o njem in njegovi spisi prihajajo na svetlo v novih izdanjih. Doslej sta se vršila dva kongresa Heglovih pristašev in prouče-valcev. Čitatelju, ki bi se hotel seznaniti s Heglovim mišljenjem, bo najbolj rabil dober, kratek in cenen izbor iz njegovih spisov v Kronerjevi izdaji.
Upogljivo kamessje
V Braziliji je najti kamen »itakolumitc, imenovan tudi gibki kremenjak, oziroma prožni peščenjak, ki se da kriviti, ne da bi se razdrobil. Itakolumit, ki velja za matico brazilskih demantov in obstoji večidel iz peska, vmes pa vsebuje še neke druge kamenine, je samo v nekaterih plasteh vitek. Ako se take plasti razdele na plošče, nihajo kot usnje веш ter tja; če jih v vodoravnem položaju podpreš v sredi, se obe krili povesita. Tanke ploščice se dado preganiti kakor usnje za rokavice. Vzrok za to izredno pregibljivost so bržkone mikroskopski drobci kremena, ležečega v itakolumitu, ki se spričo tega ne sprime popolnoma, temveč le teeno pritisne sloj ob sloj.
Valentin Katajev
Slučaj z Babuškino
1ШКА o je upraviteljica metodične sek-QB cije klubnega pododdelka, tova-H riš Babuškina, sedela v vagonu ■Bi tretjega razreda letoviščarskega »pospešenega«, je vzdihnila, kolikor globoko je mogla.
Valentin Katajev
»No, zdaj se lahko oddahnem«, je dejala sosedom in položila na zgornjo polico svoj mali kovčeg, obšit z jadrovino. »Dva tedna imam na razpolago. Dva tedna sem torej svobodna ko Kazak v stepi. Kar hočem, lahko napravim. Lahko prečitam Erfurtski program, lahko tudi predelam načrt klubnega dela za drugo polletje do vseh podrobnosti. Če hočem, si pa lahko tudi osvežim v spomin drugi del »Kapitala«. Vse lahko...
Sama se je divila svoji brezmejni svobodi in obzorju, ki se je odpiralo pred njo. S sive glave je vzela klobuk, si na dobrodušnem nosu popravila nanosnik in presedla z enega konca klopi na drugega.
»Ho-ho«, se je zaslišalo z gornje police. »Hej, tetka, v maslo si sedla! Ho-ho!«
»V kakšno maslo ?« je smrtno poblede-la Babuškina.
»V kakšno neki? V češpljevo omako«, je ljubeznivo pojasnil glas na gornji polici. In takoj nato se je iz mraka pojavilo lice lastnika gori omenjenega glasu. Lice, ki ga je moril dolg čas, pegasto, z izbočenimi ličnimi kostmi, lice mladega, toda popolnega huligana.*)
»Kaj pravite?« se je zgrozila Babuškina in skočila s klopi, kakor bi jo bil pičil gad.
»Hi«, je pomilovalno dejal huligan in pljunil. »Pošalil sem se.«
»Ali se je moči tako šaliti, tovariš?« je zamrmrala Babuškina. »Jopico imam skoraj novo, edino. Vi pa namah: maslo! Kaj pa mislite?«
»Dobro«, je užaljeno pljunil huligan in se 'namah zavalil k oknu ter glasno ki-hnil:
»Aph-čhi-i-i-ih!«
Mimo vagona je tedajci šla pestunja, ki se je tako prestrašila, da je odskočila v stran in podrla s kovčegi natovorjene-ga postrežčka.
*) paglavec, brezdomec, kakršnih se je prva leta po revoluciji mnogo potepalo po Rusiji.
»Ah, pardon, nisem opazil«, je vzhiče-no vzkliknil huligan. »Pozdravljeni, da-miea! Hej, otroka boste izgubili! Ha-ha!«
Z žarečimi očmi je pogledal okoli sebe in ko je začutil, da je predmet pozornosti, je pristavil:
»Hi, hi!«
Čez minuto so njegove oči potemnele in huligan je padel v mračno melanholijo. Pomolil je na hodnik svoje velike, prašne čevlje in se zabaval s tem, da je zbijal mimoidočim klobuke z glav. Toda ta posel mu ni nudil posebnega estetičnega užitka.
Razlegel se je drugi pisk. Mimo oken je steklo nekaj razburjenih potnikov, ki so iskali svoj vagon.
»Pss, državljan!« je važno vzkliknil huligan skozi okno. »Samo minutico!«
Debeluhar z dvema kovčegoma se je ustavil pred oknom.
Huligan ga je s prstom konspirativno vabil.
»Kaj je ?« je pobledel debeluhar in za-mrmral. »Povejte vendar!«
Huligan je naglo skočil s police, tekel po vagonu, prav posrečeno posnemal zlovešče posvetovanje ter se končno vrnil k oknu.
»Še minutico, eno samo minutico«, je dejal in požugal s prstom.
»Za boga •.. Povejte...« je zalepetal debeluhar.
Huligan je pomignil z očmi, sumljivo gledal pobledelega debeluharja in dejal:
»Prosim, prosim, državljan...«
»Toda... jaz bom vendar... zamudil vlak...« je z jokajočim glasom dejal debeluhar. »Za bo...«
Lokomotiva je zapiskala.
»Oprostite, državljan«, se je široko in dobrodušno zasmejal huligan, »pardon, zmotil sem se. Hi-hi!«
S krikom in psovkami je debeluhar stekel za vlakom, huligan pa se je nagnil skozi okno in zavpil neki gospe, ki je hitela po peronu:
»Madam, torbico ste izgubili! Madam, vozna karta vam je padla ven! Ah, pardon, zmotil sem se! Kar izgubljajte naprej!«
Mimo oken so bežala polja, drogovi in postaje. Huligan se je zabaval. Na vrata stranišča je pritrdil listek z napisom: »Zaradi popravila je stranišče zaprto!« in se zvijal od smeha, od zdravega in vedrega smeha, ko je videl, kako so potniki žalostno postajali na hodniku pred straniščem.
Beli oblaki so plavali po sinjem nebu, tovariš Babuškina je gledala nanje skozi svoj nanosnik in žalostno premišljevala:
»Na kako nizki stopnji razvoja stoji naša brezstrankarska sovjetska mladež. In zakaj? Zato, ker je prosvetno delo pomanjkljivo. Klubni pododdelek šepa. Zato je tudi huliganstvo. Jaz grem zdaj za dva tedna na dopust. Svoboden Ka-zak. Če hočem, lahko prečitam Erfurtski program, lahko pa tudi predelam drugi del »Kapitala«. Kaj pa če bi pričela s propagando med brezstrankarsko mladino? Zakaj ne bi privedla v naš pokret tega paglavca? Vprav to bom tudi storila. Malo težko bo, pa bo le šlo. Najprej moram napraviti načrt. Ugotoviti stopnjo razvoja, lahko rečem, nato vsaditi v mlado dušo seme zanimanja. Hm... Potem lahko v kratkih črtah orišem zgodovino razrednih bojev. Dotaknem se lahko tudi Marksa ... Tako bom izkoristila dopust in napravila dobro delo...«
Rečeno — storjeno.
Dva dni je Babuškina v najboljši veri in po strogo predelanem programu privabljala nezavednega mladeniča v kul-turnoprosvetno. delo. Da bi si pridobila njegovo popolno zaupanje, ga je pogostila na vsaki postaji s čajem, mu kupovala cigarete in previdno sejala seme spoznanja v njegovo okorelo dušo.
Nezavedni mladenič je topo poslušal navdušeno Babuškino, med tem pa se je še zmerom dobro zabaval: nedolžno ji je pljuval na čevlje, ponoči je z groznim basom v imenu GPU zahteval od preplašenih
potnikov potrdila o cepljenih kozah, podnevi pa je leno mazal klopi z vsem, kar mu je prišlo pod roko. Toda v splošnem in celoti je prosvetno delo napredovalo. In ko je čez tri dni zasijalo na obzorju morje in zablestelo v svoji žarki sinjini, je Babuškina mislila, da je osnova že dodobra predelana.
»Gledam vas«, je dejala mladeniču, »in si mislim: takle mladenič, lahko rečem, lep mladenič, gine tu zaradi svoje nezavednosti. In čemu? Zato, ker je odtrgan od zdravega kulturnega dela. Od Komsomola je odtrgan.«
Pridala je svojemu glasu, kolikor je mogla materinske nežnosti in prepriče-valnosti ter dejala:
»V Komsomol se morate vpisati.«
»Sem že bil. V Komsomolu sem bil«, je gluho zašepetal mladi mož, »pa so me izključili, mamaša ...«
In ko je opazil, da se vlak bliža peronu, je skočil k oknu in z divjim glasom zakričal:
»Hej, državljan! Denarnico ste izgubili! Tovariši, požar je v vlaku! Gorimo! Gorimo! Ven! Hi-hi!«
■ббЗаЗ'
Japonska kopna
In pomorska sila
vet Društva narodov, ki je zaključil svoje zadnje zasedanje, ne da bi bil vsaj količkaj uredil edino točko svojega dnevnega reda: japonsko-kitajski spor v Mandžuriji, je stal .pred silno težko nalogo. Odkar obstoji ta ženevska institucija, je
spornih strank, odnosno pretnja z blo-kado in oboroženim nastopom proti kršilcu miru. Italijansko obstreljevanje Krfa je bila že težja zadeva, kajti proti Italiji bi apeli na pamet in grožnje najbrže ne zalegli. Društvo narodov se je te neprijetne zadeve otreslo na ta način,
Japonski vojaki v bojni opremi
imelo Društvo narodov v svojem dosedanjem posredovanju raznih sporov opraviti le z zadevami manjših držav. Bolgarsko-grški spopad ali finsko-šved-sko nesoglasje zavoljo Alandskega otočja je Ženeva prav hitro poravnala, ker je zadostoval enostaven apel na pamet
da jo je odstopilo svetu petorice kot pristojnemu mestu. V Albaniji ubiti italijanski častnik je bil namreč član razmejitvene komisije, poslane na mesto od sveta petorice iz Pariza.
Mandžurski spor pa se ni dal rešiti z enostavno odstopitvijo spisa komur-
Japonski tank na ulicah Mukdena
reševati zadevo v svojem rednem jesenskem zasedanju, moral pa se je sniti ponovno še v oktobru. Krivec je bila ena izmed prvih vojaških velesil sveta, zato pa je bilo treba obravnavati sporni primer z vso obzirnostjo. Japonska se je z izredno žilavostjo upirala Društvu narodov ter ostala pri svojem stališču. Pogum zato ji daje vojska in mornarica, Zanašajoč se na nje silo, kljubuje Japonska vsemu svetu.
Razvoj japonske oborožene sile je tem zanimivejši, ker je japonska vojaška moč zrastla tako rekoč preko noči ter postala činitelj, s katerim svetovna politika mora računati, še sredi prejšnjega stoletja so vladale na Japonskem prav srednjeveške prilike. Vlada je bila v rokah plemiške kaste Samurajev, ki so bili nosilci oblasti in ki so svoje tlačane lahko vsak hip poklicali pod orožje. Kakor pa je mikadov narod naenkrat odvrgel vse stare uredbe v gospodarstvu, trgovini in politiki ter si osvojil vse tehnične pridobitve zapada, tako je tudi svojo oboroženo silo postavil na novo osnovo. Nemški častniki so kot inštruktorji ustvarili organizacijo japonske vojske po pruskem vzorcu, na preosnovi pa so seveda delovali tudi francoski in angleški inštruktorji. Japonci so vzeli od vseh armad najboljše ureditve ter po kratkem času porazili dve velesili, Kitajsko in Rusijo.
Na Japonskem je uvedena splošna brambna dolžnost, ki obsega sposobne moške od 17. do 40. leta. Novinci se kličejo v službo šele z dopolnjenim 20,
koli, kajti medtem so bile že davno ugasnile vse funkcije antantinih komisij in odborov, osnovanih v teku svetovne vojne. Svet Društva narodov je moral
Japonski letalec v boju
letom. Vsako leto preiščejo naborne komisije kakih 600.000 mladih mož in jih razdele v skupini sposobnih ter posebno sposobnih. Iz slednjih sestoji kontingent 120.000 novincev, ki se vsako leto pokliče v redno vojaško službo. Redni kadrski rok znaša pri kopni vojski dve leti, pri mornarici pa tri leta. Nato pride vojak v prvo rezervo (jobi), čez pet let pa v domobranstvo ali drugo rezervo (kobi), kjer ostane deset let. Do svojega 40. leta spada nato vojak v črno
vojsko (kokumin). Vzporedno s to redno vojsko pa obstoja še črna vojska onih, ki niso služili, ker so bili pri naboru spoznani samo za sposobne. Dokler Japonec ne preide v črno vojsko, mora opraviti tritedensko orožno vajo; slednje velja tudi za one, ki sicer niso služili kadrskega roka. Razen tega jt> nvedena telesna vzgoja v vse srednje in visoke šole, za kar skrbi 1200 aktivnih častnikov. Dijak, ki je pet let poeečal take tečaje, ima prednost, da odsluži redni kadrski rok v enem letu. Stoječa vojska šteje na Japonskem okoli 230 tisoč mož, v primeru vrine pa lahko spravi mikado na noge osem do deset milijonov izučenih bojevnikov.
Vsa kopna vojska je razdeljena v 17 divizij, od katerih je ena gardna, ostale pa so linijske. Divizije sestoje iz dveh pehotnih brigad, od kojih ima vsaka po dva polka, vsak polk za po tri bataljone. Vsak polk je ojačen z eno mitra-ljesko četo. Poleg tega ima vsaka divizija po enega, dva ali tri konjeniške pol-
ke, po en polk poljskega topništva ter po en bataljon ženijskih čet in en bataljon kolesarjev. Ostale vrste orožja, kakor brdsko topništvo, težko topništvo, topništvo za zračno obrambo, letala in tanki so razdeljene različno med vseh 17 divizij. Ob mobilizaciji sestoji divizija iz 20.000 mož, 36 poljskih topov, 288 lahkih in 52 težkih strojnih pušk, ne glede na druge vrste orožja. V primeru vojne se število divizij da dvigniti z lahkoto na 51.
Večji del stoječe vojske Je razmeščen
v južnem delu Japonske. Dve diviziji sta na Koreji in sta danes na pohodu v Mandžuriji. Na otoku Formozi so varstveni polki, ob mandžurski železnici pa posebne vojaške straže.
Pehota je oborožena s puškami 6,5 mm, modela 38, konjiča s karabin-kami modela 44, gardna konjenica ima vrhu tega še sulice. Poljsko topništvo ima brzostrelne topove 7,5 cm. Zaradi terenskih prilik v morebitnem operacijskem polju ima topništvo večinoma konjsko vprego. Na motorjih je le težka artiljerija. Zračno silo Japonske cenijo poznavalci na 200 aeroplanov in 200 hidroplanov.
Zelo močna je tudi vojna mornarica, ki je po moči tretja na svetu: angleška, ameriška, japonska. Nje razmerje do ameriškega brodovja se da izraziti v številkah 6.35:10, nje stanje pa je naslednje: 184 ladij z 674.000 tonami. Razen dveh matičnih ladij za letala ima mornarica še 9 velikih bojnih ladij, 28
linijska ladja »Mucu«, največja Japonska bojna ladja
križark, 76 rušilcev in 67 podmornic. Ta mlada mornarica ima že slavno zgodovino, saj je v bitki pri Čušimi prizadejala strahovit poraz ruskemu brodovju. Vendar je res, da ruske ladje v nobenem oziru niso bile kos japonskim modernim ladjam in ruski poraz ni nikak čudež.
Posebno pozornost pa zasluži razčlenitev zapovedniške oblasti v japonski vojski. Na čelu oborožene sile stoji cesar, ki sta mu neposredno podrejena šefa generalnega in admiralnega štaba. Oba imata pravo neposrednega poročanja cesarju, kakor vojni minister. S tem ima vojska svoje posebno stališče, ki omogoča popolnoma svobodno postopanje armadnega poveljstva. Znano je, da so generali odredili mandžurski po-
hod na svojo pest, dasi je ministrski
svet na prizadevanje finančnega in zunanjega ministra odločno odklonil vsake vojaške operacije.
Kakor pri vseh armadah, pa je tudi v japonski odločilen duh vojaštva, ki je naravnost izvrsten. Armada je pri narodu zelo priljubljena in vojaško službo smatra Japonec za čast. Disciplina v vojski je vzorna. Japonski vojak se že iz verskih razlogov ne boji simrti, zato je nenavadno hraber. Ni čuda, ako država, ki ima tako dobro vojsko, ne smatra za potrebno, da bi resno upoštevala priporočila ženevskih diplomatov; Za tako silo pač nd zlepa najti primernega eksekutorja, ki bi dal veljavo ženevskim odlokom.

Nazadovanje proizvodnje zlata
Svetovna proizvodnja zlata, M je dosegla 1915 višek v celotni vrednosti 482 milijonov dolarjev, od tedaj nenehoma nazaduje. Lansko leto so na vsem svetu pridobili le še za 334 milijonov dolarjev zlata. Izvedenci za zlato pri mednarodnih novčaničnih bankah računajo, da se bo po letu 1934. proizvodnja zlata še nadalje zmanjšala in da bo leta 1955. v denarne svrhe manjkalo najmanj za 380 milijonov dolarjev zlata, kot bi se ga normalno potrebovalo. Iz nekega poročila pri Društvu narodov se razvidi, da razen kanadskih in transvalskih rudnikov producirajo vsa druga nahajališča zlata manj kakor pred desetimi leti. Tudi iz tega poročila se vidi, kako pereče postaja vprašanje zlata za vse človeštvo. Na sliki vidimo znamenite zlate rudnike pri Johannes-burgu v Transvaiu, ki prispevajo največji del svetovne proizvodnje zlata.
Slovenska slovnica za Italijane
a lepem papirju in v skrbnem
tisku je izšla izvrstno zgrajena slovenska slovnica1, ki bi mogla služiti za medsebojno zbliževanje fobeh narodov.
Duhovni stiki med obema dosihdob niso bili prepogosti, če pomislimo na njiju neposredno soseščino. Vendar se n. pr. zgodovina naše književnosti spominja nekih dogodkov iz te stroke. V Čedadu se hrani latinski rokopis, čedadski evangelij, iz 5. ali 6. stoletja, kjer so na robu knjige zapisana imena romarjev, vmes nekaterih slovenskih, poleg njih pa Svetopolk z Moravskega in bolgarski kralj Boris Mihael. V Kranju se čuva Načrt homi-1 i j e ali propovedi, ki si jo je proti koncu 15. st. sestavil neki Italijan, še slabo podkovan v slovenščini. Najstarši spomenik slovenskega jezika z določno letnico je ć e-dadski rokopis iz 1. 1497. z italijan-sko-furlanskim pravopisom. Furlanski zgodovinar Nicoletti iz srede 16. st. poroča o Tolmincih, da radi pojo nabožne in posvetne pesmi. P. P. Vergerij, po rodu Italijan, je pregovoril Trubarja, da je začel prevajati novo zavezo. Tržaški vladika Ingene-rij je dal natisniti slovenski katekizem. V Vidmu je 1607 izšel italijansko - slovenski slovarček, kjer je Alasia da Sommaripa med drugim podal prvi popolni zapis stare slovenske narodne pesmi. Laškega pokolenja je bil nemško - latinski pisatelj Valvasor. Oče pridigarja J. Svetokriškega je bil beneškega pokolenja, mati pa Rihenberčanka, zato imenuje naš Abraham a Santa Clara svoj jezik »moj Vippauski«. Enako je s Zoisom, zaslužnim slovenskim mecenom, čigar ime je iz toskanščine: zoja = gioja (dragulj), zato njegov plemiški pridevek Edelstein. Pavlina Doljakova-Pajkova izhaja iz napol poitalijančene rodbine v Paviji, Janka Kersnika mati pa je bila Italijanka, tako kakor nekih sodobnih prosvetnih delavcev med nami. Rod, iz katerega je izšel Pagliaruzzi-Krilan, je bil že dolgo ukoreninjen pri nas.
Na drugi strani so naši rojaki delovali v Italiji, n. pr. renesančni umetnik Martino da Udine (dr. N. Zupanič, Zbornik za umet. zgodovino 1923), čigar oče je bil menda Ivan Beljan, potem J. Stelin, vseučiliški profesor v Padovi, pesnik in kritik (f 1770). Sto let pozneje je preminil italofil profesor dr. A. Podreka. To ime, mimogrede povedano, izvaja dr. M. Kos iz »patriarca«. Furlanski pesnik P. Zorut je bil Bric (Lože pri Dolenju), torej iz čisto slovenskega ozemlja. Scipio Slataper (prim. Trdinovo ptico »Zlatoper«), čigar oče je bil beneški Slovenec, je ob koncu vojne padel na Krasu; B. Cremieux je prevel na francoščino
1 Dott. Giuseppe Nemi: Grammatica della Lingua slovena. Lodovico Lucchesi, Gorizia, 1931, pag. 239. Lire 14.
njegov roman »Mon frčre le Carso«. Če je svoje dni pri nas deloval Fr. Robba, si pa obraznika Tominca lastimo mi in Italijani. »Figaro« je 9. X. 1931 hvalil razstavo sočnih soških pokrajin v pariških Galeriea Georges Petit. Maria Ukmar je sicer na-zvana »artiste italienne«, toda ime priča, da je bil nekdo njenih prednikov naše gore list. Dober rodoslovec bi utegnil dognati, da je bil kak Mocenigo prvotno Močnik, Sbuelz pa čebulec, itd.
Slovstvenih odnošajev, izraženih v sodobnih prevodih iz tega ali onega jezika, se tukaj ne bom dotikal.
Prej omenjeni Alasia slabo ovladuje našo govorico, kakor razvidiš iz naslednjega po-menka med potnikom in kmetom-gostite-ljem. Ribo n. pr. šteje za moško bitje, ker je italijansko: il pešce.
Potmk: Daite nam bulsiga vina, ker imate.
Potnik: lest chiem dobro messo inu bulsiga riba.
Kmet: Vam bomo dale. Nti muitese roke inu poite k' miso.
Inu se tistiga ribulla Prossecana tolicai dobriga.
Kmet: Le io tu.
Potnik: O ie lepa. Pomasi vam Bug.s
Pričujoči učbenik kaže po vsaki strani velik napredek ne samo proti Alasijevemu poskusu, marveč tudi proti vsem dosedanjim redkim slovenskim slovnicam za Italijane. Ako sem nanizal nekaj ugovorov, so takšni, kakršne srečujemo po večini sodobnih slovenskih knjig, čigava pa je prav za prav ta gramatika? »Ime ni Nemi«, me je opozoril nekdo, ki piše stavke po kitajsko, da imajo tudi narobe brani pomen. Seve, na Lago di Nemi ne kaže misliti. Knjigo je moral sestaviti sosed Nazorjevega Ve-lega Jože.
številni tiskarski pogreški, se zagovarja Uvod, so ostali zato, ker se je mudilo učno knjigo uvesti v šole še to jesen. Naglasno znamenje rabi eno samo, namreč ostri vec. škoda, saj krativcev imajo italijanske tiskarne gotovo dovolj. Nadarjen učenec bi jih že razumel. Sicer pa je tu pa tam kateri ostal, tako na str. 40. Za umevanje je poudarek jako pomemben. Evo nekaj zgledov za kratek oziroma dolg akcent:
Meč mu sega do meč — na mah se zgrudi na mah — brat gre jagode brat — naš otrok se ogiblje sosedovih otrćk — po-
2 Isto napitnico, mi piše prof. Koštiši glede na rahlo pripombo k besedi izid (ž i s, 11. X. 1931, str. 405), čitaš pri Guts-mannu: masti Bog (1777), pri Metelku: pomzi ti Bog, mozi ti Bog (1825), pri Vrazu: mozi ti Bog (ok. 1840)), pri Valjavcu: mozi bog (1890), v Pleteršniku: mozi (ti) Bog, pomozi ti (Vam) Bog. Po drju. Her-letu se čuje okoli Solčave: majzbog, naj-zbog. Torej je gorenjsko zdravico takole razčleniti: nazi t' Bog!
zdravljam v&s in rodno v&s — na brvi sem postal in postal nezaupen.
Težji je razloček med dolgim padajočim (*) in dolgim rastočim ('), ker se je ponekod izgubil, n. pr. na Krasu, na Štajerskem in v prekmurščini:
Za vilami ga napade z vilami — toliko premečem, da vse premečem — gospćda, poznate tega gospoda? — vr&ta je vrgel z vrata — siv las izpuli iz las — ta mož ne mara brbljavih mož — odšel je na pčt in je pot potil — kozarček (pastirček) izpije kozarček,—■ divja mačka lovi našega mš,-čka — kadar odbije sedem, pa sedem — današnji dan nam kruh še ni ddn.
Tudi zlog, ki nosi poudarek, je po navadi določen. Ni vse eno, ali se je obupanec počil ali se pćčil. Naglas ostane v izvedenkah na onem zlogu, kjer je bil v besedi, iz ka-
tere Je izvedenka nastala, n. pr. rCp —■
ropa — ropar, a zid — zidu — zidžlr. 2e dolgo poudarjamo: mlčko — mleka — mlekar (-ica), Nemi pa: mlekar (225). Je li to odsev davnine, prim. rusko molok6, aH pa verjetneje analogija ali nalika, po kateri se tvorijo nove besede, n. pr. mizar, knji-gar, urar (Pleteršnik: urar). človek bi pričakoval: štacunar, kakor se sliši aedaj z odra v Grumovem »Dogodku v mestu (Jogi«, a v besednjakih stoji: štacunAr, dolenjsko: štacn&r. Nalika je sila velika. Ali po Verlaineovo: Qui dira les torts de la rime? Prešeren je svetoval:
Poj to, kar kmet ln mčščan z pri dam slV
ši... danes pa vsi, ki imamo usta pod nosom, čebljamo: meščšn kakor: vžls — va.4 ■— vaščan, -Tu se ne da dosti pomagati
-sesas-
San Francisko
se je nekdaj imenovalo Yerba Buena (Dobra trava). 1850 je mesto, ki je dobilo današnji naziv za kalifornijske zlate vročice, štelo šele 34.000 prebivalcev, in sicer po večini izmeček sveta, ki se je tu sešel. Nazadnje so bile razmere tako neznosne, da so se meščani zbrali in vsakega zločinca obesili ali ustrelili. V prejšnjem času je bila petina mesta kitajska. Kitarji so stanovali v bednem okraju po mnogih beeni-cah in podzemskih hodnikih. Strašni po-
tres 1906 je porušil domala vse stavbe, 500 ljudi je poginilo, škoda se je cenila na 2 milijardi. Toda po treh letih je bilo mesto zopet pokonci, lepše in večje ko prej. Ves prejšnji kitajski oddelek je bil podrt. Med 500.000 prebivalci je danes le 8000 Kitajcev. Ker se v Zedinjene države ne smejo več priseliti novi Kitajci in se stari vračajo domov ali izumirajo, se po malem gubi rumeno pleme v Ameriki.
»Koder se Človek ne drži postav«, se posmehuje R. Musil (Prager Presse 11. X. 1931.), »ga pripro; a če krši obstoječ jezikovni zakon, mu gre pa ta čast, da ustanavlja nov razvojni zakon.« Zato Nememu ne bom prigovarjal, naj poudarja: pćjmovem (228). Predlog potegne v deležniku naglas nazaj: dobil — pridobil, gojil — vzgojil. Na Primorskem je ta način ugasnil, zato je zaznamoval dr. Nemi: naučil (84). Včasih naletim na starinske poudarke: debel, velik, ležžl, starćst, a drugič na mlade: žrebe, petčlin. Neznana mi je bila doslej oblika: metam (177) za: mečem (tolminsko: metljem; ljubljansko: mečljem), a tržem (= trgam) se ponekod čuje. Mogoče je to tiskarski pogrešek, od katerih niso vsi navedeni, n. pr. upAti. Kar je takih očitnih pomot, jih bo že učitelj dal popraviti. Sicer pa bi bilo najcenejše, da se akcent na predzadnjem zlogu ne zaznamuje niti v besednjaku.
Zamotana, podrobna pravila seveda niso za začetnike. A ker bodo tudi Slovenci rabili ta priročnik, se jim bo zdelo preostro pravilo, da se toda rabi za trdilnim, ampak za nikalnim stavkom (22), prim. v Pleteršniku: šlo je, ampak težko! Slab = cattivo (soltanto ^arlando di cose): kaj pa slab gospodar? Ob zgledu: sosed ne kupi hiše, ampak travnik (44) opozorim na Breznikovo slovnico III., 215: ne imenujem vas svoje služabnike, ampak prijatelje. Slično v francoščini: je n' ai pas d e s fusils, j' ai des pistolets. Ce je že navodilo glede gibljivega e v množ. rodilni-ku malce poenostavljeno (120), bi se tudi mogel zrak pustiti v o-jevski sklanji: zraka nam. zraku (126). Razloček med proti in napram (160) je precej papirnat, po Košti&lovem »Brusu« naj se sploh opušča ta nova izposojenka. Pripona (suffisso), ki spaja koren in končnico v glagolu, n. pr. dvig-ni-ti, dvig-a-ti, bi se morda primerneje krstila z infisso? Pripona e se za šumniki nadomešča z a: molčati, slišati, ležati (češko pa po staro: mlčeti, slyšeti, ležeti), ne pa tudi za c in j (167), saj takih primerov ni. V deležniku: m in ti 1 se i ni zamenjal z u, temveč se u še drži na svojem starem mestu (172). Z zgodovinskega (ne s praktičnega) vidika je krivo, da se končnica jo stopi pri deležniku na -č (156). Pisec namreč ni navedel krajših, starših oblik: nes6, spe, ki so podlaga sedanjemu participu, marveč le daljše: nesejo, spijo (24). Tiskarski škrat je menda zaplodil nejasnost na str. 168, kjer je povedano, da se za crescere rabi koren rast- ali pa r a s-. Pri glagolu šteti bo moral učitelj razložiti, zakaj ne gre po I. vrsti kakor n. pr. greti, koren je namreč: čit, odkoder češki čisti, južnoslovanski č i t a t i in slov. šteti (v prekmurščini s pomenom brati). Pri IV. vrsti (175) bi lahko vzporedno navedel ta-kele glagole: napotiti — potiti se — napočiti, motiti — močiti, ježiti — jeziti, podi-
ti — pojiti, pogoditi — gojiti, da bi raztol-mačil mlajšo obliko v trpnem deležniku. Sicer pa se ta rad nadomešča s pridevnikom, n. pr. jezen nam. razjezen, pot&n ali pćten nam. spoten. Tudi deležnik stan (171) je nerabljiv.
Glede števnika naj omenim, da so takoj po prevratu pri nas uvedli v vse šole starejše štetje: dvajset eden, trideset dva, štirideset pet itd. Nadalje nesklonjivost delitelja ali divizorja, n. pr. 12:3 se glasi: dvanajst deljeno s tri (ne: s tremi), enako: koren tri iz pet, a na n.
Popraviti je treba debelo pogreško j a-genj (121) v jagnjet, kakor stoji ta beseda pravilno na dveh drugih mestih, pohvaliti pa obliko milijonski, ki jo Lj. Zvon 1931 str. 488. piše napek: milijontni. Zgodovinsko pisavo bi vzpostavil v: nohet (21), preprost (96), dejati (106), varuje (183). Zlogotvorni r stoj v: sestrski (140). Na-mestu: po cesti srečam učitelja bi jaz rekel: na cesti (62). Po Kolaričevem »J. Rešetu« pišimo stremiti (ne stremeti). Za: danes zjutraj je krajše: davi, za: od sedaj naprej pa: odslej, poslej, pozdaj. Pridevnik vitek bi jaz prevajal: svelto; slanciato; šele v zadnji vrsti: snello (iz germanskega schnell). Mnemotehnični stavek, vsebujoč vse trde soglasnike, tudi c (32), bi takole izpremenil: škofec hoče post.
Izza Goetheja se v nemščini uveljavljajo puristične težnje, prim. Campejev slovarček tujk iz 1. 1801; poznejši Heysejev »Fremdworterbuch« vsebuje nad sto tisoč tujk iz najmanj 12 jezikov! Slično stremljenje- opažamo pri Cehih. Letos so izdali še Slovaki »Pravidlž slovenskčho pravopisu«, kjer se pri soznačicah daje prednost domačim tvorbam. S tega vidika bi nadomestil izposojenke kregati z: oštevati, zmerjati, grajati; očala z: naočniki; čakati koga (brez predloga na). Za kredenco ima Bartel: postrezna mizica, Breznik pa: lava, lavica. Poleg kvalitete bi pristavil kakovost in vrsto, poleg ošpičiti še priostriti, poleg ribati še strgati (kuharsko). Pred ognjegasca bi porinil enostavnejšega gasil-, ca, težko bolezen bi zamenjal s hudo, za ital. voto, nota bi razen red dodal ocena, kar se zdaj širi pri nas. Nevzorne skovanke kot parobrod bi nadomestil s: parnik, za glasovir bi pridržal francoski klavir. Mimogrede: po višji naredbi danes učitelji popravljajo zvezke s tekočim rde-čilom, ne z rdečim svinčnikom (79).
Po geslu «repetitio mater studiorum» je naš slovničar po večkrat prevedel ene in iste izraze. Površnim učencem je ustregel, strogim pedagogom pa manj. Tudi knjiga se je s tem povečala.
Sestavki so lahki: zabavne prigodbice, praktičn'' zmenki, mrvica književnih podatkov, pregovori. Od zadnjih je eden italijanski: Vedi Napoli e poi muori! Prav za prav besedna igrača: Oglej si Neapel in potem še vasico Mor
»TTlia ling-ua cosl đifflclle qua!* 6 !a lingua slovena.« To misel sem srećal vsaj trikrat. Seveda, sleherni narod je svojo govorico zase ustvaril, ne za tuja usta. »Vsak jezik je lahek za tistega, ki ga zna«, je po svoje izustil dolenjski hribovec. Knjižno italijanščino z obilico veznih naklonov gladko obvladati pa tudi ni igrača. Naš glas h bo seveda delal preglavico, razen Toskan-cem, in nemara se kedaj ponovi smešni prizor, ob katerem je italijanski zidar od-skočil od nedograjene stavbe, ko je od nekod slišal Hrvata: »Kiša pada!« Zlogo-tvorni r bo nov gordijski vozel. Zapoj češko: »Strč prst skrz krk« (potisni prst skozi grlo) po napevu: »Odpri tedaj«, pa se ti razodene razloček. Vendar je odrska umetnica Ana Sedlščkovš. nedavno pri gostovanju v dunajskem Raimund-Theatru tako sijajno plavala preko soglasniških skupin, da se ji N. Fr. Presse ne more naču-diti.
Med vojno ml je nemški častnik priznal, kako mu godi poljsko ščebetanje, čeprav menda sam ne bi spravil skozi zobno ograjo: chr^szcz brzmi w trzcinie (hrošč brni v trstini). Ko so se francoski častniki na balkanskem bojišču učili srbščine, so jim domačini za pričetek stregli z najtežjimi grižljaji: na vrh brda vrba mrda (se maje). Nič dosti lažje gruče utegneš najti tudi po drugih jezikih, na priliko v latinskem: exsors extispex est exspes (neudeleženi ve-dež je ves obupan). Prevokalni jeziki, n. pr. neki zamorski, to je poudaril že škra-bec, našim ušesom nič kaj ne ugajajo, dokaz tale grška beseda: ta a&ata (nepoškodovane stvari). Mogoče Latinci zato niso marali meketati: mee dee, marveč so klicali boga: mi deus, ter opisovali stopnjevanje pridevnikov na -e u s, -i u s, -u u s, da se ni steplo preveč samoglasnikov. Naša govorica je primerno blagoglasna, pri tem pa ne mehkužna, ampak možata. Zategadelj je neki ugankar v Naši Radosti za-krožil: Zvočna je laščina, močna je našči-na. Glejmo, kaj pravi o njej profesor Tes-ničre v Strasbourgu3) tako mimogrede:
»V Cicibanu je ena Župančičevih skrivnosti ta, da zna z jako dobrim posluhom in občutjem spojiti ritem in zvok besed pa njihov pomen. Oboje je tolikanj ubrano, daje tolikšen vtisk enote in skladnosti, da se slovenščina zdi kakor nalašč ustvarjena za to, da bi omogočila pesniku, dobiti iz nje učinke, kakršne izkorišča s takšno srečo. Zveza med zvokom Дп smislom ima v mladinskih Župančičevih pesmih nekaj nujnega in neminljivega na sebi. Župančičeva ustvaritev, se zdi, ni pri tem nov izum, ampak odkritje nečesa, kar je bivalo že prej. Zato čisto mladi otroci brez težave po besedni glasbi pojmujejo to, kar se še odteguje njihovi razumnosti. Včasih
3) Lucien Tesničre: Oton Joupan-
t c h i t c h, Poete slovene. Pariš, Les Belles Lettres, 95, Boul. Raspail. Str. 383. Frs 30.
se pomen celo popolnoma Izgubi In pesnitev se razlije v zaporedje zvokov ali časo-mernih gibanj, ki povedo isto. Onomato-pojija slavi tu zmago. V muzikalnem jezi-ku, kakršna je slovenščina, se dajo v tem doseči sijajni učinki, na žalost težko izraz-Ijivi v francoščini...« (314).
Na drugem mestu svoje korenite, krasne razprave o našem najboljšem pesniku pra*-vi učeni strokovnjak:
»Navzlic svoji čilosti je Župančičev jezik — z ubranim jezikom Prešerna, »slovenskega Petrarke«, in blagozvočnim jezikom Gregorčiča, milega »goriškega slavca« — vendar najlepoglasnejši, kar se je kedaj pisalo na Slovenskem. Akoprav se zdi rezka hrvaškim ušesom, vajenim mehkejšega blagoglasja, spada slovenščina z od-tenkovito barvitostjo in z raznotero krep-kočo zvonkih samoglasnikov pogorske govorice med najlepše slovanske jezike, ki so vsi lepi. Toda malo je slovenskih pisateljev, ki bi se bili zmenili za to prirodno bogastvo ter ga izrabljali v književnosti. Župančič sodi med nje. Z neutrudnim iskanjem se mu je posrečilo dobiti v oblast godbo, ki jo hrani v sebi njegova materinščina, izvabiti iz nje nove, čudovito izrazite odličice in sozvoke.« (359>. Pari Ante,
-sso
Zdravljenje j etike
Dr. Giinther Enderlein, kustos zoološkega muzeja v Berlinu, je podal zanimivo izjavo, da se mu je posrečila gojitev bacilov tuberkuloze iz griževca. če je to res, potem so se odprla zdravljenju jetike popolnoma nova pota.
eooooooooooo,»^^	V"«ivy)oooc»nooooon
SLIIKE IZ ŽIVLJENJA Ш SVETA
V zgornji vrsti (od leve proti desni): Mlade španske uradnice čitajo v listih ukaz vlade o 50 % redukciji uradniških mest — Najhitrejša letalca por. Stainforth (levo) in por. Boothman — Filmski par Lillian Harwey in Willy Fritsch — V spodnji vrsti (od leve proti desni): Ob desetletnici fašizma je obiskal ministrski predsednik Mussolini Napoli — Edisonov najstarejši sin William s svojo ženo — Mala princesa Elizabeta, hči yorške dvojice, s svojimi
starši

рјоосххххххххххххххххзооооо

J a c q u e s Cezembre
V oblasti opic
Hoetrira Fran Škodlar
(Nadaljevanje)
H budilo me je ščipanje po želodcu, ki me je spomnilo, da nisem od prejšnjega dne nič užiL Nova skrb! Kako bi si dobil kaj mane 1...
Mrežico sem zvil v s vitek in se spustil niz reko, oprijemajoč se rastlin plezalk.
Spotoma sem skušal zaslediti kak sadež, da si potolažim lakota
Nazadnje sem odkril nekaj rumenih bobik, precej podobnih slivam; toda niso li morda strupene? Preveč gladen sem bil, da bi bil dolgo omahoval, pa sem se jih po mili volji najedel. Ker po tem zajtrku nisem čutil nikakih težav, sem si v mrežico naložil nekoliko sadja in nadaljeval naporno pot
Nastopila je druga noč. Drugo jutro sem se naužil sadja in rinil dalje v upanju, da naletim na plavajočo klado.
Sem ter tja sem zaklical, da je odmevalo skozi mračno goščo, vendar noben človeški glas ni odgovoril mojemu in bilo mi je, kot da sem živ pokopan v tej neizmerni samoti.
Okoli poldne sem se bil ustavil, da bi za trenutek počival, ko zdajci zaslišim šumenje v grmovju, ki me je obdajalo.
Po naravnem nagibu počenem za drevo m za zeleno zaveso zapazim tri strašne obraze.
Meneč, da so pred menoj tri močne opice, sem za trenutek nameraval skočiti v reko. Ko pa se mi je eden od teh
groznih stvorov približal, sem dognal, da imam pred seboj človeška bitja. Moja bojazen se je umaknila neizmerni radosti in kakor k rešiteljem sem stekel k njim. Kaj za to, če niso bih bolje oblečeni od Adama in če so jim prihajali čudni glasovi iz grla. Telo jim je bilo pokrito s plastjo sivega blata, ki jim je na obrazu stalo kot naličnica ter jim dajalo nenavaden videz. Oboroženi so bili z noži od trdega lesa, ki so jih rabili kakor sekirice.
Z glasom in s kretnjami sem jim skušal dopovedati svoje potrebe. Ne vem, koliko so razumeli mojo razlago, vendar eden se je postavil predme, druga dva pa zadaj, in tako smo odtegnili. Moj vodnik je lezel kakor kača skozi gozd in jaz z veliko težavo za njim. Oba druga antropoida (to se mi zdi najboljši izraz za te izredne stvore), oba druga opičjaka, pravim, sta mi delala pot s svojo drvnico. Precej dolgo sem stopal kakor v sanjah, potem smo prispeli na jaso, kjer sem opazil tekoče vode, ki so morale po mojem mnenju biti rokav Orinoka.
Dve- tri dvanajstice Indijancev (moških, žensk in otrok), tako nalahno oblečenih kot moji vodniki in prav tako strašnih, so bivale po tem kraju, čeprav nisem mogel zaslediti nobenega znamenja o stanovanju.
Moj prihod je izzval med plemenom velikansko presenečenje, ki se je izražalo v kričanju, kretnjah in spakovanju. Tem vrlim ljudem ni bila pač nikdar čast, da bi jih bil obiskal belokožec. Pri tej priči me je obkolila množica na-mrdnjenih, a ne sovražnih obličij. To me je potolažile in izpehan od truda sem se sesedel na tla, medtem ko se je med mojimi vodniki in ostalimi domačini vnel resen razgovor.
Malo kesneje so me dva ali trije od njih spremili proti lestvi od ovijalk, ki je visela z- drevesa in po kateri so mi pomagali kvišku. Pogledal sem gori ter uzrl nekakšno kolibico na drevesnih vejah. Ta zračni stan mi je bil pogodu in plezal sem brez ugovora, za menoj pa ves čas eden izmed divjakov. Dospel sem na ozko ploščad, kjer je ždela ostudna staruha, ki je mogla imeti šestdeset do

osemdeset let. Ker mi ni bilo kdo ve koliko do tega, da bi stanoval s takšno tovarišijo, se mi je zdelo bolje, če se spustim zopet doli, toda na moje veliko iznenadenje je bila lestev izginila.
Ker sem že ujetnik pri tej stari čarovnici, naj se zgodi kar hoče... sem pomislil.
Kot filozof sem sedel po turško in čakal. Ni trajalo dolgo, pa mi je starka prinesla bučo belkaste kaše. Ne da bi se bil prepričal, iz česa je, sem jo po-goltal, pri čemer mi je dlan rabila na-mestu žlice. Mehčina je bila dvomljivega okusa, vendar se mi je zdela tečna.
Je morda to strup ?... Malo mi je bilo tedaj za to.
Po obedu sem se zleknil in trdno zaspal.
Ko sem se po hudih sanjah zbudil, mi je skrbnica takoj prinesla drugo jed, ki sem si jo pošteno privoščil. Hotelo se mi je na tla, da bi se malo razgibal,
toda zaman sem poskušal dobiti lestvico. Moji znaki so ostali brez uspeha. Staruha se ni zmenila zame. Izginila je in se nekam skrila.
Okoli drevesa je viselo sicer precej ovijalk, ali niso se mi zdele dovolj močne, da bi vzdržale težo mojega telesa. Sedel sem na rob ploščadi in se oziral. Našteti sem mogel blizu dvanajst zračnih stanovanj, podobnih mojemu.
Medtem ko so matere pripravljale kosilo v lesenih stopah, so se otročiči obešali po lahnih vejah. Nekateri moški so lovili ribe. toda glavni opravek se je zdel »blaga brezdelica«... Da sem imel takrat aparat za posnemanje, s kakršnim sem pozneje napravil toliko zanimivih poučnih filmov... Na svojem
opazovališču bi bil lahko nasukal trak, da malo takih.
Ni dolgo trajalo, pa sem vnovič zadremal.
Ko sem se drugo jutro prebudil, je čuden prizor potegnil mojo pozornost nase; vse pleme je bilo na obali reke in se je valjalo v mastnem blatu nalik čredi svinj. Ta plast grezi, s katero so se moji gostitelji mazali po životu, naj bi jih bila menda zaščitila pred mrčesom. Z veseljem bi se bil šel valjat med nje, kajti komarji mi niso kdo ve kaj prizanašali !
Štiri ali pet dni je minilo. Hostnild so me čisto pozabili, kakor je kazalo. To me je pričelo skrbeti in zakoprnel sem na svoji ploščadi. Kaj kani divje pleme z menoj? Obdržati me kot malika ali kot čudnega krsta ? ... Nekajkrat me je zamikalo, da bi svojo priletno je-čarko pahnil s pločnika, toda s tem se moj položaj ne bi bil nič predrugačil m moj želodec ji je bil kolikor toliko hvaležen za jedi, ki mi jih je redno prinašala, Dišalo pa mi je čedalje bolj in ker se nisem gibal, sem se precej zredil.
Neko noč me je predramil rahel dotik. Starka se je sklanjala nad menoj in me oprezno tipala po telesu. Grozna misel me je spreletela. Mogoče imam opravka z ljudožerci, ki me krmijo, da bi se posladkali z mojim belim mesom!
S to grozotno podmeno se kar nič nisem mogel sprijazniti in ko se je zveče-rilo, sem sklenil pobegniti, pa naj velja, kar hoče.
Ponoči bi zdrsnil na tla, kakor bi s« pač dalo, se pritihotapil do reke ter uše) na kanotu, kakršni so bili tam zar sidrani.
Spanje moje čuvajte se je zdelo precej nemirno tisto noč. Kadarkoli sem se premaknil, sem jo našel bedečo in zdanilo se je, ne da bi bil mogel izvesti svoj naklep. V tem trenutku bi ji bil najrajši vrat zavil, toda previdnost me je navdala z bolj človeškimi čuvstvi.
Morebiti, me je prešinilo, je današnje jutro določeno za veliko gostijo, pri kateri bom jaz za posladek. Ali sem zadosti rejen? Koliko bi bil tačas dal, če bi bil podoben okostnjaku!
Dan mi je potekel v premišljevanju in molitvi, nebo sem prosil, naj zopet po-
šlje noč, zaščitnico mojih načrtov. Naposled se je zmračilo in starka je trdno zasmrčala.
Zlezel sem na okrajek ploščine in nekaj minut pozneje se spuščal nizdol, obupno se oprijemajoč zajedavk, ki so obdajale drevo. Vsaka sekunda bi me bila lahko treščila v praznino! Slednjič sem dosegel tla in za hipec ogledoval okolico. Srce mi je tolklo, ko sem se bližal reki; odpel sem pirogo, zgrabil lopatasto veslo...
Moja ladjica je plavala s tokom!
(Dalje)

D r. Vlad. T r a v n e r.
Francoske kolonije
aolonialna razstava v Parizu1 je sijajen dokaz pridnosti, energije in kolonizatoričnega talenta francoskega naroda, ki si je znal v Afriki Aziji, Ameriki in Oceaniji priklopiti nas 2 60 milijonov ljudi, ki tvorijo kljub različnosti plemen, jezikov, običajev, ver in kultur kompaktno maso, usmerjeno in osredotočeno k ma-terni zemlji Franciji.
Prekomorska Francija (la France d' outre-mer) — tako imenujejo Francozi s skupnim imenom svoje kolonije, vazalne države in interesne sfere — pa je tudi neizčrpen vir moči, ugleda in blagostanja mogočne republike, ki je za Veliko Britanijo prva kolonialna sila sveta. Namen te razprave je podati bravcu splošno sliko ogromnega kolonizatoričnega in kulturnega dela, ki ga je izvršila naša zaveznica in prijateljica v teku stoletij in narodno gospodarskega pomena njenih posestev onkraj morij.
A. Zgodovina francoske kolonizacije
Atlantski ocean in Sredozemsko morje objemata na zapadu in jugu domovino francoskega naroda. Zato je umevno, da se je rodila že zgodaj v ponosnih francoskih srcih želja po gospod-stvu in bojni slavi onkraj morja. Začetki kolonizacije segajo že v dobo križarskih vojn (1096—1270), ko so se mnogi sinovi Francije naselili v Siriji
0 G!, članek dr Stanka Juga: „Na kolonialni razstavi v Parizu«. Žis. 10. knjiga, stran 33.
in Palestini. Z zmago sovražnega orožja so sicer te naselbine propadle; spomin nanje pa se je ohranil do današnjih dni. Še sedaj označujejo namreč orientalski narodi z besedo »Frank« (t. j. Francoz) vsakega Evropca. Pa tudi razvaline gradov in cerkva, ki so jih zgradili francosifi vitezi, so priča teh davnih dni.
V 14. stoletju je imela Francija svoje prva, četudi skromne naselbine na obalah Zapadne Afrike. Par desetletij pozneje (1402) je zasedel normandski vitez Jean de Bethencourt z nekaterimi tovariši Kanarske otoke in postal tu španski vazal (kralj) in nadškof. Želj 2, doživeti viteške avanture in spreobrniti nevernike, so povzročile predvsem te ekspedicije. Gospodarska vprašanja so imela le postranski pomen. Zato so bila vsa ta podjetja le predhodniki velike, pretežno narodno gospodarske kolonizacije, ki se je začela v začetku novega veka, ko sta odkrila Krištof Kolumb Ameriko (1492), Vasco da Gama pa pot okoli Afrike v Indijo (1498). Sijajni uspehi Špancev in Portugalcev so vzpodbudili tudi druge narode, predvsem pa Francoze. Njihovo stremljenje je bilo osvojiti si severnoameriško obal, ki je bila—v novem svetu — Franciji najbližja. Že 1506 so priplule prve francoske ladje pod vodstvom Verrazana na obrežje današnje Karoline. Sistematična kolonizacija se je začela kakih let рогпејз. Njena zibelka je bila Normandija, ki je igrala tudi v poznejših ekspedicijah glavno vlogo. V letih 1534 do 1536 je odkril Normandijec Jean
CartJer reko Sv. Lovrenca hi naselil v Kanadi prve francoske koloniste. To delo je nadaljeval njegov rojak Samuel Champlain, ki je v letu 1603—1615 preiskal okolico velikih severnoameriških jezer in ustanovil več cvetočih naselbin, med njimi mesto Quebec (1608). Njegovi navdušeni opisi »Nove Francije« so privabili nove koloniste in misijonarje, ki so v naslednjih letih odkrili še več ozemlja. Posebne zasluge med njimi si je pridobil pater M a r q u e 11 e. Tudi kardinal Richilieu (t 1642) m minister Col-b e r t sta pospeševala kolonizacijo Kanade s tem, da sta pošiljala sem odslužene vojake. Sredi 17. stoletja je imela dežela že okoli 70.000 kolonistov, ki so se pečali s poljedelstvom in živinorejo. Najuspešnejši in najslavnejši francoski kolonizator te dobe pa je bil Robert d e L a S a 11 e, ki je odkril z malo četo Mississipi im pridobil v letu 1678— 1687 francoski krom ogromno ozemlje med velikimi jezeri in Mehikanskim zalivom. V tej pokrajini — imenovani v čast Ludviku XIV. Louisiana — so se naselili kmalu mnogi francoski kolonisti in ustanovili več mest kakor New Or-leans (1717), St. Lomiš i. dr.
Skoraj Istočasno, ko so si nstvarffi
Francozi z mečem in plugom veliko kolonijo na severu, so se naselili tudi v osrednji Ameriki. V tem času so zasedli Guyano (1602) ter Guade-loupe (1635), Martinique (1635), Hatti (1697) in še par drugih antilskiih otokov. Tu so nastale — posebno v 18. stoletju — cvetoče plantaže, ki so zalagale Francijo in znaten del ostale Evrope s kavo, sladkorjem, vanilijo, tobakom in drugimi pridelki tropičnih dežel.
Pa tudi na obalah Afrike in njenih otokov so zaplapolale takrat ponosne burbonske zastave. Glavne zasluge zato so si pridobile razne pomorske družbe, ki jih je ustanovil kardinal Richilieu. Ze 1620 so zgradili Francozi na Madagaskarju Fort Daup'hin; nekaj let pozneje (1642) pa proglasili ves otok kot francosko last. Ta proglas pa je ostal Ie na papirju, ker je bil otok do 1885 dejansko neodvisen. Uspešnejša so bila ostala podjetja. V tem času so zasedli Francozi »Ile de Bourbon« (sedaj Reunion; 1638), »Ile de Franc « (sedaj Mauritius), Rodriguez, Komore, Amirante, Seychille in druge afriške otoke v Indijskem oceanu. Med njimi
-seeas-
Utripanje srca v zvočniku
Utripanje srca, ki se s pomočjo mikrofona in ojačevalcev prenaša na zvočnik, postaja modemi medicini vedno večjega pomena, ker potek bolezni lahko istočasno zasleduje
yeč zdravnikov, na raznih krajih
Je vzcvetel posebno rodovitni in kli-matačno ugodni Reunion. Prva kolonija na celini je bil Senegal (1637). Tu je bilo več naselbin, ki so bile prvotno last pomorskih družb. Izmenjavale so z domačin, sužnje, zlato, gumi, dragocen les i. dr. za alkohol, orožje in steklene bisere. Ko pa je postal Senegal last francoske krone, so kraljevi namestniki kolonijo znatno razširil' in zgradili več pristanišč kakor Saint Lou/is (1659), Goree itd.
Za Vzhodno Indijo so se zanimali Franoozi že od 1601 dalje in ustanovili tam več trgovskih podjetij. i664 je ustanovil minister Colbert po vzgledu Holandcev in Angležev francosko vzhodno - indijsko trgovsko družbo (kompanijo), ki je 1674 kupi'a mesti Po.ndichery in Chandernagor in položila tako temelje francoskemu gospod-stvu v Indiji. V letu 1735—1745 sta pridobila D u p I e i x in L a Bonrdon-n a i s deloma z orožjem, deloma s pogodbami z haiderabadskim nizamom Franciji na jugu in zapadu polotoka obširno ozemlje s 5 provincami.
Za časa Ludvika XIV. (1643—1715) so obsegale francoske kolonije v Ameriki, Afriki in Aziji ogromno ozemlje, ki ga moremo ceniti na okoli 12 do 15 milijonov km2 s kakimi 5 do 6 milijoni prebivalci. Točnejših podatkov ni mogoče navesti, ker kolonije (razen otokov) niso imele določenih mej. Тахо je bila Francija že v teh časih ena prvih kolonialnih držav sveta. Vse to obšlir-no ozemlje — z neznatnimi izjemami — so zgubili Francozi v teku 18. :n v začetku 19. stoletja. Ta propad so povzročile neugodne politične razmere, francoska revolucija in številne — posebno Napoleonove — vojn2 v Evropi. Obenem je postala medtem Velika Britanija pomorska in kolonialna velesila, s katero se Francija ni mogla meriti. V Ameriki pa se je rodila nova sila — Zedinjene države (1776). 1713 so morali odstopiti Francozi Angležem vzhodni del Kanade (Akadijo in Novo Škotsko); 1715 pa otok Novo Fundlandijo. V letih 1?51— 1763 je iztrgal lord C1 i v e Francozom skoraj vsa posestva v Vzhodni Indiji. Kmalu nato (1770) je prapadk tudi kompainija. Tako so postali Angleži то-spodanji velikanskega indijskega ozemlja.
Najhujši udarec so doživeli Francozi v pariškem miru, sklenjenim 1763 med Francijo, Španijo m Veliko Britanijo.
ko so se morali v korist Angležev odreči vsej Kanadi in vzhodni polo/ci Louisiane. S tem so postali nevzdržni tudi ostanki francoskih kolonij v Severni Ameriki. 1803 je prodal tedanji prvi konzul francoske republike Bona-parte zapadno Louisiaun Zedinjenim državam za 15 milijonov dolarjev. Za francoske revolucije in napoleonskih vojn so si polastili Angleži začasno (1794—1802 in 1809—1814) Guadeoupa in Martiniqua; za stalno pa Am rantov, Seychillov. Mauritija, Rodrigueza Ln še par manjših otokov v 'nd'iskem oceanu. Medtem je proglasil tudi francoski del otoka Haitija svojo popolno neodvisnost. Okoli 1820 so imeli Francozi v Ameriki le še otoke St. ^'erre, Miquelon, Martinique in Quado.ion.ip3 ter na celini Guyano; v Afriki Senegal in Komorsko otočje, v Vzhodni Indiji pa par mest. Vse te kolonije so štele komaj 450.000 prebivalcev, tako aa Francija kot kolonialna država skoraj ni prišla več v poštev.
Francoski živelj pa se je ohrani! v mnogih nekdaj francoskih pokrajinah še io danes. V Kanadi živi še sedaj nad 2 milijona Francozov iFranoo Ca-nadiens), ki so ostali zvesti jeziku, običajem in (katoliški) veri svoje prvotne domovine. V provincah Quebec in Aka-dija tvorijo okoli 80 odst. vsega prebivalstva, Mesto Quebec (110.000 prebivalcev) je skoraj popolnoma francosko; mesto Montreal (620.000 prebivalcev) pa prilično do polovice. Zaradi svojega števila (okoli % vsega prebivalstva) in zaradi svojega vzornega gospodarstva igrajo Franoozi v Kanadi pomembno vlogo. Nekaj francoskih drobcev se je ohranilo tudi v nekdanji Loui-siani, predvsem v St. Louisu. Uradni jezik haitske republike je francoski, medtem ko govore prebivalci (č'nci) neko čudno, težko umljivo mešanico francoščine in r a zrnih zamorskih narečij. Tudi prebivalci Amirantov in Sey-chillov so še ohranili jezik svojih nekdanjih gospodarjev. (Dalje)
— 553 —
EtruškI sledovi v Toskani
Htruski, skrivnostni narod, H je v dobi ustanovitve Rima naseljeval del Italije, so še dandanašnji zelo malo znani. Proučevanje ostalin tega visoko omikanega izumrlega naroda je osobito zadnja leta zelo živahno in je doseglo že prav lepe uspehe. Med kraji, ki so dali največ materiala za naučno izsledovanje stare
so bogato okrašene s freskami, izvira-jočimi iz 5., 4, in 3. veka pred našim štetjem. Med najzanimivejše grobnice spada vsekakor »La Pellegrina«, ki so jo odkrili, ko so gradili cesto na etru-ško pokopališče. V nji so našli množico predmetov, ki so zelo dragoceni za etru-ški študij. Grobnice so po večini dveh tipov. Starejše imajo ravne stene, no-
Glavna dvorana v grobnici La Pellegrina v Chiusiju Slika je posneta v trenuku odkritja dvorane in je vse še v položaju, v kakršnem so jo ostavili razbojniki pri oplenitvi groba
Etrnzfje, Je toskansko mesto Chiusi (stari rimski Clusium), kjer so izkopali etruško pokopališče in našli v njem množico prezanimivih predmetov. Pokopališče je dostopno obiskovalcem in italijanska vlada je do njega zgradila udobno vozno cesto, da tako omogoči tujskemu prometu poset te zgodovinske zanimivosti.
Predmeti, najdeni na pokopališču v Chiusiju, pričajo o visokem stanju omike starih Etruskov. V pobočje kameni-tih gričev Poggio-Renzo so vklesane ogromne grobnice, v katerih so razvrščene kamenite rakve. Stene grobnie
vejše pa imajo v stene vdolbene niše. »La Pellegrina« je nekako v sredi med obema dobama, ker ima njen prednji del značaj starih grobnic, v zadnjem delu pa so v kamenite stene že izsekane niše.
»La Pellegrina« je bila oropana že ▼ pradavnih časih, kar smatrajo ljubitelji starožitnosti za izredno srečo. Oskru-njevalci grobov so namreč pobrali samo dragocenosti, za ostalo pa se niso zmenili ter so ostavili grobnico v stanju, kakor ga kaže naša slika. Razbojnikom se je pri poslu zelo mudilo, kar dokazuje nered, v katerem so pustili okra-
deno grobišče. Sarkofaga v ozadju na desni niti niso popolnoma odkrili, marveč so kameniti pokrov le nekoliko privzdignili ter ga podprli s kamenito žaro za pepel, prinešeno iz sosedne dvorane.
Zlate in srebrne predmete so tatje pobrali, ostavili so — najbrž pomotoma — samo majhno srebrno vazo za pepel valjčaste oblike in s koničnim pokrov-cem. Posoda je lepo cizelirana, škoda pa je, da so risbe močno trpele in se komaj razloči, da predstavljajo bogove ljubezni, prepletene z venci. V glavni dvorani stoje kamenite krste z zelo skrbno izdelanimi skulpturami, z obrazom in vklesanim imenom pokojnika. Žare s pepelom pokojnikov so običnega etruškega tipa in izhajajo iz 2. ali 1. veka pred našim štetjem. Pač pa so znameniti njihovi pokrovi zavoljo skul-ptur na njih, ki so izredno lepo umetniško delo, kar velja osobito za obraze pokojnikov.
Najlepši izmed teh pokrovov, ki je obenem tudi najstarši, ima masko nekega Lartha Sentinata Caese. Krasota kiparskega dela presega vse doslej znane etruške izklesanine in priča o direktnem vplivu grške umetnosti iz nje najboljše dobe. Drugi kip predstavlja moža z imenom Aul Scianti Larthal. Črte nje-
govega obraza so zelo poudarjene in so bolj podobne črtam ostalih etruških obrazov. Na sarkofagih v tej grobnici so izklesani bojni prizori, spominjajoči na dogodke iz pohodov Aleksandra Velikega. Na žalost pa so vsi reliefi precej poškodovani. Kolikor so učenjaki doslej precenili starost najdenih umetnin, izhajata krsti in žari Sentinata in Sciantija iz 3. ali 2. veka pred našim štetjem.
Starinoslovci so zaposleni zdaj s pojasnjevanjem in razlaganjem prizorov, ki so najbrž vzeti iz etruškega baje-slovja. Eden izmed reliefov predstavlja velikana Cacuja, ki ga ujamejo bratje Vipini. Spominja nas močno na Orestov mit. Neka žara ima na pokrovu zelo realistično upodobljeno staro žensko. Druge pa so zopet manjše umetniške vrednosti; so novejše in imajo vse znake dekadence.
Pokopališče pri Chiusiju so zelo skrbno restavrirali in razpostavili vse predmete tako," kakor so si uredili grobnice Etruski in pogled na ogromne podzemeljske dvorane, žare in krste je ne samo zelo zanimiv, marveč so predmeti tudi dostopni vsakomur, ki hoče proučevati stanje omike tega v davni dobi izumrlega ljudstva.
Kaj je tudi potrebno za prebavo
Prof. dr. Bertran je dognal, da je mangan, ki ga ljudje poznamo večinoma le kot desintekcijsko sredstvo (kalijev permanga-nat) v malenkostni množini v vsakem organizmu in sicer ga je do pol desettisočinke celokupne teže v rastlinskem, še nekoliko manj pa v živalskem stanačju. Pri človeku znaša množina mangana komaj tri stotisočinke telesne teže. Vendar pa so tudi te neznatne množine nujno potrebne za uspevanje. Posamezne rastline so v tem pogledu jako skromne .Nekatere glivice potrebujejo za popolno razvitje hranilno raztopino, v kateri je le en del mangana na sto milijonov delov vode. če pa se rastlinici odtegne še ta ščep hrane, potlej ne more rasti. Enako vlogo igra tudi bor v rasti krompirja in drugih rastlin, baker v človeški krvi itd. Vse te snovi so le katalizatorji v kemičnih presnovah, ki se gode v organizmu in igrajo podobno vlogo kakor vitamini v prehrani. Včasi se je smatralo, da je vsaka stanica sestavljena iz 10 do '.2 kemičnih prvin. Zdaj pa je dognano, da je skoro vse star.;čje zgrajeno samo iz elementov. Vendar pa bi sami elementi ne zadoščali za vse zapletene kemične preosno-

ve, ki jih smaitramo za fiziološki življenski proces. Tisočinko živalske dn rastlinske gmote, ki je ne izpolnjujejo omenjene prvine, pa tvorijo katalizatorji, ki so z vidika kemije mnogo važnejši od elementov, ker se le-ti brez njih ne bi mogli pretvarjati. Kemik gleda na vsak živi organizem kot na nekakšno oligarhično državo, v kateri vlada peščica katalitičnih elementov velikanski množici pasivnih kemičnih prvin.
Ledniška bolha
Visoko v Alpah, koder najdeš le sneg in led, živi še vedno v velikih množinah drobcena žuželka, komaj milimeter velika ledniška bolšica, Desoria glacialis. Z družino bolh ima samo to skupno, da zna dobro skakati, črna je ta skokica in se drži kupoma po tleh in razpokah v lednikih. Kakor vsako noč, ta'ko otrpne tudi čez zimo. Po mesece in mesece morejo bolšice ležati v silnem mrazu in vendar spomladi spet ožive, kadar solnce topleje posije. Tedaj skačejo sem ter tja, kakor bi se ra-dovale svojega vstajenja. Hranijo se z rdečimi algami, n. pr. Chlamydococcus plu-vialis, enostaničnicami iz družine volvo-cinej, ki dajejo čudno rdeč odtenek snegu, in seveda tudi s poginulimi žužki, če jih je vihar vrgel na ledniška tla.
Iz življenja Židov___
Spisal dr. Jo s. Rozman s sodelovanjem g g. H. Ha ndlerja in I. K u d i š a
i BB3& er Је PreceJ naših sodržavljanov I Efllr židovske vere, bodo nedvomno I ДзјШ zanimale široko občinstvo neka-I Ш^* tere podrobnosti iz življenja Židov. Naša javnost je navajena si predstavljati Žida le kot pridobitnika, pozablja pa, da je le zgodovina kriva, da Žid danes ni poljedelec, temveč večinoma trgovec. Preganjanja Židov v Španiji, Rusiji in drugod so kriva, da se je Zid posvečal le takemu poslu, ki mu je nudil večjo mobilnost, da je mogel vsak trenutek pobrati šila in kopita ter iskati
zavetja kje drugje. A prav ta večna preganjanja so Židu utrdila značaj in dušo. Postal je zaveden in odločen bojevnik za svojo vero, narodnost in skupnost.
Ko se porodi moško židovsko dete, se točno osmi dan po rojstvu obreže, seveda če je dovolj krepko in zdravo To opravilo izvršuje navadno židovski duhovnik (rabinec, kantor) ali pa zdravnik. Razlog obrezovanja je zgodovinski: ko so Židje živeli še v izgnanstvu v Egiptu, so se pojavile med moškim svetom spolne bolezni. Zato je Mojzes odredil, da se vsi novorojeni moški otroci obrežejo in tako se je ta stara navada ohranila še do danes. Ko se otrok obreže, dobi tudi ime. Pri tem opravilu je vsakokrat prisoten otrokov boter, ki je pri prvo- in drugo-rejencih navadno otrokov stari oče. Obrezovanje se lahko opravi v templu ali pa na domu.
Do izpolnjenega trinajstega leta je židovski deček brez greha; to se pravi, da more pač grešiti, vendar gredo njegovi grehi le na očetovo breme. Z izpolnjenim trinajstim letom mora deček v tempel, kjer mu prečitajo deset božjih zapovedi. Pri tej priliki izgovori dečkov oče v he-brejščini naslednje besede: »Hvaljen bodi Neskončni, ki me je rešil« t. j. grehov njegovega otroka. S tem dnevom neha namreč očetova odgovornost pred Bogom za otrokove grehe. Od tega dne se smatra deček tudi kot polnovreden član židovstva. Kot tak se potem tudi smatra za polnovrednega v številu židovske verske občine, ki mora na vsak način obsegati najmanj deset moških članov. Pripomniti moramo, da se židovski verski zakoni na ženskega otroka več ali manj ne ozirajo.
Ko se Žid oženi, se oprime z vso resnostjo dela in posla. Ortodoksni Žid se ženi že v rani mladosti, kakor se to še dandanes prakticira n. pr. na Poljskem, v Rusiji, med tem ko se srednje evropski (moderen) Žid ženi šele v moški dobi in to šele tedaj, ko mu to dovole finančne razmere. Poročnega prstana židovski mož navadno ne nosi, žena pa ga mora nositi.
Glede medsebojnega občevanja moža in žene so židovski predpisi zelo strogi.
Ko Žid (moški ali ženska) zboli na smrt in leži v agoniji, pride k njemu deset moških Židov, ki molijo za njegovo dušo. Kar je pri kristjanih običajno, da pride namreč k bolniku duhovnik z verskimi tolažili, tega običaja pri Židih ni. Dovoljeno pa je, da se za bolnika naroči molitev v templu.
Ko Žid umre, ga od nog do glave temeljito operejo s toplo vodo in potem oblečejo v tako zvano »mrtvaško obleko«, ki sestaja iz bele kape, bele dolge srajce in belih hlač. To mrtvaško oblačilo prinese vsak Žid že seboj v zakon; to oblačilo mora tudi obleči vsako leto na tako zvani »dolgi dan« in na židovsko novo leto in sicer pri molitvah v templu. Mrtvaško oblačilo ima to posebnost, da ne sme imeti gumbov, temveč se zapenja le s prišitimi trakovi. Krsta mora biti lesena in ne sme imeti nobenega železnega žeblja. V krsto dobi mrtvec svoj molilni jermen, kar je uporabljal pri svojih
dnevnih molitvah. Na pokopališču se mrtvecu oči pokrijejo z dvema kosoma prstenega lonca, da ne bi pri razkrajanju telesa prišla v očesne udrtine — zemlja. Najbližji sorodniki mrtveca: oče, sinovi oziroma bratje izražajo svojo žalost nad izgubo na ta način, da si dajo natrgati suknjo za najmanje 2 cm. Vsakdo izmed imenovanih ožjih sorodnikov mora osem dni po smrti rajnkega globoko žalovati. Tako n. pr. ne sme v tem času obuti usnjatih čevljev, ne sme sedeti na stolu, temveč le na nizkem stolčiču ali pa na tleh, ne sme opravljati nobenih poslov, temveč mora le mirovati in moliti. Ob času globoke žalosti se tudi doma ne kuha, temveč pošiljajo sorodniki in prijatelji žalujočim na dom gotova jedila Nadaljnjih dva in dvajset dni pa se drže lažjih predpisov glede žalosti; zgornji strogi predpisi odpadejo, pač pa se Zid v tem času ne sme briti, striči ter se mora vzdržati vsakršne zabave. Po tridesetih dneh se uradna žalost za mrtvecem konča, pa večina Židov žaluje v rodbinskem krogu vse leto. Črna obleka in črn trak na rokavu pri Židih nista običajna kot vnanji znak žalosti.
Židje računajo čas po mesečnih letih in sicer z začetkom ustvarjenja sveta. Letos n. pr. štejejo leto 5692. Novo leto so praznovali 12. septembra. Navadno židovsko leto ima po 12 mesecev in sicer 6 S. 30 dni in 6 a 29 dni, torej šteje skupno 354 dni. Prestopno leto, in to je vsako tretje, ima 13 mesecev in sicer 6 & 30 dni in 7 a. 29 dni, torej skupno 383 dni. židovsko navadno leto je torej dosti krajše kot krščansko, zato pa je prestopno dosti daljše.
Posebnost so židovski prazniki. Na-mestu krščanske nedelje se praznuje ša-bes (sabat) t. j. sobota in sicer je to natančno čas od petka zvečer do sobote zvečer to je v mraku, ko se vidijo na nebu že tri zvezde. Šabes praznuje ves ortodoksni židovski svet zelo natančno, ker je šabes tretji največji židovski praznik. Pomembnejša in strožja sta še samo dva praznika in sicer sta to tako zvani »Dolgi dan« in pa »Novo leto«; Novo leto se praznuje dva dni. Po osem dni trajata praznik »Zelenih šotorov« in praznikih »Pesah« t. j. židovska Velika noč, od katerih sta dva začetna in dva končna dneva stroga praznika, a ostali dnevi so samo napol prazniki. Ob strogih praznikih se ne sme opravljati noben posel, ne voziti itd. Ob napol praznikih se smejo opravljati vsa dela, če se ne morejo preložiti na poznejše dni. Ob
praznikih »Pesah« je predpisan še poseben način prirejanja jedi. Takrat se uporablja posebno KUimija.. ailno orodje, ki za druge dneve ne pride v poštev. Prav tako je te dneve zabra-njeno jesti kruh in okisane jedi; name-stu kruha se celih osem dni je »maces«, t. j. opresen pečenec v obliki okroglih plošč, pečen iz čiste pšenične moke in sicer pod nadzorom cerkvenih organov.
Važni in zanimivi so židovski predpisi glede priprave mesa, ki mora biti »košer«
to se pravi čisto. Meso je pa tedaj čisto, kadar je žival zdrava in pravilno zaklana. Pri klanju se žival ne sme mučiti ter ji mora odteči vsa kri. Zid namreč ne sme zavživati krvi. Posel klanja opravljajo posebej za to izučeni organi, ki so za pravilno izvrševanje odgovorni cerkvenim predpisom. Prav tako je večini či-tateljev znano, da židovska vera kakor tudi skoraj vse druge orientalske vere, prepoveduje uživanje svinjine.
Žena igra po židovskih verskih zakonih le podrejeno vlogo; tako n. pr. mora moški izpolnjevati 613 verskih zapovedi, a žena samo 3 in sicer naslednje: 1. mora v čast šabesa (sobote) prižgati v petek zvečer sveče, 2. mora od vsakega krušnega testa odvzeti komadič ter ga vreči v peč in 3. mora strogo paziti na svojo čistost v gotovem času. V društvenem življenju je pa žena z možem enakopravna. Zanimivo je tudi to, da ženi po verskih zapovedih ni treba — moliti, kakor to n. pr. zahteva krščanska vera.
Vendar se je pa v novejšem času tudi pri Židih udomačila navada, da tudi žena moli in v tempel hodi.
Po židovskih cerkvenih zakonih je ločitev zakona mnogo lažja nego je to pri kristianih mogoče; vzroke za ločitev je pri Židih zelo lahko najti. Tehtni vzroki
za ločitev so že n. pr., ako je žena neverna, nepokorna, nečista, nesposobna za občevanje. Razen tega pa je še mnogo malenkostnih razlogov, da se mož lahko otrese neljube mu žene. Treba pa je, da pripelje mož k rabin m (dušnemu pastirju) dve priči, da potrdita verodostojnost ženi očitanih pogreškov. V tem primeru napiše kar rabi sam ločitveni dokument (na pergamentni papir), ne da bi še tudi ženo tsliševal. To	"~rino mora
potem mož v navzočnosti dveh prič izročiti ženi. S tem je veza med obema zakoncema že definitivno končana. V primeru pa, da žena o nameravani ločitvi izve in se skriva, da ji ne bi bilo treba prevzeti ločitvene listine, potem ji mora mož ob prvi priliki, ko jo vidi, vreči ločitveno listino na krilo in sicer v navzočnosti dveh mož. Ločeni mož kakor tudi
ločena žena lahko zopet na novo sklepata pravnoveljavne zakone.
Ko človek umrje, gre njegova duša pred Sodnika. Ako je duša spoznana kot pravična, odide v nebo; ako pa je obremenjena, potem jo pošlje Stvarnik nazaj na svet, da se popolnoma očisti; dušo pa Bog utelesi v neko žival ali pa rastlino. Ko se je duša očistila, jo Bog odreši njenega potovanja in jo pokliče v nebo. Zaradi tega verskega nazora glede potovanja oziroma ponovnega utelešenja duše v žival oziroma rastlino, je pri Židih navada, da se pred klanjem živali oziroma pri zavživanju vsakega rastlinske-ga produkta in tudi vode izreka mala molitvica, ki naj »ukovani« duši pomaga, da se čim prej reši zemeljskega potovanja.
-stssas-
Pozdravljanje
jfflfii 6 srečamo znanca na cesti, snamemo klobuk in podamo mu roko, če nas nagovori. Kadar vstopimo v sobo, v kateri je družba dam in gospodov, se priklonimo. Ko osta-vimo brivnico, nas lastnik pozdravi z besedama »Sluga pokoren!«
To so oblike vljudnosti, ki se jih držimo s konservativnostjo, ki ji ni primere. Smatramo jih za same ob sebi umevne in — ne premišljujemo o njih. Kakor ne premišljujejo muslimani, kadar prekrižajo v po, zdrav roke čez prsi, ali Japonci, kadar upog-nejo koleno, ali celo divjaki, kadar se mečejo pred človekom na trebuh. In vendar je v vseh teh različnih oblikah pozdrava, ki so si pa po vsebini enake, obsežen cel kos človeške zgodovine in napredka.
Pozdrav prvo-tno nikakor ni imel prijaznega pomena. Nemška beseda »Gruss« za pozdrav je n. pr. sorodna s starogotsko »gretan«, ki pomeni »kričati, jokati«, Človek je bil v starodavnih časih v večnih skrbeh za svoj obstoj in je imel dovolj vzroka, da ni mogel zaupati nobenemu tujcu. Če je naletel na močnejšega človeka, s katerim boriti se bi bilo zanj brezupno, je naznačil s kretnjo, da se mu podaja oziroma da ga vsaj ne namerava napasti. V naših pozdravih »sluga pokoren«, »z vdanostjo«, »klanjam se«, »servus« itd. še danes zveni nekaj tega občutka podvrženosti. Pozdrav je bil torej prvotno neka oblika samoobrambe, ki je temeljila v trajnem vojnem stanju tistih časov, kakor je dokazal Georg Steinhausen v svoji knjigi »Kulturstudien«. Šele polagoma je prešel ta občutek sovražnosti, ki je bil vsebovan v pozdravu, v občutek dobrohotnosti in spoštovanja. A celo v naši navadi, da snamemo pri pozdravu
klobuk, je vsebovan prvotni pomen predaje.
Pri raznih divjaških rodovih pomeni raz* galitev določenih telesnih delov še danes kot izraz podrejenja. Evropci so si že zgodaj izbrali glavo za to ceremonijo. Start Rimljani so se že odkrivali, če so hoteli koga počastiti. Izkazovanje časti, to je poviševanje kakšnega človeka, pa ni nič drugega nego zavestno poniževanje samega sebe.
V srednjem veku so imeli vitezi glede po. zdrava natančno določen kodeks. Snemanje pokrivala je bilo običajno le pred knezom ali kakorkoli po stopnji in izvoru višjo osebo. V deželi trubadurjev je odkritje glave veljalo tudi pred damami, da, nekaj časa so se v pozdrav odkrivale celo dame same. Šele v 17. stoletju se je začela pri pozdravu z odkrivanjem glave opuščati razlika med višjim in nižjim.
Podajanje roke smatramo dandanes za podkrepitev naše dobrohotnosti in spoštovanja. V srednjem veku je imelo pomen prisege. Končno pa je izvor te navade prav tam kakor navadi odkrivanja, namreč v ceremoniji, s katero je hotel človek povedati dmgemu človeku, da se mu podaja. Prekrižanje rok na prsih, dviganje ali izte-govanje roke — z vsem tem so nekoč hoteli povedati, da se ne morejo braniti. Pri stiskanju rok pa je šlo po vsej priliki še za potrdilo nasprotnika, da tudi on ne namerava nič sovražnega.
Kar se tiče priklona, je njegov razvoj gotovo najbolj izražen v njegovih oblikah. Njegova prvotna oblika je bila ta, da se je šibkejši vrgel pred močnejšim z obrazom na tla v znak, da se mu popolnoma vdaja. Na Sumatri še danes živi ta navada, celo še bolj izrazito. Domačin se vrže na hrbet
in si postavi nogo tistega, ki ga hoče pozdraviti, na prsi, glavo ali koleno. Druga stopnja v razvoju se zadovolji še s tem, da se samo del telesa, in sicer noge do kolen, dotakne tal. Pri tretji stopnji ostane telo vzravnano, a moški podrsa z desno nogo po tleh, ženska pripogne koleno. Zadnja stop-
nja je potem priklon z gornjim telesom ali pri ženski le z glavo. Tisočletja človeške zgodovine so prešla do te zadnje faze, pri kateri se kaže v najlepši luči tendenca po preprostosti oblik ter po odpravi ceremonij in porast človeške samozavesti v teku tisočletij.
Prevare v zvočnih filmih
Utrgal se je zemeljski plaz. Na tisoče ton kamen i te gmote se vali po pobočju. Junak drame sliši naraščajoče bobnenje, sliši svarilne klice in v poslednjem trenutku potegne evaje dekle iz območja pogubonoenega plazu. Trenutek pozneje bi bilo prepozno. — Za nemi film bi bil tak prizor igrača. Snemanje scen, pri katerih ledeni gledalcu kri v žiiah, je za operaterja čisto navaden posel. Toda — kako pa je z zvokom? Kako spravijo zvočni inženjerji in tehniki na ozki rob filma vse one zvočne odtenke, ki ustvarijo pri poslušalcu dojem, kako prihrumi lavina, zdrei mimo in utihne v globočani.
Nedaleč od prizorišča, kjer se snema drama, so skopali delavci 5 metrov globoko jamo. Strokovnjak za zvočni del filma je imel sijajno idejo. V jamo je spustil mikro-lon, nato pa je dal vsipati vanjo gramoz, čigar grmenje in bobnenje se je zabeležilo na filmskem traku. Cela reč je bila sicer jako preprosta toda malo prepričevalna. Če zbob-ni nekaj kubičnih metrov gramoza 5 metrov globoko, je ta reč toliko podobna plazu, kakor n. pr. bobnainje grmenju topov. Toda tehniki so si znali pomagati. Zvočni pas na robu filma so dvakrat kopirali, s čimer je bila polnost glasu podvojena. Vrh tega so še kopirali primerno zvočno ozadje, kakršnih imajo vedno nekaj v zalogi. Podvojili so še to kopijo in končno vse skupaj prekopirali na zvočni film. ki je potlej tekel s štirikrat ojačenimi in požlahtnjenimi glasovi. Gledalci so poslušali veličastno bobnenje uničujočega plazu, ki se jim je zdel toliko bolj naraven. ker resničnega itak še nikoli niso doživeli.
Zvočni film je niz trikov in prevar. Mnogi glasovi se čujejo celo naravnejše kakor pri samem snemanju. Višek trika je v tem, da se šumi prilagode aparaturi in potlej pravilno razvrste na izgotovljenem filmu. V ta namen je potrebno složno delo mnogih zvočnih inženjerjev in tehnikov, mikerjev in drugih sotrudnikov. Noben telefon ne zabr-ni v zvočnem filmu in nobena vrata se ne zaloputnejo, preden niso izrekli svojega mnenja strokovnjaki za zvočne efekte.
Na veliko žalost teh prezaposlenih ljudi pa dojema mikrofon glasove večkrat precizneje kakor uho. Visoki in nizki glasovi, ki jih dostikrat niti ne slišimo, pridejo v mikrofonu do ostrega izraza in motijo naravni zvok.
Debele betonske stene čuvajo ateljeje pred vnanjimi šumi, ki bi utegnili motiti, včasi pa služijo tudi kot odmevne stene pri snemanju na prostem. To snemanje je včasi prav zanimivo opazovati: Skupina mladih ljudi strelja pred ateljejem z možnarji. Po četrt funta smodnika se zavije v papir in prav trdno poveže, nato pa zažge. Namen teh eksplozij je, da se čim bolj točno posname streljanje 40 centimeterskih ladijskih topov. V tem primeru so snemali streljanje za neki film. kjer zapusti kraljica pristanišče prestolnice in jo morajo bojne ladje pozdraviti z obligatnimi streli. Nemi del filma se je snemal mnogo prej in so šele naknadno kopirali vanj streljanje z gori omenjenimi primitivnimi pripomočki. Najbolj je treba paziti pri tem, da si posamezni streli slede v pravilnih presledkih ir. da se aparatura nastavi na kar moči veliko jakost. Če se strel ne sliši zadosti močno, ga nekajkrat prekopirajo na isto mesto končnega filma, dokler ni iluzija vsaj za silo popolna.
Zvočni inženjerji poskušajo povsod ope-. rirati s prirodnimi zvočnimi efekti. V nekem filmu, kjer se prikazuje pobeg kaznjencev iz jetnišnice, bi morale regljati strojne puške. Najprvo so poskušali s sieipim streljanjem. To se je pa slišalo, kakor da bi tolkel po vodi. Voščene krogle, ki so jih potlej zamenjali za jeklene, tudi niso dale pravega glasu. Šele pnevmatično kladivo, ki je tolklo ob desko, se je slišalo še kolikor toliko naravno. Manjkali so pa še vedno vsi karakteristični zvoki strojnic. Ostri streli imajo tako silen učinek na mikrofon, da se dado uporabljati samo s posebnimi dušilnimi napravami. Potlej se sliši streljanje in žvižganje krogel tako naravno, da gre gledalcu skozi kosti in mozeg.
Če se snema n. pr. prizor, kako neki policist na motornem kolesu zasleduje zločinca, potem se prizor snema najprvo nemo, to se pravi brez zvočne spremljave. Šele potlej pride v atelje motorno kolo, da posnamejo tri zvočne trakove njegovega ropotanja. Na prvi trak se zabeleži enakomerno brnenje motorja, na drugi trak pride ropot pri zaga-njanju, na tretjega pa tisto, kar se sliši, ko se pokaže motor na prizornici, ko zavira in slednjič ustavi. Za popolno sliko je treba, da se slišijo tudi še signali s hupo. Trakovi s hupanjem pa se izdelujejo kar na zalog'), tako da jih je vedno nekaj na razpolago. Končno je treba vse štiri trakove pravilu«
zlepiti in primerno pristriči, če je film predolg.
Zvočni inženjerji morajo vselej reševati dvojno nalogo: Mikrofon morajo spraviti čini bliže k prizornici, vendar pa toliko v stran, da ne pride v zorno polje kamere. Zaradi tega se pritrdijo mikrofoni na dolge ročice, tako da se lahko obračajo za igralci. Včasi, zlasti pri snemanju velikih skupinskih prizorov pa to ne zadošča. Inženjer Kari Dreher je zdaj opremil tak ročični mikrofon še s posebnim votlim zrcalom, ki prestreza več zvokov in ga dovaja v sredini obešenemu mikrofonu Cela naprava se vidi kakor močan žaromet, ki se pa ne nameri direktno tjakaj, odkoder prihaja zvok, marveč na posebne stene, od katerih se odbijajo glasovi šele posredno v mikrofon.
S takimi in sličnimi rafiniranimi ukreni se je akustika novejših zvočnih filmov že zelo popravila. Toda vse to ie šele neznaten del izboljšanj, ki so nujno potrebna. Občinstvo zahteva, da se glasovi ne slišijo samo naravno, marveč tudi prijetno. Zaradi tega si morajo in si bodo morali zvočni inženjerji vedno pomagati z umetnimi posnemalci glasov in šumov. V tem pogledu že zdaj lahko zabeležimo prav velik napredek. Naivni časi, ko se je posnemalo sikanje pare pri lokomotivi z drdranjem žične krtače po bobnu so za vedno minuli. Umetno proizvajanje zvočnih efektov je dandanašnji že posebna znanost. Konstrukcije pomožnih
zvočnih aparatov se skušajo kar inoči približati načelu prirodnih zvokovmh virov. Tako se n. pr. posnema sopihanje lokomotive z velikanskimi gramofonskimi rogovi, skozi katere se sunkoma izpušča stisnjeni zrak. Toda nobenemu teh aparatov ni mogoče prerokovati bodočnosti, ker se venomer spopol-njujejo še rajši pa nadomeščajo z novimi, ki so zgrajeni na čisto drugačni osnovi. Seveda pa drže posamezna podjetja take no-votarije strogo tajno, da ne pridejo te dragocenosti v roke konkurenci. Skoraj vsak dan prinese kako novost in mirno se lahko reče, da je zdaj že mogoče vsak giias popolnoma naravno posnemati z umetnimi pripomočki.
l'ri filmanju na prostem ni največja težava naravni posnetek glasov, marveč eliminiranje motečih šumov. Posebno siten je v tem pogledu veter, ki sika okrog mikrofonove diafragme. Nekateri pri rodni zvoki se z mikrofonom vobče ne dado prijeti. Vzemimo, da se razlije mogočen val po ladijskem krovu. Uho sliši pljusk vala in šumenje odtekajoče vode. V mikrofonu pa pljuskanje popolnoma utone v šumenju, tako da postane akustični efekt docela nenaraven. V tem primeru si morajo snemalci pomagati s posebnim strojem, ki verno oponaša šumenje in pljuskanje vode. Umetnost mora danda.našnii pač povsod nekoliko podpreti naravo in priznati je treba, da se ji dostikrat prav sijajno posreči.

Jeklo in steklo v moderni arhitekturi
Podstrešje »Atlantishausa« v Bremenu, ki je opremljeno s pomočjo jekla in stekla v arhitektonsko zelo učinkovito dvorano, kjer se vrše predavanja za izseljence.
— 560 —
a* vostrnr se/
Tedenski jedilni list
Ponedeljek, obed: sadje grahova juha z ječmenčkom, višnjevo zelje in ocvrt krompir, zdrobov narastek z ma-linčjo polivko. Večerja: leča v omaki z ocvrtimi jajci.
Torek, obed: sadje, rižot s svežo svinjino, palačinke z marelično mezgo. Večerja: špinačni štrukelj z maslom in drob-tinami.
Sreda, obed: sadje, na goveji juhi zdrobovi cmoki, govedina garnirana z ohrovtom, rumeno kolerabo, praženim krompirjem in hrenom. Večerja: rezanci z gnjatjo, indivija.
Četrtek, obed: sadje, fižolova juha z rižem, nadevana čebula, garnirana s krompirjevo kašo, jabolčna pena z orehi. Večerja: faširani goveji zrezki v mrežici, krompirjeva in zelnata solata.
Petek, obed: jota iz kisle repe, paradižnika in fižola, špinačne klobasice, kostanjev puding. Večerja: krompirjevi krapki s solato ali sardelice v olju s čebulo in kisom, solata.
Sobota, obed: sadje, na goveji juhi rezanci, govedina, garnirana s praženim krompirjem in kumarično omako, ocvrta jabolka. Večerja: telečji golaž s polento, radič.
Nedelja, obed: francoska ali zelenjavna juha, panirani telečji zrezki, različne solate, kostanj v snegu. Večerja: sveža prašičeva kračica pečena, garnirana z grahovim pirejem, kompot.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (količina računana za 4—5 oseb)
Kostanjev puding. 15 dkg surovih lupljenih debelih kostanjev pustim le toliko časa v kropu, da se lahko olupi notranja rjava kožica. Olupljene zalijem s M litra mleka in jih kuham s koščkom, vanilije do mehkega, nato jih pretlačim. V skledi vmešam 4 dkg presnega masla s 4 rumenjaki in 9 dkg sladkorja. K temu primešam pre-tlačeni kostanj, dve žlici ruma in sneg od 4 beljakov. Zmes vložim v ognja varno z maslom namazano skledo, jo potresem povrhu s sladkorno sipo in spečem. Na pečeno in nekoliko ohlajeno namažem stepeno smetano.
Krompirjevi krapki. Pet srednje debelih krompirjev skuham, olupim in pretlačim v skledo. Dodam 3 dkg presnega masla, en rumenjak, eno jajce in sol. Dobro vmešam in zvrnem na pomokano desko, razvaljam za mezinec debelo in izkrožim s
krapovim obodcem krapke. Povaljam jih v raztepenem jajcu, drobtinicah in ocvrem.
Pljučni narastek. 30 dkg telečjih pljuč pustim vreti pol ure v slanem kropu, v katerega dam petršilj, zeleno, por, par zrnc popra in nekoliko limonine lupinice ter žlico kisa. Nato jih vzamem iz kropa, in ko se nekoliko ohlade, jih zmeljem na mesnem stroju. V skledi vmešam 8 dkg presnega masla ali 6 dkg masti s tremi rumenjaki. K temu primešam tri žlice z mlekom prepojenih drobtinic, pol žlice drobno zrezane čebule in petršilja, sol, zmleta pljuča in nazadnje sneg od treh beljakov. Zmes vložim v dobro namazan pudingov model in kuham v sopari % ure. Kuhanega zvrnem na krožnik, garniram s špinačo in takoj dam na mizo.
Kostanj v snegu. Pol kg debelega kostanja olupim in skuham. Kuhanemu olupim še notranjo kožico, nato ga pretlačim ali zmeljem na mesnem stroju. Zmletemu primešam dve žlici maraskina ali ruma, vložim v kristalno skledo in obložim s stepeno osladkorjeno smetano.
Sardelice v olju s čebulo. Male sardelice, ki jih dobimo sedaj na ribjem trgu, operem, osnažim, položim na rešeto in nasolim. Ko se nekoliko razsolijo, jih povaljam v moki in na olju ocvrem. Ocvrte polagam na globok krožnik ali primerno skledo. Ko imam vse ocvrte, dam v olje, v katerem sem jih ocvrla, eno na tanke rezine zrezano čebulo in jo cvrem toliko časa, da začne malo rumeniti, nato dolijem v olje eno žlico kisa; ko nekoliko povre, vli-jem čez ribe. Tako pripravljene sardelice se servira lahko tudi mrzle. Pripravi se jih lahko tudi že prejšnji dan.
Marmelada iz jabolk in kutin. Dva in pol kilograma dobrih, popolnoma zrelih jabolk olupim in zrežem na krhlje, jih skuham na tesnem brez sladkorja in pretlačim. Ravno tako olupim, zrežem in skuham dva in pol kilograma zrelih kutin z četrt litra vode; ko so mehke, jih odcedim in pretlačim ter zmešam z jabolki. V vodi, ki se je odtekla od kutin, kuham en kilogram sladkorne sipe (kristalne) pet minut, nato pridenem pretlačeno sadje in ga kuham med večkratnim mešanjem na zmernem ognju toliko časa, da se zgosti in dobi lepo rdečo barvo. Za boljši okus dodam ši-bico vanilije. Ko je dovolj kuhana, primešam eno ali dve žlici ruma, dobro premešam in vložim vročo v kozarce. Ko se ohladi, poki i jem marmelado najprej z snažno okroglo krpico, pomočeno v rumu ali alkoholu, nato pa jo pokrijem z celofanom ali per-gamentom in dobro zavežem.
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Z a »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. —
Vsi t Ljubljani.
in prod zakonom in ženske se rade norčujejo iz njega.
Nekaj pa moram povedati, kar štejem samcu v čast; vzlic svojemu strahu pred zakonom je -•"sproti ženskam zelo ustrežljiv. Rad ti bo poiskal iz voznega reda vlak, ki ga potrebuješ, in ti bo polee fega razložil, kaj pomenijo znaki v voznem redu. In svoji mali nečakinji bo rad položil v hranilnik kak desetak. da jo nauči varčevanja, starejši nečakinji na bo z veseljem razložil, koliko davka plačuje od svojih dohodkov. A nečakinja ga bo sredi pogovora pustila, če bo zazvonil telefon ker pričakuje. da jo pokliče »on«, ki natančno ve, kako sp mora vesti, da bo ona še bolj zaljubljena vanj.
Ubogi zakrknjeni samcil Ali so oni bolj egoist ioni, ali smo me?
O det te Tscherame ----
Sodoben humor
Dunajski profesor Leopold Bauer je v oktobru t 1. naložil v Angleško banko cel — avstrijski šiling. »Tu gre,« pravi v epremnici, »za veliko stvar, pri kateri bo vaš zavod napravil precej dobička. S to glavnico namreč namerjam razpolagati šele okoli leta 3431.« Nato našteva celo vrsto podpor v milijardah. »Dolgovi zaveznikov Ameriki in dolgovi osrednjih velesil Antanti prejkone še ne bodo plačani leta 3431. Zato me veseii, ker morem že sedaj zagotovi sredstvo, kako poravnati vse te dolgove, da bodo mogli moji vrstniki živeti po človeško, kar jim daa-danes ni mogoče.« Na koncu izjavlja profesor, da neomejeno zaupa Angleški banki in da bo ta avstrijski šiling leta 3431 z nedoseženo zgovornostjo svetu pokazal mehanizem in pomen obresti.
Nabiranje cunj
Nabiranje cunj ni tako beraški posel, kakor bi človek sodil po ljudeh, ki se z njim ukvarjajo. Za industrijo papirja so stare cunje še vedno dokaj pomembna sirovina, ki se je tudi dandanašnji potrebuje še kakih 60 do 70.000 ton v vrednosti četrt milijarde dinarjev. Ko so izdelovali papir še na roko, uporabljajoč primitivne mline, s katerimi je 20 delavcev naredilo na dan kakih 80 do 120 kg papirja, bi komaj obvladali tako ogromno skladovnico cunj. Toda zdaj je poraba cunj za izdelovanje papirja razmeroma neznatna v primeri z drugimi siro-vinami. Največ papirja se zdaj izdeluje iz lesa, ki se ga potrosi v ta namen preko 10 milijonov kubičnih metrov na leto. Vrh tega se pa predela še kakih dve sto tisoč ton slame v slamno celulozo in slamnati papir. Lesni in slamni papir skoro izključno obvladujejo vsa tržišča, dočim je papir iz cunj čisto iiik.qii7.ni IzdpJek.
Vevitcol'tfro
Belgijski finančni minister Francqui, ki propagira ustanovitev mednarodne kreditne banke
4 Poljski diplomat Filipowicz, ki je pozval ameriškega senatorja Boraha na odgovor zaradi njegovih izjav o poljskem koridorju
Angleške volitve Zmagovalec (Baldwin) in premaganca (Lloyd George in Henderson)
Ни/ЛОВ. V OLIKAH
Paznik v živalskem vrtu: »Le zapomni Ki, kdaj si me oškropil zadnjič z vodo!«
»Ali misliš, da povečuje često gledanje V ercalo mojo ničemurnost?« »Kaj še! Samo tvoja domišljija je večja!«
»Končno vendarle zanesljivo sredstvo zoper prehlad!«
»No, gospa Mina je pa res dobra gospodinja! še soli nima doma!« »Kako pa veste to?«
»Včeraj mi je ni mogla posoditi.. x *
Izpit
Profesor: »Torej prijatelj Slana, dve vrsti krompirja poznamo. Ali jih znate navesti?«
Učenec: »To je..« prva.M in druga vrsta.«
»Lina, na tej omari je že najmanj tri tedne star prah!«
»Toda, milostiva, to ni moja krivda, saj pem šele štirinajst dni pri vas v službi!«