V TRSTU, dne 24. marča 1904.
Leto I.
St. 4
poučno • zabavni list s podobami- za slovenske družine.
Izhaja dvakrat mesečno-in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st,
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „l)ruž. Prijat,“ v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 861.139.
Sever in Jug.
(Sličica iz zračnih višav).
Na brezbrežnih poljanah neba sta se srečala.
Sever je nastopal ojstro, brezobzirno; koder je šel, je zapuščal sled za seboj — krasno ažurno planjavo.
Jug pa se je pomikal s toplini dihom na ustnah, odet v megleno obleko, stkano od nebroj drobčkanih, kot biser krasnih kapljic.
Pozdrav ni bil prijateljski. Jug je sicer ponudil svojo toplo roko Severu, a ta ga je odbil in jo tako srdito mahnil mimo njega, da se je vbogi Jug kar groze stresel in mu mraz prešinil vse kosti.
A Jug ni bil sam. Za njim je hitelo celo krdelo njegovih otrok, velikih in malih. Veliki so mogočno korakali odeti v črno odejo. Zavedali so se, da so Jugovi. Tudi njim je bil na ustnah topel dih. Manjši pa so se poredno lovili, zdaj se družili, zdaj zopet razhajali. Prava, pravcata razposajena, igreželjna deca.
Kdo, kdo ? je završalo med njimi. Kdo sc drzne nad nas, nad Jugovo deco ? Pa da bi kdo, ta mrzli Sever ?
In kot bi trenil, se je četa bojaželjne Jugove dece prav tesno združila in se vrgla nad mrzlega sovražnika.
Nastal je šum in hrum, i rava vojska. Za-hlistelo je tudi morilno orožje. Žarne strele so švigale semintja, gromeli mogočni topovi.
Stara zemlja se je kur groze stresala ob tem prizoru, ter vsa plašna zrla proti bojišču.
Prelilo se je silno krvi, vsa Jugova deca je malone popolnoma izkrvavela. Na staro zemljo so začetkoma kapljale le debele kaplje, a potem gosteje. Slednjič pa je kar lilo in so na zemlji narasli potoki in za njimi še vse reke.
In čegava je bila zmaga V
Kdove ? Nad bojiščem je posijalo božje soln-
ce ; posijalo s smehom na licih ter oznanjevalo mir, ali premirje, kdo ve !
Ko se Jug in Sever zopet srečata na poljanah neba, kdo ve, ali ne bo zopet boja, ali ne nastane zopet vihar, ki porosi in namoči staro zemljo, ter bodo potoki narasli in za njimi še vse reke ?
Lažnjivka.
Prizor iz domačega življenja.
Osobe :
Mati, Ana in Milka hčeri.
I. PRIZOR.
Ana in Milka (pieteti pri mizi na kateri sta dva datelj na).
Ana: Ti Milka, Suj, meni se zdi, da so ti dateljni jako dobri.
Milka: Tudi meni se zdi, da morajo biti dobri; jaz jih nisem še nikdar pokusila.
Ana: Res nisve še nikdar jedle takega sadja ; pa znaš kaj, tudi občudovati ju ne smeva, če ne se nama lahko zgodi kakor Evi.
Milka: Oh nič se ne boj ! draga sestra, saj nisve tako slabotni ne. — Bog znaj, Ana, če ima to sadje kost ali ne ?
Ana: Jaz mislim, da nima kosti.
Milka! Kako čudni so ti dateljni, vse drugačni so kot diugo sadje. Skoro bi jih....
Ana: Kaj ti bi si upala celo ?...
Milka: Nazadnje, kaj pa bi bilo, saj ni nikjer zapisano, da ju ne smeva vzeti. Dva date-ljna sta, in mama ni rekla, da ju ne smeva pojesti.
Ana: Da, to je vse res, kar govoriš; a to pa tudi dobro znaš, da mama noče, da bi si mi kaj vzele brez njenega dovoljenja.
Milka: Vem, a kaj bi pa bilo, tudi če b .
za enkrat naredile nekaj, da bi mama ne znala ? Naša mama je preveč stroga.
Ana: Ali, Milka, ne govori tako neumno! Lahko bi te kdo slišal!
Milka: Kaj še ? Kdo me bo slišal ? — Ti si pa že taka, da se bojiš za vsako majhno stvar. Kaj moramo povedati vse mami, kar naredimo ?
Ana: Dobro te poznam, Milka, ali da si taka, tega pa nisem mislila !
Milka: Misli ti, kar hočeš, jaz bom ppjedla vsaj en datelj.
Ana: (hoče ubraniti) Milka !
Milka: (pahne Ano od sebe) Ti mi ne boš ukazovala. Jaz delam, kar hočem (je). Oh, kako je dober in sladek, kakor med je! — Kaj pa je to ? (pljune) a, koščica, take pa še nisem videla! Ana: Sedaj jo bode našla mama.
Milka: Hm, ali misliš, da se kaj bojim ? Mati ne bo vedela ničesar. (Pobere kost in dene v žepni robec). Hranila jo bodem in spomladi jo vsadim na vrt. Koliko jih bomo potem pojedle 1 Ana: Zdaj gre mama.
Ana: Ljuba Milka, ne bodi vendar taka, zakaj hočeš razžaliti naša dobro mamo!
Milka: O kaj še ! Mama ne bo znala nič.
Ana: Kako ne ? Saj bo hitro videla, da manjka en datelj.
Milka: Malo se zlažem, pa bo — boš že videla. Laži imam vedno poln rokav.
Ana: Pa kaj ne znaš, da ne smemo lagati?
Milka: Takrat je laž manjša kakor ta datelj (vzame in ga poje).
Milka: Jaz se bom lepo opravičila ; boš že videla, kako znam dobro lagati.
II. PRIZOR.
Prejšnji in mati.
Mati: Drage hčerke, kaj pa sti delali, ko me ni bilo tukaj ? (Pogleda na mizo). O, ko sem šla od doma, sem pustila na mizi dva dateljna. Sedaj pa je tukaj samo jeden, kam sti dali drugega ?
Ana: Ljuba mama, jaz ga nisem vzela, kajti vi vedno pravite, da ne smemo ničesar vzeti brez vašega dovoljenja.
Mati: Torej si ga vzela ti Milka?
Milka: O ne, jaz ga nisem vzela, a povedati vam hočem, kako se je to zgodilo.
Mati: Glej, da mi govoriš resnico, sicer gorje ti!
Milka: Mačka je vsega kriva.
Mati: Kaj mačka ! — Še nikoli nisem slišala, da bi jedle mačke dateljne.
Milka: Kdo pa pravi to ? Saj mucka ni pojedla dateljnov, ampak jih je vrgla iz mize in se igrala po sobi ž njimi.
Mati: To ni res! Daleljna sta se držala skupaj.
Milka: Ko sem videla, kaj da dela mačka, sem hitro skočila in ji iztrgala iz gobca en datelj, drugi pa je bil že zmečkan. Bolje, da izgubimo en datelj, sem si mislila, nego oba.
Mati: Kako lepo znaš pripovedovati. — No, pa poslušajmo dalje, bomo videli, kakšen bo konec.
Milka: Pobrala sem zmečkan in povaljan datelj ter ga vrgla skozi okno.
Mati: O ti nesrečen otrok, kako se ti grdo lažeš!
Milka: Glejte mama, vi pravite, da lažem, a moja vest je čista in bela kakor ta robec. (Potegne robec iz žepa, a kost pade ven. Milka hiti pobirati).
Mati: Kaj si imela v robcu ?
Milka: A nič, nič, eno malo igračico.
Mati: Daj sem, da jo vidim tudi jaz.
Milka: Ne, ne, jo vržem rajši skozi okno.
Mati: (jo prime za roko in ji vzame ko ščico) Rekla sem, da jo hočem videti. — To je koščica tistega dateljna, katerega si ti pojedla ne pa mačka. Ti grda lažnjivka, — pojdi in glej. da se mi ne prikažeš ves dan Sram me je, da imam tako hudobno hčer.
Milka: (jokaje) Mama, odpustite mi!
Mati: Ana, sedaj se hitro obleci, pojdemo k teti, ker je danes nje god.
Ana: Mama, takoj se napravim. Škoda, da ne gre tudi Milka z nami, a zaslužila si je to kazen.
Milka; Mama, tudi jaz grem z vami.
Mati: Lažnjivka grda, in ti si upaš še prositi kaj tacega ? Hvala Bogu,; nisem še taka ne, da bi si pustila ukazovati od lastnih hčera. Pojdi I in glej, da se mi nikdar več ne zlažeš, ker si že dosti izgubila pri meni s svojo lažnjivostjo.
Tebi.
■j
^ovej zakaj uvela fPremila cvetka si povej, —
Ko v vrtu na gredici vsej Najlepše si cvetela ?
Vonj blagi Tvoj duhtele, Nekako rože vseh so gred, — Iz Tebe črpale si med Čebele so vesele.
Sedaj pa vse žaluje,
S Teboj trpi in se solzi, Življenje, zdravje Ti želi,
Ter prosi in vzdihuje :
„ Vrtnar, takoj priteči,
Kaj cvetki je poglej — Dobrota Troja je brez mei — Da rešiš cvetko, reci,11
In cvetkina bolezen Gotovo zgine, ker vrtnar,
01) enem dober Gospodar Goji do nje ljubezen
Biagoj in Mladen,
(Iz bolgarskega).
Ne letaj visoko,
Pa ne padeš nizko.
(Bolg. nar. preg.)
Ponižna ljubezen je vredna zlata.
Biagoj je bil sin bogatih starišev. Daši je bil še majhen, je bil vendarle ošaben. Nekega dne se je šel v svoji novi obleki sprehajat po logu. Ko jo je mahal po dolini, držal je v roki žepno uro, katero mu je daroval oče za novo leto. Rad bi jo bil vsem pokazal. Igral se je ž njo, da bi jo vsakdo videl, kateri hi ga bil srečal. Za nekaj časa je zagledal součenca Mladena, ki je pasel koze. Mladen je bil reven in siromašen dečko. Obleko je imel skrbno zakrpano, pa sam ni vedel iz kakega blaga je bila prvotno. Ponižno in nekako sramežljivo je pogledal na Rlagoja ter ga pozdravil prisrčno: «Dober dan, Biagoj*. A ta se ni zmenil v svojem napuhu za tovariša ter šel ošabno dalje, igraje se z uro.
Za četrt ure pozneje je prišel Biagoj ves spehan, utrujen in plah do Mladena milo ga proseč : »Mladen, Mladen, uro sem izgubil, pomagaj
mi jo iskati*. — „ Vidiš Blagoj, poprej mi nisi niti odgovoril na moj pozdrav, temveč si tako ošabno šel mimo, kakor da je ves svet tvoj, sedaj pa si tako ponižen in prijazen. Toda jaz bom vračal dobro za slabo, ker vem, da obžaluješ svoj napuh.. Precej ti pomorom do ure“.
Nato je Mladen poklical svojega psa Črnca, kateri je imel izvrsten voh Dal mu je spoznati, naj nekaj išče. Črnec je povohal Blagojevo obleko in se spustil v dir, kakor da bi zasledoval zajca. Za nekaj časa je prinesel uro v gobcu
Blagoj se je zelo razveselil, ko je zopet dobil uro Pogladil je Črnca in se Mladenu toplo zahvalil ter pripoznal, da je napuh in ošabnost bila kriva nesreči. Zato se je popolnoma poboljšal in postal ponižen in prijazen I udi do največjih siromakov.
Če je videt reveža, se ga je precej usmilil in prosil zanj stariše novčič ali košček kruha, katerega mu je izročil najrajši sam. Večkrat si je sam pritrgal svoj delež kruha, da ga je mogel dati beraču. Ko je spoznal, da Mladen nima obleke za nedeljo in praznik, nagovarjal je mater toliko časa, da je potem ta z dovoljenjem svojega moža kupila Blagojevemu prijateljčku lepo praznično obleko. — Blagoj je rad prebiral poučljive povesti za mladino in se tako vedno bolj spopol-njeval. Ker jo pa bil zvest prijatelj Mladenov, mu je večkrat posojal knjige in skušal ga razveseliti ter olajšati mu uboštvo. Ljubezen med obema je postajala vedno večja in ko je Mladenova mati, vdova obolela, je vsa družina Blagojeva skrbela za njo. A bolezen se je hujšala in hujšala....
.Zdravnik je povedal Blagojevim starišem, da je bolezen nevarna.... Sli so po duhovnika. T.t je takoj prišel in previdel bolnico s s.v. popotnico in sv. oljem. Blagoj in Mladen, ki sta se pridno učila katekizma, sta vedela, da sv. poslednje olje da večkrat tudi telesno zdravje Molila sta goreče, da bi Bog vzdržal Mladenovo mater na življenju. .. Večkrat je sinček svoji materi čital iz nabožnih knjig in jo tolažil: «Mati, mati', kaj ne, da ozdravite ? Jaz molim za Vas, tudi Blagoj moli.... Mati, mati, kaj ne da me ne zapustite ? Oh kako lepo bo, ko bodete zdrava*.
Mati si je skrivaj brisala solze — ....... solze
ljubezni. O to materino srce, kako težko se loči od svojih otrok.... In kdo pozna to srce ljubeče matere ? — Oni, ki nas ljubi, oni, ki posluša pad molitev nedolžnih. Ta je mater ozdravil in osrečil Mladena.
Bilo je nekega poletnega jutra. Solnce je vzhajalo in poljubljalo rosine kapljice, ki so se svetile v njegovih žarkih kakor biseri. Zrak je bil čist in svež. Dež, ki se je bil vlil po noči, je pregnal soparico Mladenova mati se je čutila močnejšo. Vstala je in ob palici stopila na prosto...
Mladen jo je spremljal... Kako srečen je bil ! Toda tudi mati je bila srečna. Videla je, kako dober in priden je njen sinček. Zavest, da je njen Mladen tako vzgleden otrok, dajala ji jo novih moči.
Nekaj časa sta se še sprehajala in žena se je vidno krepila ob ljubeznivi skrbi Blagojevih ljudi.
Za mesec dni je toliko okrevala, da je mogla k božji službi
Kmalu za tem je začela opravljati lažja dela pri Blagojevih stariših. Ti so namreč vzeli mater in Mladena k sebi.... Čudno, kaj ne?... Ošabnost Blagojeva je bila premagana od Mladenove ponižne ljubezni, katera je rodila toliko dobrega. Da. da, ponižna ljubezen je mali dobrih del.
—
Kruh sv. Antona.
(Nadaljevanje).
Ta naprava božje previdnosti se je kmalu razširila iz Tulona po vsein Francoskem, od tod po Italiji in drugih deželah in sedaj je znana skoro po vsem katoliškem svetu.
Če prideš v cerkve večih mest, dobiš skoro povsod postavljeno sobico sv. Antona Padovan-skega, spodaj pa nabira lnico denarja z napisom »Kruh sv Antona*. Darovi prihajajo povsod v obilni meri.
Ne vem sicer, koliko je ta koristna naprava razširjena po slovenskih pokrajinah sploh, le to se spominjam, da sem videl v Ljnbljani pri oo. Frančiškanih posebno nabiralnim za kruh sv. Antona.
Tukaj v Trstu pa je »kruh sv. Antona* znan že več let. Ali do lanskega leta je bilo to bolj privatna stvar. Javni značaj pa je dobila ta vsta-nova še le s prihodom sedanjega mil. g. škofa dr. Fr. Ks. Nagi a v Trst.
Še preden jo prišel med nas, je bil znan kot pospeševatelj človekoljubnih namer. Zato se je kmalu po njegovem dohodu v Trst obrnil odbor družbe sv. Vincencija Pavljanskega nanj s prošnjo, naj blagovoli ukreniti, da se v mestnih župnih cerkvah postavijo pušice za »kruh sv. Antona za uboge*.
Prevzvišeni je vrlo rad ugodil tej prošnji. In res, lansko leto okolo velike noči so bile že postavljene take nabiralnice, in nad temi kip sv. Antona Pad., ki z detetom Jezusom podaje kruli vboščeku.
Kadarkoli prideš pogledat v Trst, n. pr. v cerkev sv. Antona novega, imaš priliko videti raznovrstne ljudi, od priprostega do najbogatejšega, ki pomolijo kratko molitev pred to podobo in po tem po svojih močeh položijo svoj dar v za to namenjeno pušico.
Darovi so zelo obilni. Ni nam sicer natančno znano, koliko se je nabralo v preteklem letu, ker nismo še dobili o tem tiskanega poročila, vendar smo izvedeli iz gotovega vira da se je nabralo od Velike noči do konca 1 1903, torej v osmih mesecih, okolo 8000 reci: osemtisoč kron, in s tem denarjem se je moglo iazdeliti med vboge blizu 30.000 kilogramov kruha.
Iz teli številk posnamemo lahko, koliko lakote je bilo vtešene, koliko vbožcev, vdo? in sirot preskrbljenih vsaj se vsakdanjim kruhom.
Potem takem je ta naprava vsega priporočila vredna; zato naj bi se razširila po vseh mestih
in vaseh, kjer je več nepreskrbljenih revežev. Seveda se priporoča postaviti take nabiralnike v cerkvi h. toda postavijo se lahko tudi v društvenih dvoranah n. pr. Marijinih domovih i dr.
{Pride k).
XX>C<X>OCKXXXXXX> >txxx><xxxxxxxx>cxxxxxxx
Slovenske pridige o trpljenju N. G. J. K.
bodo veliki teden v sledečih cerkvah :
Na veliki četrtek : 1) V podružni cerkvi sv. Vincencija Pavlj. ob 6'/2 zvečer.
Na veliki petek: 2) Pri sv. Antonu novem ob 5V4 zjutraj in 3) Pri sv. Jakobu ob 6'/s zvečer.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>QOOOO^)dOOOC^
Cesta na planine.
Marijine družbe.
Iz Doline. Zopet je pridružena ena cvetka v vencu Marijinih družb. V nedeljo IV. v postu je bila kanonično vstanovljena Marijina družba v Do lini pri Trstu. Pristopilo je 90 udinj ; kar za obširno župnijo ni Bog zna kako veliko število, ali vedle so se tako spodbudno in odločno, da se za gotovo sme nadejati, da bo njih vzgled privabil še mnogo drugih, ki bodo ravno v Marijini družbi iskale in našle najboljši pripomoček, .da enkrat pridejo v večno Marijino družbo v nebesa. Kakor vsaka dobra reč, tako ima Marijina družba tudi nasprotnikov, a utihnili bodo, ko bo nepristranski
svet videl, kako Marijine hčere bolj in bolj rastejo v ljubezni do Boga in v pravi krščanski ljubezni do bližnjega, kako napredujejo v pobožnosti, pokorščini, ponižnosti in potrpljenju, da s takim življenjem sebi in drugim pospešujejo srčno zadovoljnost in po priprošnji Marijini dobivajo zmiraj več blagoslova iz nebes. Zato Slovenke, le uvr-stujte se v Marijine družbe ; tukaj spoznavajte in častite Marijo za svojo mater in gospodovalko, in enkrat vas kol ljubljene hčere vzame k sebi v nebesa.
Darove za novo cerkev sv. Vincenca v tržaški okolici sprejema naše uredništvo.
Gospodarske drobtine.
Vinogradniki pozor! Žveplajte! Letošnje trtne mladike imajo mnogo marog, ki pomenjajo trtno bolezen. Uničite tako bolezen čim prej morete. Kako pa ? Precej ko trte za 1 dm- poženejo, natrosite jih močno z žveplom. Rabite sipanko. To je taka cev, ki je na koncu razširjena in prevrtana. S tem si prihranite mnogo žvepla.
Obirajte pridno mladike na starini in pa tiste, ki nimajo grozdja. Take mladike jemljejo le moč in rašeo trtam. Na ta način si pa olajšate tudi pozneje čiščenje (mondanje) mladičja. Mladike, ki so pa določene za lesni naraščaj prihodnjega, je treba pustiti, tudi če nimajo grozdja.
To je dobro znati. Kedar molzeš, mora biti krava popolnoma mirna. Nakrmi kravo pred molžnjo. Če ravnaš tako, bo več mleka. Poskusi. Če imaš več krav, ne smeš niti sosedni kravi podajati klaje, da se kravi ne vlečeti. S tem da hoče ena krava drugi hrano odvzeti, in da se ta brani trpijo mlečne žile, ker se pozornost obrača drugam.
Najboljše sredstvo, da čevlji ostanejo mehki, in dolgo trpe, je domača svinjska mast. A prej ko se jo rabi, mora se čevelj malo z vodo pomočiti. Mast naj se pri ognju raztopi, in čevlji naj se 2—Bkrat zaporedoma ž njo pomažejo. To se v letu večkrat ponavlja. —
Petrolej se včasi kadi in ima neprijeten duh. To se odpravi, ako se stenj (duša), prej ko se ga rabi, v octu namoči, in potem dobro posuši. — Petrolej daje tudi bolj svitlo in čisto luč, ako se mu primeša malo soli, ali se vrže vanj košček kafre. —-
Domači zdravnik.
Katar v nosu odpraviš, če vliješ v pest par žliček mleka in ga potegneš v nos, kolikor visoko le moreš. Najbolje je, če storiš to nad umivalnico, ker se moraš pozneje itak vrniti. Z žepno ruto si potem nos očistiš, in če si srečen, nimaš za ta dan več katara v nosu
Nekdo drugi misli, da 'se sme poskusiti tudi
to le.
Leži vznak, da visi glava malo niže. Vzemi žličko slane vode, in vlij vodo v nosnice. Voda steče v usta, in potem jo izpljuniš.
Komur se noge potijo si lahko pomaga tako: noge naj si s čistim špiritom opere, in jih potrosi s salicilnim prahom. Oboje se kupuje v navadnih drogerijah.
Zoper bolezen zob in ust služi dobro »natrij bicarbonicum" razpuščen v vodi. — Dobiš ga v lekarni.
Rudeči nos ne služi človeku v poseben kiuč. Kdor se ga želi iznebiti, naj si ga vsako ver er pomaže z »ihtioP-milom, namočenim v vročo vodo.
Kdor se je ranil, kri kmalu ustavi, ako na rano pritisne kos vate, namočene v vroči vodi.
Kaj pravi politika?
Austrija. Boj, ki se bojuje v Austriji med Slovani, kateri zahtevajo jednakopravnost za vse narode, in med Nemci, ki hočejo vsem ukazovati, je vsak dan hujši. Ti boji so zgodovinske važnosti za nadaljni razvoj in obstoj skupne Austrije. Po-zorišče tega sicer nekrvavega boja. kjer se pa gre za življenje ali smrt Slovanov, je dunajski državni zbor.
češki poslanci ne le, da niso opustili obstrukcije, kakor smo zadnjič pisali, ampak so še poojstrili svojo taktiko, so še bolj tesno sklenili svoje vrste in skupno vdarjajo na skupnega sovražnika. Vse seje se čitajo le interpelacije in predlogi. Jedno glasovanje sledi drugemu tako, da ne morejo priti do dnevnega reda.
Nemci bi radi udušili češko obstrukcijo ; zato pa so se združile vse njih stranko in so se posvetovali, na kak način bi dosegli svoj namen. Poljaki naj bi jim pa pomagali.
Jedino sredstvo je, pravijo Nemci, da se poojstri poslovnik in da predsedniku večja moč. Toda oni bi radi poojstrili poslovnik le za Čehe, njim samim pa da bi bilo mogoče v slučaju potrebe obstruirati. Za tako zavratnost pa ne morejo pridobiti niti Poljakov. Združenje vseh Nemcev pa je imelo ta vspeh, da so se Čehom pridružili še Rusini in naši jugoslovanski poslanci. S pravim veseljem smo sprejeli to vest, zato ker menimo, da je to edino prava pol, po kateri morajo v teh časih in razmerah hoditi naši poslanci. Vladi nasprotno stališče pa hočejo zavzeti tudi Lahi, zato ker jim noče dati it. vseučilišča v Trstu. Vsled tega so se začeli Lahi približevati Slovanom. Imeli so skupna posvetovanja s Čehi in z našimi poslanci. Pri teh sejah se je na obeh straneh izražala želja, da bi se pomirili južni Slovani in Italijani. Iz Dunaju so prihajala tudi poročila o skupnih nastopih in posvetovanjih slov. in ital. dijakov in o prijateljstvu med njimi. Reči moramo odkrito, da ko smo čitali vse te novosti, se nam je zdelo, da sanjamo. Kakor smo vedno navdušeni za mir med nami in Lahi, vendar nismo dvomili niti trenutek, da bo težko kaj iz te moke, ker poznamo predobro tržaške razmere.
S tirolskimi in dalmatinskimi Lahi bi se že znabiti pobotali, ali da bi hoteli primorski Italijani dati Slovanom njih pravice, šole, da bi jih hoteli smatrati za ravnopravne domačine, tega nismo mogli verjeti. In nismo se motili.
Na shodu pol. društva «Patria» v Trstu je namreč dr. Venezian to naravnost povedal. Do miru je torej še daleč. Da bi pa naši poslanci hoteli žrtvovati primorske Slovane samo za ceno miru, ki bi koristil le Italijanom, tega si ne moremo misliti.
Na Dunaju so bile jako resne demonstracije med nemškimi in nenemškimi dijaki. Vzroki so različni. Povodom zadnjih nemirov v Pragi postavil se je rektor dunajske univerze na stran Nemcev in imenoval dun. univerzo nemško. Nemški dijaki smatrajo druge dijake za tujce in jim branijo govoriti v materinem jeziku.
Vse to je razburilo nenemške dijake, in tako je prišlo do nemirov. Le ti pa so sklenili, da se bodo bojevali za austrijski značaj univerze t. j. biti hočejo jednakopravni sogospodarji z Nemci, ker ta šola je ustanovljena za vse narode Austrije, in vsi narodi morajo prispevati za njo. — Proti Čehom so bile demonsfracije tudi po drugih nemških mestih, tako v Linču, ko je tam priredil koncert češki umetnik Kubelik. — Čez leto dnij je divjal na Ogrskem hud boj. Padla so ministrstva in trpela je vsa dežela vsled obstrukcije. Kakor smo zadnjič pisali se je pričakovalo, da se sedaj položaj še poojstri, ker je stavil min. predsednik predlog za spremembo opravilnika Tu pa se je položaj čez noč predrugačil; zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. Obstrukcija je prenehala, Tisza je zmagal. Drž. zbor je vladi takoj, dovolil vojake in druge take potrebščine. Ne da bi se spuščali v podrobnosti tega nenadnega preobrata, izrečemo naj le svojo, bojazen, da bo morala najbrže Austrija poplačati ceno za ta mir. — Na Hrvaškem so bile zopet demonstracije. Dijaki, ki držijo z Židom dr. Frankom so napadli napredne tovariše in Srbe. Žalostna nam majka !
Drugi kraji. Italija. Drž. zbor je razpravljal zakon o nedeljskem počitku. Pri javnem glasovanju je bil predlog sprejet, pri tajnem pa je propadel. Lepa možatost to! In ti ljudje se široko • ustijo, da delajo za ljudstvo.
Nemčija. Rajni Bismarck je strašno preganjal kat. Cerkev. Menihov, posebno jezuitov ni mogel trpeti in napravil je celo postavo, po kateri je bilo tem zabranjeno bivati na Nemškem. No, božji mlini meljejo drugače, kakor je hotel ta „železni mož*. On je že šel po plačilo, kat. Cerkev na Nemškem pa zmaguje in pretečeni teden je drž. zbor odpravil tudi to krivično prepoved.
Vojska. Dne 10. t. m. je bila zopet bitka
med ruskimi torpedovkaini in japonskim brodov-jem. Na obeh straneh ste bili poškodovani po jedna ladija, ubitih in ranjenih pa je tudi več častnikov in vojakov. Rusi so se, kakor pravijo Japonci, bojevali jako junaško. Drugih verojetnih in resničnih novic ni iz bojišča. Ni verjetno, da bi se bile že vršile večje bitke, ker Rusi gotovo ne bodo prej udarili, dokler ne bodo imeli zbrane tolike vojske, da jim bo zmaga zagotovljena. Po novi sibirski železnici dovažajo neprestano v Azijo živež in vojake, Japonci pa po morju na Korejo Vse, kar se sedaj vrši, je le priprava na velikansko vojsko, kakršne še ni svet znabiti videl. V Azijo se vozi sedaj ruski poveljnik, gen. Kuropat-kin. V njega stavijo Rusi vse svoje upanje.
NOVICE.
Nevarno je obolel 5. g. Jakob Ukmar, kaplan v Rojanu. Bolezen se je sicer že obrnila na bolje, vendar priporočamo obče spoštovanega in priljubljenega gospoda v molitev.
Olomuški nadškof T. Dr. Kohn in briksenški knezo-škof S. Dr. Aichner sta se odpovedala svojima škofijama; prvi je imel v svoji službi prevelike teškoče, drugega pa je nagnila k temu koraku velika starost (88 L).
V Benetkah je imenovan patrijarhom A. Ca-vallari. Čudno naključje, ravno tisto jutro, ko je dobil pismo imenovanja, mu je umrla mati, ki je še dočakala sinovo visoko dostojanstvenost.
Nemški cesar je nekaj obolel ter se vozi po južnih milejših krajih.
Zaščitništvo katoliškega doma za učiteljice na Dunaju je vsprejela g. nadvojvodinja Marija Josipa.
Češarke vojaško veliko vaje bodo letos na južnem Češkem.
Ne igrajte se spuško. Na Gorenjem Štajerskem je vprašal mož i. F. svojo ženo : »Kaj bi storila, ko bi prišli tatje». Žena je vzela puško in pomerila. Puška se je sprožila, in strel je zadel — v zibelki nedolžno dete, ki je takoj umrlo.
Iz vina kri. Na Opčinah pri Trstu so se stepli italijanski in hrvaški delavci. Nekdo je teško ranjen. Kadar ima človek malce preveč pod kapo, recimo jasno, kadar se opije, je vedno manj podoben človeku. Torej pozor, posebno če veste, da iz vina pride kri.
Mornarski dom v Trstu. Omenili smo že, kako so pri nas zapuščeni mornarji trgovskih ladij. — Dosti se je že govorilo in dosti pisalo, a storilo nič. Še le preč. škof tržaški Dr. Nagi se je za stvar resno poprijel in uplival na pomorske kapitane in d uge odločilne osebe, da je prišlo do dejanja.
Pravila za ,mornarsfti dom“ v Trstu so že
potrjena. Odbor nameravanega /uvoda je izdal posebne oklice, v katerih vabi občinstvo na zanimanje in podporo prepotrebnega zavetišča. Zavod bo mejnaroden. Jezik bo le sredstvo za dosego smotra. Ker pa morajo austrijske trgovske ladije raeu-niti s vrlim moštvom naših slovanskih ljudi, posebno Dalmatincev, upamo, da se bo pravično vpošteval tudi naš jezik. —■ Nekateri lju 'je so Presveti, škofu zelo hvaležni, ker se je tako zavzel za mornarje, drugi se sramujejo, da niso še pred škofom in brez njega storili tega koraka, a nekateri sovražniki katol. cerkve se pa jeze, da je to človekoljubno delo izšlo iz truda kat. škofa in hujskajo proti njemu. No dobro, da tako zaslepljenih ljudi ni dosti. V Trstu je le en list pisal tako v-mazano in tako nepravično, da so listi raznih barv planili nanj in ga oprali dobro.
To je res židovsko (judovsko). V Humauu na Ruskem je zgorela židovska cerkev (če smemo sinagogo imenovati cerkev). Židje so trobili v svet, da so jo zažgali kristjanje. Preiskava pa je dokazala, da so sinagogo sami Židje zažgali, da uničijo tudi dosti spisov, s katerimi so ljudi sleparili in delali — denar
Iz turških časov in krajev. Beremo po zgodovinah in povestih, kako so Turki pustošili krščanske kraje, morili in požigali, kar jim je prišlo pod roke. Nikomur niso prizanašali. Moške so pobijali, otroke, žene in dekleta pa so odvajali v sužnjost. Tu so bile kristjanke popolnoma pripu-ščene grdim strastem bogatih mehkužnežev.
To se je godilo pred več stoletij. Toda tudi v času napredka ni izumrla trgovina z ljudmi. Ne prodajajo se samo zamorci in zamorke kakor blago na trgu, tudi po Evropi in naši Avstri i hodijo malopridni sleparji (agentje) okolo in motijo dekleta v druge kraje na izvrstne službe. V Carigradu je nekako središče za to grdo poslovanje, To so uvideli tudi zastopniki in poslaniki raznih držav. Kdo pa se je največ potrudil za obrambo in rešitev zapeljanih krščanskih deklet ? V prvi vrsti ruski, poslanik Ponasidin. Ta je osnoval s poslaniki Avstrije, Angleške, Italije, Grške in Rumenije tak odbor ki bo reševal kristjanke iz oblasti po-hotnežev. Do sedaj že je ta odbor storil mnogo v prospeh dobre stvari (pred nedolgo je rešil 26 deklet in izgnal iz Carigrada 10 sleparjev), vendar opozarjamo stariše, naj pazijo, kam pošiljajo svoje hčere v službo. Ve pa vrle mladenke skrbite, da živite pošteno tudi na tujem. Zbirajte so rade k skupnim pogovorom in posvetovanjem. Združite se v kako »Marijino zvezo* ali v »Marijin dom*. Ostanite zveste svoji veri in narodu in delajte čast krščanstvu in slovenstvu.
Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se pro daja po vseh trgovinah pralno milo družbe sv
Cirila in Metoda, čegar kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z ozirom na prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda, prosi se vse prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti zavedne slovenske gospodinje, da poskusijo to milo ter se prepričajo o njegovi kakovosti. Kosi se prodajajo po 18 krajcarjev ali 36 vinarjev.
Naše slike*
Cesta na planine. „Na goro, na goro — Na strme vrhe ; tja kliče in miče in vabi srce" poje slov. pesnik. In kdo ne pozna pesnikove želje ? .Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj !•* — Da, v resnici krasne so naše planine. Cenimo jih in spoštujmo ter veselo pozdravljamo slov. planinska društva.
Ruski vojskovodje. Dosti se je pisalo in še se bode o ruskih vojskovodjih. Zato pa bo čitateljem gotovo vstreženo, če imajo pred seboj njihove podobe.
Za zidanje novih cerkva in prospeh naraščaja duhovnikov so po tržaških cerkvah postavljene na-birainice milodarov. Kdor se poslužuje dopusta v postnem času, naj po (škofovi želji prispeva v ta velevažna namena
Za kratek čas.
Posledica sanj. — Mati budi Cirila. Ciril pa pravi : Ne morem vstati, mama : po noči sem sanjal, da jem zelena jabolka, zdaj me pa trebuh boli!
Uganke.
Rešitev ugank v 3. štev. I) Če se z ljubečim prijateljem veselimo, se naše veselje podvoji ; če pa mu potožimo svoje gorje, se nam to zpaanjša na pol.
2) Pšenica .snop)
Prvo uganko sta prav rešila J M. in pa ’ Franc Koželjški, kateri nam je za drugo uganko poslal to pesmico :
Se srpom porežč Pšenica se rumena In v snope poveže Rastlina dragocena.
A vkrižem se dene Da bolj se suši,
S cepcem zdaj mlateč Jo bičat hiti.
A v mlinu se zrnje Pa v moko zdrobi,
In v hostji pri maši V Boga posveti.
Drugo uganko je prav rešila še Marija Grgič iz Padrič.
Nova uganka. Kedaj je solnce sijalo na suho zemljo, ko ni ne poprej, ne pozneje nikoli ?
Iilatnioa uredništva.
Sakaterim: Zahvaljujemo se posebno onim sotrud-nikom, kateri so nam iz lastnega nagiba kaj poslali.
Gioza. Vztrajno. /. S' na O. Hvala Vam. 1. K. Delavsko vprašanja. A. 1'. Gotovo. L G. Tako je prav. II. B. Kakor sva govorila E. Š. Pričakujemo. I. S. Ob priliki. Tiste malenkosti. D. G. Domačin.
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.	Izdajatelj: Jakob Ukmar.
Prihodnja številka izide 8. aprila.