* ‘M
Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
; -is;.
C<‘n'številki Din L50
GOVSKI LIST
Časopis asaL trgovino, industrijo In ot»rt.
Naročnina za ozemlje S1IS: letno 180 Din, za % leto 90 Din, za \A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
feleiou si. 2552.
Ljubljana, v torek, dno 29. oktobra 1929.
Telefon št. 2552.	ŠTEV.	126
buskr V a^LMn^aBwaai(^t^2Mcao«ir3a««zr<t:^.x*r^«x.< mi saa. j ,3xam*M»z±z;
Kam gravitira v gospodarjem oziru Bela Krajina?
Dolenjsko in kočevsko gričevje se razprostre v južnovzhodni smeri v ravan, obkroženo na jugu in vzhodu z reko Kolpo, na severu pa z Gorjanci. Ta mejna krajina, po svoji beli narodni noši imenovana tudi Bela Krajina, spada med naše revne kraške kraje, ki se komaj borno preživljajo s poljedelsivom in živinorejo. Presežek prebivalstva pa se že od nekdaj seli v svet s trebuhom za kruhom, kakor ljudje iz sosednega kočevskega ozemlja.
Gospodarstvo Bele Krajine napreduje šele v zadnjih 17. letih, odkar je zvezala železnica iz bližnjega Novega mesta na Karlovac pokrajino proti vzhodu in se-vero-zapadu, kamor posebno in v največji meri gre ves belokranjski promet.
Proti jugu in vzhodu oklepa Belo Krajino Kolpa v dolžini skoro osemdesetih kilometrov. Ta je bila tudi nekdaj naravna meja med Slovenijo in Hrvatsko.
V	vsej tej razdalji nahajamo edino dva prehoda čez Kolpo na Hrvatsko in sicer enega pri Vinici in drugega pri Metliki. Oba mosta sta oddaljena eden od drugega gotovo najmanj petdeset kilometrov. Pri Metliki pridemo na Hrvatsko po krasni državni cesti in po že omenjeni železnici v smeri na Karlovac, ki je od Mellike oddaljen še enaintrideset kilometrov. Ves mali promet na vzhod in jug je torej koncentriran samo na 1« dve točki, dočim je na velikem loku Vinica — Preloka — Marindol — Adlcšiči — Giiblje — Podzemelj — Metlika vsaka gospodarska aktivnost s sosednjo hrvatsko pokrajino že vsled pomanjkanja prehodov čez Kolpo in boljših, vsaj oblastnih cest od nekdaj onemogočena. Ti maloštevilni prehodi čez Kolpo pričajo o sorazmerno neznatni izmenjavi dobrin med Belo Krajino in sosednjo Hrvatsko.
Cisto drugo sliko kaže črnomeljski srez na sever in zapad. Od teh strani je prišla semkaj kultura in civilizacija, v to smer se je že od nekdaj razvijal pretežni del prometa. Proti Novemu me-slu in Ljubljani pelje mimo Semiča železniška proga. Na sever in zapad pelje v lepih, kratkih serpentinah sedem sre-skih, oblastnih in državnih cest, ki vežejo deloma Metliko, večinoma pa Črnomelj s Kočevjem, Žužemberkom, Dolenjskimi Toplicami, Novim mestom in Ljubljano. Kakor znano, bo vezala Belo Krajino bodoča železniška proga tudi na Maribor in preko Kočevja na Ljubljano in na Sušak. Klodičeve varijante Kočevje—Jadrč—Vrbovško in Črnomelj —Vinica —Vrbovško vežejo Ljubljano, in Maribor z morjem preko Bele Krajine in ustvarjajo nepregledne možnosti gospodarskega razvoja in s tem tudi splošnega blagostanja za te naše kraje.
Trgovina, v kolikor tangira bližnji Karlovac, se razvija samo na vsakotedenskih živinskih sejmih. Vsak petek se trguje tamkaj z govejo živino, drobnico in konji. Tja hodijo kupovat belokranjski mesarji in razni živinski prekupčevalci. Druge potrebščine pa si dobavlja črnomeljski srez večinoma iz Novega mesta, Ljubljane in ostale Slovenije, ki že od nekdaj obvlada belokranjski trg. Kolikor ne zadostuje domača prešičereja, hodijo Belokranjci po prihranke-tekače v Novo mesto, ker se dobe tamkaj prašiči boljše pasme in ker ne obstoja tolika kužna nevarnost, kakor na karlovškem semnju.
Ves izvoz iz Bele Krajine je usmerjen na sever. Semiška in metliška vina se točijo po vsej bivši Kranjski, dočim se vina proda v Karlovac prav neznatne količine. Kostanja se izvozi največ v Kočevje, nekaj semiškega izvora pa tudi v Novo mesto. Ljubljanski trg je
poln belokranjskega sadja. Crešnje, slive, jabolka, hruške in grozdje so prav izvrstne kvalitete in najcenejše. Ti in drugi sadni, vinski in poljedelski produkti sc na Hrvatsko vsled tamkajšnje nadprodukcije in neposredne bližine trga sploh ne morejo prodajati in so izključno navezani na slovenske kraje.
Belokranjski kmet kupuje živino, mlado in za rejo prikladno, v kolikor je sam dcma ne prigoji, na karlovškem sejmu. Pitano blago pa oddaja skoraj izključno na sever, ker so cene v Sloveniji mnego ugodnejše kakor na hrvatskih trgih. Les na belokranjskih železniških postajali gre deloma proti Ljubljani, deloma vsled tarifarno ugodnejše ležeče sušaške luke preko Karlovca na morje.
Kakor smo na pristojnem mestu do-znali, je leta 1927 iznašal izvoz štirih belokranjskih železniških postaj in sicer Semiča, Črnomlja, Gradaca in Metlike ca. 5300 vagonov. Od leh se je odpre-milo proti Ljubljani okrog 3700 (od teh 2200 via Rakek—Italija) in proti Karlovcu 2100 vagonov (od teh 1380 via Sušak — prekomorske dežele).
Leta 1928 pa se je izvozilo samo 4750 vagonov, torej 1100 vagonov manj kot leta 1927 in sicer proti Ljubljani 2450 (od teh 1300 proti Italiji via Rakek) in proti Karlovcu 2300 (od teh preko morja via Sušak 1750).
Te številke kažejo, da konvenira Beli Krajini za prekomorski izvoz Sušak kot izvozna luka. To pa velja za celo Slovenijo, ne samo za Belo Krajino, le številke kažejo dalje, da gravitira cela Bela Krajina po ogromni meri v gospodarskem oziru na dravsko banovino.
Vzrok, da se je proti Karlovcu (via Sušak) izvozilo leta 1928 300 vagonov več kakor leta 1927, je prav enostaven in leži v novi znižani železniški tarifi za les, ki je bila takrat uvedena. Pri predpisu prekomorske odpreme iz domačih luk se odmerja železniška tarifa samo v izmeri ene polovice sicer veljavne lo-vorninske lesne postavke. Tako stane vagon lesa iz Črnomlja do Postojne precej več, kakor pa do Sušaka.
Kakor hitro pa se uresniči Klodičev uzakonjeni načrt zveze Ljubljane in Maribora z morjem, bo šel ves preko Karlovca na morje usmerjeni promet iz Črnomlja preko Vinice na Vrbovško, ker prihrani s tem polovico poji.
Če pride Bela krajina pod savsko banovino, mora računali z gospodarskimi razmerami te banovine, ki bodo vplivale v veliki meri tudi na njo. Omeniti hočem na tem mestu samo za zadružništvo važno obrestno mero, ki je na eni strani mnogo višja, kakor pri nas. Tej višji obrestuj meri so krive na Hr-vatskem še neurejene pravne razmere, pomanjkanje denarja pri visoki potrebi in v primeri z našim zadružništvom mnogo šibkejša organizacija kredita. Bela Krajina pa potrebuje cenen kredit za svoj napredek.
Treba je še povedati, da gre del izseljencev preko Ljubljane v svet in da jih mnogo najde kruha že v krajih preko Gorjancev.
Na osnovi teh razmotrivanj smatramo, da leži lepša bodočnost Bele Krajine v dravski banovimi, ki je njen glavni kupec agrarnih proizvodov in glavni prodajalec industrijskih produktov. Ta banovina bo tudi vsled lastnih interesov skrbela za nove komunikacije s sosednjo savsko banovino in se ogrevala za nove železniške zveze z morjem, ki naj pasirajo črnomeljski srez.
Prav je, če priznamo, da gravitira pas okrog Metlike bolj na Karlovac kakor na Novo mesto in Ljubljano.
Z ozirom na to so pač razumljive že-
lje našega belokranjskega življa, da se še pred definitivnim uveljavljenjem banovin naslovijo na merodajna mesta predstavke s prošnjo, da se gornji momenti upoštevajo im po možnosti izvrši korektura meje dravske banovine v tem zmislu, da se prideli Metlika in bližnja okolica dravski banovini, sicer pa ves ostali črnomeljski srez pusti pri dravski banovini.
Evgen Lovšin.
PODALJŠANJE STANOVANJSKE ZAŠČITE.
Novi stanovanjski zakon je bil sprejet na sobotni seji ministrskega sveta, pa bo najbrže že te dni sankcijoniran in objavljen v »Službenih Novinah«, tako da bo stopil s 1. novembrom t. 1. v veljavo. Zaščiteni ostanejo po novem zakonu še za nadaljnih šesl mesecev, t. j. do 1. maja 1930 vsi oni, ki so po dosedanjem stanovanjskem zakonu uživati zaščito, le s to izpremembo, da je zaščita omejena na eno- in dvosobna stanovanja, dočim se je doslej raztezala tudi na trisobna. Zaščiteni so torej poleg državnih uradnikov in upokojencev tudi vsi manuelni delavci, invalidi, njih rodbine in vdove, če njihovo premoženjsko stanje ne presega v zakonu določenega maksima. Prav tako ostanejo v veljavi vse ostale določbe dosedanjega stanovanjskega zakona, zlasti tudi odredba o višini najemnine.
POTRDITEV PORAVNAVE PRI SLA-VENSKI BANKI?
Občni zbor upnikov Slavenske banke je svoječasno akceptiral ponudbo u-pravnega odbora, da se konikurz Slavenske banke, ki je grozil upropastiti celokupno imetje in pripraviti upnike ob zadnje dinarje, konča s poravnavo na ta način, da se upnikom izplača za njihove terjatve 22% kvola. Proti temu sklopu je bilo vloženih 7 rekurzov, zaradi katerih se je sodna potrditev poravnave za mesece zavlekla. Ti rekurzi so upnike zelo vznemirili, ker bi v slučaju, da bi le eden izmed njih uspel, poravnava propadla in bi sc konkurz nadaljeval, kar bi po dosedanjih izkušnjah pomenilo stalno manjšanje preostalega premoženja. Kakor se poroča, se je upravni odbor ves čas trudil, da prepriča vložitelje rekurzov o škodljivosti njihovega postopanja in mu je to končno tudi uspelo. 28. t. m. so bili rekurzi umaknjeni in konkurzno sodišče bo sedaj sklepalo o potrditvi poravnavali dvoma, da bo ta sklep, kakor je pričakovati, že te dni polrjen, in bo s tem postala poravnava pravnomočna.
V	smislu svoječasnih obvez upravnega odbora se bo tekom 14 dni pričela likvidacija poravnave in je pričakovati, da bodo izplačila upnikom izvršena sredi novembra.
ABITURIJENTSKI TEČAJ v LJUBLJANI.
Minister trgovine in industrije je z odlokom z dne 17. t. m. dovolil Zbornici za TOI v Ljubljani, da otvoni na Državni trgoviski akademiji v Ljubljani abiturijentski višji tečaj.
Vpisovanje v abiturijentski tečaj na Državni trgovski akademiji v Ljubljani se vrši dnevno ob uradnih urah do 31. Oktobra. Aiko se prijavi dovoljno število slušateljev, prično predavanja
4.	novembra.
Ivan Mohorič:
V Belgiji m Luksemburški.
( Nadaljevanje.)
Liiliich šteje danes nad četrt milijona prebivalcev. Glavni dol z najizrazitejšimi javnimi poslopji se razprostira na levi strani reke Meuse, stisnjen na pobočje okolišnih hribčkov. Ob kejih reke vodijo prostrane žive promenade. Tu je center Wa!loncev, ki pripravljajo za prihodnje leto tudi svojo razstavo, konkurenco Antvverpnu, da pokažejo sveiu zopet kulturo in delo romanskega dela Belgije. Oni imajo že sedaj svoj muzej wallonskega življenja, katerega poset je zelo interesanten. Liittiško \vallonstvo ima tudi svojo bogato literarno tradicijo. Imajo mnogo svojih izrazov, ki delajo tujcu govorico domačinov težko razumljivo.
Mimo Univerze smo po lepem, tri kilometre dolgem keju dospeli do južne periferije mesta in ob Ourthi zavili proti znanemu zdravilišču Spa, kjer je leta 1920 zasedala prva repa-racijska konferenca. Pot se razvija po prijetni zeleni dolini, ki spominja na naše dolenjske kraje, v ostrih vijugah in ovinkih. Bil je ravno dan Derbya, največjih dirk poletne sezone. V celih procesijah so drveli automobili iz mesta v 32 km oddaljeni Sjra. Vozilo se je precej ostro, ker je eden priganjal drugega in nikdo ni hotel zaostali. Železnica pa se neprestano križa s cesto. Na ostrem ovinku pri Pepinstru smo ■s 60 km brzine pridrveli na zaprte zatvornice. Že sem videl v duhu kako letimo po zraku na tir pod drveči br-zcvlak, ki se je bližal preko mosta, toda Bernik se je pokazal mojstra. V zadnjem hipu je okrenil voz na strmo stezo, ki vodi za ograjo ob progi v hrib in tako preprečil neprostovoljno telovadbo. Pasant, ki je stal na stezi, je kar okamenel, v tem se je avto že ustavil tik pred njim.
Dolina de la Hoigne, po kateri teče rečica Vesdra, je polna industrije; posebno tekstilna je mnogo zastopana. Spa leži v idiličnem valovitem gričevju na višini 272 metrov nad morjem, obdana od lepih gozdičev in rodovitih polj. Njeni zdravilni vrelci so znani že od srede šestnajstega stoletja. Tu so se lečile mnoge kronane glave, ki so še bolj povzdignile sloves toplic. Vsake sezone jo sedaj obišče nad 25.000 tujcev in med vojno se je tu zdravilo nad stotisoč nemških vojakov.
Spa je oddaljen dobrih 20 kilometrov zračne črte od nemške meje. Zadnja leta vojne je bil v Spa glavni stan cesarja Viljema in nemškega generalnega štaba. Cesar sam je bival v gradu Neubois, kjer so mu Nemci zgradili betonsko kaverno proti napadom zrakoplovov. Danes razkazujejo to 5 metrov dolgo in 22 m široko zavetišče cesarja proti mali vstopnini radovednim turistom. Strop zavetišča je zavarovan z dvometrsko betonsko steno, nad katero se nahaja še štiri-metrska plast zemlje. V tem dvorcu so ga obiskovali njegovi zavezniki, tu je podpisal abdikacijo in tu je zasedala komisija za sklep premirja.
Dolge kilometre ob zdraviliških vilah se razprostirajo lepe promenade Spa. Sledii! smo drugim avtomobilom v smeri proti Hippodromu, ki se nahaja v Sauvenieru, eno uro peš hoda od Spa. Prišli smo v neverjeten vrtiljak vozil,^ iz katerega smo se komaj oslo-bodili. Usmerili smo po prijetrtem drevoredu naravnost proti jugu, po-vspeli se na zeleno samotno planoto, visoko okrog 500 metrov nad morjem. Tu je začel redko naseljen, pokrajin-
sko zelo lep predel, skozi katerega smo vozili nad sto kilometrov. Pot je šla preko Francorchampsa na Stave-lofc, polem na Trois Ponts, VieLsalm in Trois Vierges, k jer smo prestopili Luksemburško mejo. Luksemburška ima z Belgije, kakor znano, carinsko unijo, glede katere pa Luksemburžani trdijo, da jim ni v korist. Zato je bil na meji samo financar, kateremu smo plačali nekaj trošarinske pristojbine, ne vem že več dobro zakaj. Luksemburška je na tej progi, ki smo jo vozili, redko naseljena ali skrbno kultivirana agrarna pokrajina. Ima izredno dobro upravljane in zgrajene ceste in lične naselbine.
Cela partija od Spa proti jugu je mejila do svetovne vojne tik na Nemčijo. Versajlska mirovna pogodba je s prilklopi Ivi jo okraj Malmedy Belgiji premaknila mejo nekoliko proti vzhodu. Tu se tudi že čuti in vidi povsod nemški vpliv, ozek gospodarski stik z Nemčijo. Za Vielsalmo smo zavili v Ardene, znane iz neštetih bojev. Vsi kraji so tu med vojno zelo trpeli, sledovi vojne so sicer na zunaj zabrisani, toda še ne pozabljeni. Ena idila se menja za drugo in nadvse simpatičen vtis zapuščajo turistu ti kraji. V prvih popoldanskih urah smo se ustavili v Diekirchu, ki leži v dolini reke Sure pod Herrenbergom, da se malo odpočijemo in pokosimo. Diekiirch je zelo priljubljeno izletniško mesto in center tujskega prometa v Luksemburški. Tu so nam pri plačilu že postregli z lastnim luksemburškim drobižem, ki nam je ostal za spomin.
Priporočali so nam, da vozimo proti Luksemburgu po sicer nekoliko daljši, zato pa romantičnejši in slikovitejši poti preko Laroehette (Fels). In res nismo obžalovali. Prijetna senčna pot skozi gozdovje, kjer smo se skrili pred žgočim julijskim solncem, nas je nekoliko osvežila. V eni dobri uri smo dospeli v slikovito in ponosno presitolico velike kneževine Luksemburške.
Luksemburg leži na visokih bregovih Petruse in Alzette, obdan v polkrogu od sočnega zelenja javnega parka. Dva 70 metrov visoka viadukta spajata oba dela mesta in glavni kolodvor s centrom prestolice. Luksemburg je bil nekdaj mogočna trdnjava s strašnimi trdnjavskimi ječami. Danes so od tega ostali samo še spomini, ozidje utrdb je obraščeno z zelenim bršljinom in vitki stolpiči ne vzbujajo nič več groze. Mnogo je trpel ta kraj v krutih borbah tekom stoletij, neštetokrat oblegan, požgan, izročen lakoti, dokler ga ni končno londonska konferenca leta 1867, ki je osnovala veliko kneževino Luksemburško, ne-utializirala.
Luksemburg se odlikuje po monumentalnih stavbah in krasni izbrani arhitekturi. Posebno je omeniti katedralo, magistrat z muzejem Pesca-tere, narodno biblioteko, poslaniško zbornico in knežno palačo. Okrog mesta, ki šteje skupno z okolišnimi občinami komaj 46 tisoč prebivalcev, so nanizana v slikovitih legah predmestja Grund, Clausen in Pifaffenthal. Izpod glavnega kolodvora smo jo ubralii proti Bettembourgu, Thionvillu in Metzu. Dobrih deset kilometrov za prestolico smo pri Zoufftingenu pasi-rali francosko mejo in stopili na lota-rinška tla. Bilo je baš na francoski narodni praznik 14. julija.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ustanove za ulioge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1929 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove ustanove po 150 dinarjev. — Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 30. novembra 1929. Priloži naj se jim od občinskega 111 župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
I maiična ureditev banovin.
Z zakonom o razdelitvi naše države na banovine sta bili sočasno ukinjeni tudi oblastna in sreska samouprava. Obenem je dobil minister za notranje posle pooblasitilo, da izda sporazumno z ministrom za finance uredbo, s katero se določi imovina in cdredi, kako naj se upravljajo in preračunavajo dohodki dosedanjih oblasti in poedinih naprav. Ta uredba je bila te dni podpisana.
il'o zakonu sipadajo v banovo pristojnost razni posli občne uprave, deloma iz delokroga državne, deloma iz delokroga oblastne samouprave. V glavnem spada v banov delokrog pospeševanje kmetijstva, gradnja in vzdrževanje državnih in dosedanjih oblastnih cest, gradinja in vzdrževanje javtnih zgradb, posli vodne, sanitetne in socialne uprave itd. Med drugimi pripada banu dolžnost, da vrši nadzorstvo nad delniškimi in komandit-nirni, gospodarskimi in kreditnimi zadrugami in ostalimi napravami, ki se bavijo s sprejemanjem denarja. Dalje vrši ban posle, ki se nanašajo na trgovske, obrtne in industrijske zbornice in izdaja vse odločbe po obrtnih zakonih.
Da more izvrševati v »banov delokrog odkazane posle, bo imela vsaka banovina svoj lasten proračun dohodkov iin izdatkov. Dohodke bo črpala banovina deloma iz dohodkov lastnih zavodov in naprav, deloma pa z davki. Banovina bo po novi uredbi smela nalagati na neposredne davke doklade, ki brez dovoljenja ministra za finance ne smejo biti večje nego 10%, dalje bo pobirala samostojne davščine in zdravstvena okrožja, s koncem z dotacijami države, ki bo banovinam odstopila lastne dohodninske vire, bodisi v celoti ali le deloma po gotovem ključu.
Kadi kontinuitete uprave ostanejo sedanji oblastni proračuni v veljavi do 31. marca 1980, to je do dne, ko stopi v veljavo prvi banovinski proračun. Do takrat se bodo vse oblastne davščine še naprej pobirale. Nasprotno se pa davščine za sr e sko samoupravo, katero so pri nas tvorili okrajni cestni odbori, okrajne blagajne in zdravstvena okrožja s koncem leta 1929, ukinejo. Uredba namreč določa, da se z 31. decembrom 1929 ustavi poslovanje sreskih samouprav glede dohodkov in glede imovine. Vsled tega ni jasno, kdo bo skrbel v prvih treh mesecih prihodnjega leta za poslovanje sreskih samouprav, alko se jim koncem leta 1929 ukinejo vsi dohodki.
Po novi uredbi bo torej banovina imela pravico pobirati poleg doklad na neposredne davke tudi samostojne davščine. V tem oziru ima banovina proste roke, pač pa ji nalaga uredba dvoje omejitev, ki sta važni. Na eni strani banovinski proračun ne sme presegati mej stvarnih potrebščin, na drugi strani pa mora upoštevati gospodarsko moč prebivalstva in načela razumne štednje.
Vsekakor si o finančni ureditvi banovin ne moremo napraviti prave slike, dokler ne dobimo prvega proračuna, ki nam bo pokazal, kakšne so potrebe dravske banovine, hkratu pa tudi na kakšne prispevke sme naša banovina računati iz državnih sredstev. Ako se bode pri sestavljanju proračuna v zadostni meri vpoštevala gospodarska moč prebivalstva, smemo mirno gledati v bodočnost, ker pri takem vpoštevanju se gospodarskim krogom pri sedanjih kritičnih razmerah ne bo moglo in smelo nalagati večjih bremen.
* * *
Nedcstatki železniške postaje Rajhenburg.
Zbornica za TOI je na svoji plenarni seji dne 15. oktobra t. 1. v razpravi
0 prometnih nedostatkih na področju ljubljansko železniške direkcije ugotovila tudi nujno potrebo preureditve kolodvora in postajnih naprav v Rajhenburgu, ki v sedanji obliki in obsegu ne odgovarja več potrebam na-
1 astlega prometa.
Da se odpravijo glavni nedostatki, je nujno potrebno, da se nastavi v skladišču stalnega skladiščnika in namestnika za oddajo in sprejem blaga, da bo skladišče vsaki dan poslovalo od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure kakor so določene poslovne ure za blagovna skladišča na drugih kolodvorih. Sedaj se namreč opaža, da je skladišče opetovano med enim delom navedenih poslovnih ur zaprto, ker mera opravljati skladiščnik med tem časom druge funkcije. Zato morajo vozniki iz oddaljenih krajev, kakor iz Senovega, Koprivnice, Podsrede, Kozjega in Lisične, včasih po več ur po nepotrebnem čakati, predno prejmejo dospelo blago. Skladišče je treba tudi ooia/liti, ker se nam poroča, da so se v njem zalegle miši, ki povzročajo škodo in nečistost na živilskih predmetih.
Ugotovilo se je nadalje, da sedanja klančnina in blagovno skladišče ter nakladalni prostor ne zadostujejo potrebam povečanega prometa. Skrajno potrebno je, da se jih poveča. Tudi ni dovolj ležarinskih prostorov na razpolago za stranke, ki imajo samo pe-rijodično potrebo po ležarinskih prostorih, a danes ne morejo dobiti primernega terena, kjer bi mogle za par dni deponirati svoje blago.
Gospodarski krogi iz Rajhenburga želijo, da se stranke v Rajhenburgu obvešča o dospelem blagu potom dostave avize na dom po posebnem do-stavljalcu in ne po pošti, ker je to zvezano z veliko zakasnitvijo.
Končno se čuti vedno bolj potreba zgradbe javne govrilnice na kolodvorskem prostoru, ker se bo v kratkem pri poštnem uradu v Rajhenburgu zgradila telefonska centrala.
Zbornica je prosila direkcijo, da
ugodi prednjim predlogom, ki so bili sklenjeni na zadnji plenarni seji, bodisi na predlog g. L. Kržišnika iz Raj-
henturga iz tekočih sredstev, odnosno v kolikor bi ta ne zadostovala, da se predvidijo v bodočem proračunu 1930/31 potrebni materijalni krediti za izvedbo gornjih predlogov.
iiinskii mvmm
V LJUBLJANI Izdetuja še pred vojno dobro znano
pristno „VV0ROV©“ rženo kav©!
oupakuania
Tvrdka L. v. Kmden, Nizeuve, Kei-zersgracht 9, Amsterdam, naznanja, da sprejema ponudbe za naslednje predmete: 10.000 do 20.000 zabojev sliv, vsakovrstni fižol, ščetine in svinjska čreva, les (v holandskih merah), jajca (ponudbe z vzorcem z navedbo teže za kilogram in načina odpreme), aluminij v ploščah. Eventuelni inte-resentje naj se obrnejo direktno na imenovano tvrdko.
Izvoz jabolk in gob. Izvozniki jabolk in gob naj pošljejo ponudbe priv. trgovinski agenciji v Berlin, ki ima vprašanja po tem blagu. — Naslov je: Privilegierte Handelsagentie (les Konigr. Jugoslavien in Berlin SW 61, Teltovverstrasse 57.
Kako naj bi trgovce svoje .nmo vrtepivše prodajalce preizkusil.
V moje roke je došel dopis, ki je bil naslovljen na trgovskega pomočnika, kateri je šele vstopil. Ta dopis se glasi;
»Želim, da se Vaša zmožnost preizkusi in izboljša, kar ni samo v mojo korist, ampak velikega pomena za Vašo bodočnost. Tok časa je danes hiter in kdor ne sledi dnevnim spremembam, ta zaostane ali ga pa množica pohodi. Radi tega stavim nekaj važnih vprašanj na Vas in prosim, da na iste odgovorite z »ja« ali »ne . Najboljša kritika je, ako se začne pri lastni osebi. Vpoštevajte in držite se teh navodil, zasledujte dnevno vse novosti trgovskega življenja in Vaše znanje in naravno tudi Vaši dohodki se bodo povečali.
S	pozdravom!
Podpis.«
1. Ali študirate Vi dnevno in temeljito trgovino in kupčijo sploh?
2. Ali se Vi dnevno kaj novega naučite?
3. Ali citate Vi stalno mojo strokovno in reklamno literaturo?
4. Ali znate Vi kupcu vsako blago strokovno in prepričevalno opisati?
5. Ali zboljšujete Vi stalno Vašo prodajalno zmožnost?
6. Ali postrežete Vi vse odjemalce potrpežljivo, ljubeznivo, hitro im v polnem trgovskem duhu?
7. Ali pozdravite in vprašate Vi vsakega odjemalca, kaj dobi, kakor hitro pride v trgovino ali v Vašo primerno bližino in tudi takrat, ako že strežete eno stranko?
8. Ali ponudite Vi vsaki boljši in starejši stranki, posebno damam, stol, kadar začnejo kupovati?
9. Ali vedno skušate in tudi prodate najprej blago iz prejšnje sezone?
10. Ali ponudite vsaki stranki, ko je kupila vse precizno zahtevane stvari, še druge predmete Vašega oddelka in končno opozorite še na druge razne oddelke v Irgovini?
11. Ali zavijete strokovno in lepo vsaki stranki prodano blago in štedite zraven pri papirju in motvozu?
12. Ali se pri odhodu stranki lepo zahvalite za obisk in naprosite, da v slučaju potrebe zopet pride, jo spremite do vrat, iste odprete in lepo pozdravite?	D.
KREUGER VSEPOVSOD.
V zvezi z londonskim obiskom Ivar-ja Kreugerja je vzbudila veliko presenečenje vest ruskih emigrantskih listov v baltskih obrobnih državah, da je Kreugerjeva ponudba Nemčiji samo odstavek v veliki transakciji, ki naj se raztegne na Zahodno, Srednjo in Severovzhodno Evropo. Hkrati s ponudbo Nemčiji je ponudil Kreuger tudi sovjetski vladi posojilo v znesku 25 milijonov funtov, če se ruska vlada zaveže, da za dolgo vrsto let svojim inozemskim organizacijam zapre vsak dovoz vžigalic iz Rusije. Tako bi postal. Kreuger neomejen gospodar na vžigaličnem trgu. Ponudba je zelo zapeljiva, a Rusija bi dala — rekli bi — svoje glavno gospodarsko orožje iz rok.
Sa^tauc«5dmi
Slovenske čipke v Haagu. Začetkom novembra se otvori v Haagu na Nizozemskem razstava jugoslovanskih ročnih del, kakor smo to že svoječasno poročali. Kolekcija izbranih čipk naših čipkaric prekaša po lepoti in tehnični dovršenosti ono, ki je razstavljena v Barceloni. Ob priliki razstave poklonijo slovenske čipkarice Nj. Visoč. princesi Julijani Nizozemski lepo garnituro naših čipk. Vso organizacijo slovenskega dela je poveril generalni konzulat v Rotterdamu Drž. osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Zavod je svojo nalogo izvršil v polni meri. O podrobnostih razstave poročamo po otvoritvi razstave.
Izredni cbčni zbor g remi j a trgovcev v Mariboru.
Rumunska Narodna banka je dvignila svoje zlate zaloge na 8850 milijonov lejev.
Konferenca o mednarodnem tujskem pravu se bo vršila 5. novembra v Parizu. Sklicuje jo ekonomski odbor Zveze narodov. Na dnevnem redu je poleg drugega dvojno obdavčenje, zaščita domačega dela in domače produkcije ter pravno slanje delniških družb.
lilite-Diamantwerke A. G. na Saškem (glavnica 6 milijonov mark) so ustavili izplačila. Vzrok je sklep Opclovega podjetja, ki ima večino delnic El. Diam., da se na produkciji El. Diam. ne bo več udeleževalo.
Za izvoz koruze iz Ogrske v Avstrijo, Češkoslovaško in Ogrsko so stopile v veljavo tarifne olajšave.
Za nadaljno izgradbo poljskega pristanišča Gdvnia je določenih zopet 63 milijonov zlatov. Gdynia je konkurenčno pristanišče Danziga.
Avstrijske zvezne železnice so imele v prvih osmih lanskih mesecih v osebnem in blagovnem prometu 379-5 milijona šilingov dohodkov, v prvih osmih letošnjih mesecih pa 4004 milijona šilingov.
Fordove delnice na borzi v Koeben-havnu so padle na najmanjšo dosedanjo izmero, namreč na 180%.
Glavnica španske družbe probkovine
bo znašala 125 milijonov peset; vrhu tega bodo najeli 7-odstotno posojilo za poplačilo dolgov.
Sofijska banka, ki ima 10 milijonov levov glavnice in 80 milijonov depozitov, je vsled neprevidne kredilne politike prišla v likvidacijo. Vlada je uvedla sanacijsko akcijo, da prepreči popoln polom.
Ena največjih nizozemskih kavčukovih družb je podaljšala letos potekli obsežen kontrakt z Ameriko na bazi 10% pod povprečno tržno ceno brez fiksiranja minimalne cene.
Državni nizozemsko - indijski cinovi obrati Banka so dosegli v letu 1928/29 ob ca. 10% manjšem številu delavstva skoraj isto produkcijo kot v letu 1927-1928. netoprodukcija je znašala 353.350 funtov. Vsled padlih cen cina je bil obratni dobiček za 12-5 milijona holandskih goldinarjev manjši kol v prejšnjem letu in je znašal 36-7 milijona holandskih goldinarjev.
O podjetju Slevr, ki je pripadalo Bo-denkreditu, beremo, da ga hoče Kredit-anstalt sanirati in da mu bo dala v svrho izvedbe programa za tekoče leto kredil 100 milijonov šilingov. Namesto malo rentabilne avlomobilne produkcije se bo Steyr oprijel bolj produkcije pištol in obličnih ležajev. Delnice bodo prežigo-sali.
Zunanja trgovina Avstrije v septembru izkazuje 291-6 milijona šilingov uvoza in 209 4 milijona šilingov izvoza, trgovina vseh prvih devetih mesecev pa 757 milijonov šilingov uvoznega pre-viška.
O	obrestnem znižanju se v zadnjem času zelo veliko govori v Newyorku.
Nizozemska petrolejska družba, vodilna družba v koncernu Royal Dutch Shell, bo zvišala glavnico od 600 milijonov holandskih goldinarjev na 1 milijardo z izdajo 400.000 novih delnic po 1000 goldinarjev.
Več petrolejskih fuzij se je izvršilo v Londonu.
Na svetovnem trgu železa vlada že dalj časa depresija, ki se je v zadnjem
času še povečala. Strokovni krogi depresije ne pripisujejo toliko nadproduk-ciji kot ameriškemu uvozu železa, zmedenosti na kitajskem trgu, zopetnemu pojavu angleške konkurence in pa nastanku železne industrije v mnogih prekomorskih deželah.
Banka za Trgovino in industrijo v Varšavi, ki je bila bankrotna, so sedaj sanirali. Glavnico so dvignili na 8 milijonov zlatov ob udeležbi neke francoske finančne skupine. Poleg centrale v Varšavi bodo otvorili na deželi še 12 podružnic oziroma agentur.
Za izgradbo avstrijskih zveznih cest bodo izdali v bodočem lelu zopet okoli enajst milijonov šilingov.
Argentinska Narodna banka je zvišala obrestno mero na 7 odstotkov.
V soboto 26. t. m. zvečer se je vršil v dvorani Narodnega doma v Mariboru izredni občni zbor gremija trgovcev, ki ga je olvoril in vodil gremijal-ni načelnik g. V i 1 k o W e i x 1.
V svojem nagovoru je navajal, da je sklical izredni občni zbor, ker je 70 gremijalnih članov vložilo pred-stavko proti sklepu zadnjega rednega občnega zbora o šolski predizobrazbi vajencev, zlasti pa tudi, ker je treba razpravljati o nekaterih važnih, aktualnih drugih gospodarskih zadevah. Občnega zbora so se udeležili kot gostje vodja trgovsike gremijalne šole g. prof. Škof, tajnik Zveze trgovstkih gremijev g. I. Kaiser in obrtni zadružni komisar g. I. Založnik.
Načelnik g. Vilko Weixl je preči tal predstavko 70 trgovcev, ki zahtevajo, da se razveljavi sklep rednega občnega zbora, ki določa, da mora imeti vajenec potrebno šolsko pred-izobrazbo in sicer tri meščanske, oziroma srednje šole.
Vodja gremijalne trgovske šole g. prof. Škof je v obširnem govoru zagovarjal sklep rednega občnega zbora in poudarjal veliko važnost šolske predizobrazbe.
Razvila se je nato obširna debata, katere so se udeleževali med drugimi gg. Berglez, Pintar, Moravec, Mayer, nakar se je z dvema protiglasovoma sklenilo, da ostane sklep rednega občnega zbora še v nadalje v veljavi.
Glede spremembe carinske tarife je poročal gremijalni predsednik g. Vilko Weixl, ki je predlagal, naj 'k spremembi carinske tarife podajo posamezne trgovske stroke svoje predloge. Sklenilo se je nato, da pozove gre-mij vse stroke, da mu predložijo svoje predloge.
Pri »Raznoterostih« se je razpravljalo o užitnim, ki jo namerava uvesti mestna občina mariborska. Sprejeta je bila naslednja resolucija:
»Na današnjem izrednem občnem zboru trgovskega gremija v Mariboru zbrano 'trgovstvo odločno protestira proti nameravani uvedbi pobiranja užilnine na ulicah in cestah iz sledečih razlogov:
1.	Investicije za uprave in vzdrževanje tozadevnega aparata bi ne bile v nikalkem pravem razmerju z dohod-
ki in bi občina ne imela tistega finančnega efekta, ki bi ga bilo iz tako visokih bremen ljudstva pričakovati.
2. Obremenitev bi zadela v prvi vrsti mariborsko trgovstvo, ki bi iz konkurenčnih razlogov ne bilo v stanu v.kalkulirati teh visokih užitnin-skih dajateh v cene blaga, ker bi s tem izgubilo večino okoliških odjemalcev.	,
3. Šikaniranje okoliškega ljudstva, ki nosi ali vozi živila v mesto, bi se s pobiranjem užiitnine tako ozlovoljilo, da bi raje obiiskavalo druge trge, kar bi občutno zadelo celokupno mariborsko gospodarstvo, predvsem pa trgovstvo, ki bi zopet izgubilo mnogo odjemalcev iz okolice.
4. Zbor poudarja, da je pobiranje užitnine na mitnicah srednjeveška naprava, o kateri se druga mesta že belijo glave, kako bi jo odpravila in bilo bi nespametno uvajati danes naprave, kojili likvidacija je že z ozirom na zelo številne uslužbence, ki se pri tem potrebujejo, skoraj nemogoča ter smo že iz tega razloga v Mariboru lahko srečni, da te naprave nimamo.
6.	Trgovstvo predlaga mestni občini vsestransko štednjo, za slučaj neob-hodne potrebe ukrepitve mestnih financ pa iskanje novih virov dohodkov na taike načine, da ne bo obremenjeno samo domače prebivalstvo, odnosno posamezni mariborski stanovi ter zahtevamo, da se skliče za tozadevno posvetovanje anketa zastopnikov občine in gospodarskih krogov.«
Na predlog gremijalnega načelnika g. V i 1 k a W e i x 1 a se je razpravljalo še o carinski pošti in se je sklenilo podvzeti korake za pospešitev zgradbe poštne carinarnice.
Na predlog g. R o g 1 i c a se je sklenilo ukreniti vse potrebno za znižanje oziroma popolno odpravo manipulacij-skih pristojbin v poštno - čekovnem prometu poštne hranilnice.
Sklenilo se je končno, da priredi trgovski gremij elitni ples v sporazumu s trgovskimi akademiki, katerega čisti donos se uporabi za zlet maturantov v inozemstvo in za trgovsko gromijalno šolo.
Gremijalni načelnik g. Vilko Weixl je nato zaključil zborovanje.
Dr. Černetov Posloval koledar 1920, zajedno Poslovni
Adresar Jugoslavije
je naslov koledarju, ki ga .je izdal lelos že v 2. letniku v Ljubljani dr. Černe Ivan, lastnik Gospodarske pisarne. Či-tateljem Trg. lista je poznan po imenu, ker se je v prejšnjih letih večkrat oglasil v našem listu z zanimivimi gospodarskimi članki. Koledar, ki ga poklanja poslovnemu svetu dr. Č. — pravilno poklanja, ker je cena Din 30-~ res zelo nizka in v primeri z delom, ki ga je ta knjiga zahtevala, sploh ne pride v poštev — je primer slovenske pridnosti, ter bo gotovo našel odprto pot po vse; državi, saj je namenjen za celo Jugoslavijo. Kol poslovni koledar obsega 122 strani knjige koledarske dneve z beležkami, tako, da bi mogel ta del koledarja prav lahko služiti za pomožno knjigo manjšim obratom, drugih 55 strani je pa posvečenih poučnim sestavkom, ki jih rabi vsak trgovec in sploh poslovni človek v svoji pisarni. Od statističnih gospodarskih podatkov, ki so važni za mislečega trgovca, do poštnih pristojbin, je več člankov, kojih navedbe in podatke rabi trgovec neposredno vsak dan, ter jih ima zbrane tukaj, da mu jih ni treba iskati skupaj. Nai navedemo samo nekatere: menične lin čekovne) pristojbine 19 držav, obresti in žrebanja ca 80 jugosl. vrednostnih papirjev, tabela novca 36 držav, diskontna tabela, vsa sodišča v državi, običajne pristojbine itd. Posebej pa moramo omeniti 34 strani obsegajoči Poslovni Adresar, ki predstav-!j i za naš poslovni svel pravo novost in je res samo poslovni adresar. Iz cele države je navedenih do 300 krajev, ki so res poslovna središča, v vsakem od teh' pa so sledeče navedbe: takoj za imenom kraja, je kratica, ki znači historično pokrajino, v kateri je oni | kraj, bodisi Slovenija, Hrvatska in Sla-
vonija, Dalmacija, Srbija itd., tako da je orijentacija takoj mogoča. Za tem znakom je navedba, kaj je dotični kraj, mesto, trg, občina, potem, katero je pristojno sodišče, evenl. tudi višje sodišče, banovina, trgovska zbornica, število prebivalstva, nato slede vsi denarni zavodi, vsi advokati in notarji, hoteli, špedicije in informacijski biroji. Drugih naslovov v jednem kraju poslovni človek res ne potrebuje. S terr. poslovnim adresarjem bo v veliki meri ustreženo poslovnemu svetu, ker isti res lahko nadomesti druge večje adre-sarje, ki so neprimerno dražji in vsled lega tudi ne morejo vsako leto izhajati, kakor bo ta adresar. — Knjiga je prav lična, elegantno v purpurnordečem pol-platnu vezana, obsega 175 strani in stane Din 30-—•, s poštnino Din 3-50 več. Tiskala jo je prav dobro tiskarna Merkur, ki bo s tem postala poznana tudi po drugih krajih Jugoslavije. Koledar je namreč sestavljen slovensko-hrvat-sko, članki in adresar pa hrvatsko, vendar jezik ne bo delal nobenemu Slovencu težave. Dr. Černetov Poslovni koledar toplo priporočamo, dobi se na pri izdajatelju: Dr. Černe Ivan, Miklošičeva 6, Ljubljana.
Brezposelnosti v bodoči Panevropi ne
bo; tako je govoril na gospodarskem zborovanju v Oxfordu A. Salter, direktor finančnega oddelka pri Zvezi narodov. Blagostanje Zedinjenih držav Severne Amerike temelji v nasprotju z Evropo v dejstvu, da tam države ne postavljajo armad druga proti drugi ter da ni med njimi carinskih mej. Vse to bo prišlo v -dobro tudi Paneropi.
Naročajte »Trgovski list«!
Letno poročilo VereinigJe Stahlvver-
ke. Vereinigte Stahhverke d. d. je podala že osem dni po zaključku poslovnega leta 1928/29 poročilo z najvažnejšimi produkcijskimi številkami. Premog in koks izkazujeta v četrtem letu, odkar to podjetje obstoji, majhno naraščanje v produkciji, dočim je produkcija surovega železa in surovega jekla proti prejšnjemu letu padla skoraj za 10 odstotkov. število delavcev je nekoliko naraslo. Skupna produkcija poslovnega leta 1928/29 v milijonih ton je sledeča: premog 27-24, koks 9'60, surovo železo
6	01, surovo jeklo 6 42. Število delavcev in nastavljencev 30. septembra t. 1. je bilo 176.716; od teh je 87.000 zaposlenih v rudnikih črnega premoga, torej skoraj natančno polovica. Številke nam pravijo, da je to podjetje eno največjih industrijskih podjetij v Evropi.
Borza dela v Mariboru. Od 20. do 26. oktobra je dela iskalo 167 oseb in sicer 119 moških in 48 ženskih oseb; službenih mest je bilo 116 prostih; delo je dobilo 53 moških in 46 ženskih, torej 99 oseb, odpotovalo jih je 49, odpadlo pa 39, koncem tedna pa jih je ostalo še 505 v evidenci. Od 1. januarja do 26. oktobra pa je dela iskalo 4817 moških in 2788 ženskih oseb, 4471 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 3447 oseb, 1154 jih je odpotovalo, 2499 pa odpadlo.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo:
10	viničarjev, 4 majarji, 1 šafar s sinom, 13 hlapcev, 2 pom. delavca, 2 gozdna delavca, 26 rudarjev, 4 kleparji, 2 elektrikarja, 1 mehanik, 1 automehanik, 1 kotlar, 1 elektroinštalater, kateri se razume inštalirali radio-aparate, 8 mizarjev, 4 sodarji, 1 žagar, 1 stavbeni ključavničar, 1 tapetnik, 1 usnjar, 1 poslovodja, čevljar, 1 poslovodja, krojač, 3 pomožni čevljarji, 4 krojači, 1 pek, 3 zidarji, 4 tesarji, več vajencev (pekovske, čevljarske, kovaške in mizarske obrli), kakor tudi 6 kmečkih dekel, 5 služkinj, 8 kuharic, 3 postrežnice, 1 natakarica,
1	ženska pisarnišika moč, 4 pletilke, 2 kuharici za Srbijo, 2 vajenki (šivilji), 1 kuharica za uradniško menzo, 2 tovarniški delavki.
Avstrijsko premogarstvo je v splošnem dobro zaposleno, nekateri obrati delajo s polno kapaciteto.
V	mednarodni industriji umetne svile se pripravljajo
—■ .<	w	’.:p
r
Teč«} 28. oktobra 195?M	Povpra- ševanje Din	Po ..ud Din
DKVIZK		
Amsterdam 1 h. joJd	—•—	22*405
Berlin IM...	13-5125	13*5425
Briuelj 1 belfra . .	—•—	7-9090
Budimpešta 1	—•—	9-8932
Curih 100 ti		1094-40	1097 40
Dunaj 1 iiluif		7-9329	7 '9-, 29
I/andon 1 lunt		275-49	276-29
Wewyork 1 dola* . . .	56-35	66"o5
l’a»ij 100 fr 		221-77	223*77
Praga 100 kron . .	167-11	167-91
T«*l 100 lir	295-15	297-15
VELETRGOVINA kolonijalne c in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLIANA
ZALOGA
iveie pražene kave, mletih diiav ir rudninske vode.
Tolna In solidna postreSba I ® Zahtevajta cenik I
(T
Jijsia pgronLi
MARIBORSKI TRG, dne 26. oktobra 1929.
Kljub deževnemu vremenu je bil lrg prav dobro preskrbljen in obiskan. Sla-ninarji so pripeljali iz 14 občin na 51 vo-zeh 122 zaklonih svinj, 1 vola, 1 lelico, [j lelcl, 16 kg svinjskih želodcev, 17 kg pljuč, «6 kg jeter in 146 kg črevesne masti, kmelje pa 8 voz krompirja in čebule, 41 voz zeljnatih glav, 5 voz sadja in 1 voz kostanja, kmetice pa okoli 600 komadov perutnine na trg. — Cene mesu so se v toliko izpremenile, ker domači mesarji prodajajo meso in slanino ceneje kakor slaninarji.
Perutnina se je prodajala in sicer: piščanci po 35—50 za par, kokoši 40 do 60, race, gosi in purani 60—100, domači zajci pa po 15—35 Din za komad. Morske ribe po 16—18, velike in morski raki pa po 28 Din za kg.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Cene krompirju Din 1-25—2, paradižnikom 3 — 4, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 4, česnu 14—15, zeleni papriki 8 za kg, zeljnatim glavam 0-50 do 3, kumarcam 0-50—2, bučam 1—3, glavnati solati 0-50—2 za komad, jajcam 1-50—2 za komad, bučnemu olju 20, olivnemu olju 20—22, mleku 250—3, smetani 12—14 za kg. Sadju: jabolkom 4 — 10, hruškam 6—10, grozdju 10—16, češpljam 5 — 8 za kg. Kostanju 2-50—3, pečenemu 6 Din za liter. Cvetlicam, katerih je bilo radi približajočih se Vseh Svetih mnogo na trgu, 0-25—5 za komad ali pa Din 3—6 za šopek.
Lesena in lončena roba se je prodajala po Din 1 — 100, brezove metle po Din 2-50—5 za komad, koruzna slama Din 30—35 za vrečo.
Seno in slama na mariborskem irgu.
V	sredo 23. oktobra je bilo 14 voz sena in 5 voz slame, v soboto 26. oktobra pa
11	voz sena in 4 vozi slame na trgu. Cene so bile seru Din 75—100, slami pa Din 55—60 za 100 kg.
Dobave. Strojna oddelek Direkcije državnih žele&nic v Ljubljani sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa; do 4. novembra t. I. pa glede dobave parketne paste in ma-'/.ilnega urila. Gradb. oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 mize z dvojnim pokrovom. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave razne posteljnine (prevleke za blazine, rjuhe, brisače odeje, slamnice). Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 31. oktobra ponudbe glede dobave svedrov za les in 2250 kg tračnih žebljev; do 7. novembra t. 1. pa glede dobave električne ure. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
4.	novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg čaja. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja dn 3000 komadov stekel za bencinske sigurnostne jamske svetiljke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg krp za brisanje in 200 kg bombaža za čiščenje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 7. novembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave 10.000 kg petro-
leja. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Hlinjenega ministrstva.) — Dne 7. no-vc-fiii ra t. I. se bo vr?i!a pri gradbenem od.klku Direkcijo 'divavnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave skretniškega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)— Pni Glavnem sanitetskem slagaiištn v Zemunu se bodo vršile naslednje oler.alr.e licitacije : Dne 7. n: vcirVra t. 1. '»lede dobave ‘'000 komadov žimnic in 1HOO komadov slamnic; dno 14. novembra t. 1. glede dobave 100 umivalnikov, 2000 komadov porcij iz aluminija in 50 ikoma-dov strojev za mletje mesa; dne 16. novembra t. 1. glede dobave 3000 nosilnic za ranjence; dne 19. novembra t. I. pa glede dobave 3000 komadov bolniških in 750 komadov zdravniških plaščev. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Prodaja starega stekla. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede predaje 1173 kg zlomljenega stekla. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Prodaja starih štampiljk in pečatnikov se bo vršila potom ustmene licitacije dne 5. novembra t. 1. pri Komandi
8.	žandarmerijskega polka v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave litine, medenine in pakfonga ter glede dobave 3000 komadov brezovih iueteli. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dikcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 30.600 kg pšenične moke in 1200 kg masli; do 7. novembra t. 1. glede dobave 2 kopalnih kadi, 150 m3 jamskega lesa, 50 kg terpentina, 100 kg kleja in 150 steklenic
»>avc j ms! i>, rv d(’L>.:
cija
CeUi;
s:dola'. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. novembra t. L r . udbe giode dobave 200 q žganega j-;..-.a; do 11. novembra 1. 1. glede do-240 krm. šip, 1 sesaljke, 250 nr ega lesa in 335 kg razne suhe ci IH. novembra t. 1. pa glede >/e 20 okretnih vozičkov. — Direk-'ižavnega rudnika Zabukovca pri sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg lesnega oglja, jermenov, zagoslilnega in druge-moierijal.;, raznega malerijala za č;o“r- ;. . — Direkcija državnega rudni-!	\:o’	: orejema do 15. novembra t. I.
j> ocibe gl de dobave 1000 kg trans-fcrmatoiokecja olja in 6 komadov cevi za vrtanje. — Dne 14. novembra t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje, v Reogradu licitacija glede dobave 2730 m:! desk in 280 m3 leiev. — Dne 16. novembra t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železne" v Subotici licitacija glede dobave telegrafske pocinkane žice. (Predmetni oglasi 7- natančnejšimi podatki so v pi-sarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu se bosta vršili naslednji ofertalni licitaciji: Dne 13. novembra t. 1. glede dobave hrastovega lesa; dne 18. novembra t. 1. p glede dobave elektromaterijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Oddaja popravila sirehe. Direkcija državnih želcznic, gradbeni oddelek, v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila strehe perona na postaji Jesenice. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.)
Oddaja zakupa kolodvorskega buffe-
ta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 31. oktobra t. I. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI
v Ljubljani.)
Zafiiala.
Povodom prebridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, sina, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Srečko Potnika
so nas ganili in tolažili številni izrazi iskrenega sočutja.
Zahvaljujemo se z isto iskrenostjo vsem prijateljem in znancem, ki so se dejanski ali v duhu poslovili od nepozabnega, mu naklonili cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, zlasti dr. Mrčunu za požrtvovalno skrb in nego ob pokojnikovi bolezni, prečastiti duhovščini, pevcem, ki so se poslovili od pokojnika s pesmijo, Sokolu I. za častno spremstvo in zastopnikom raznih društev, ter zastopnikom trgovskih organizacij in korporacij.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1929.
ŽaSutoci ®§ta8i.
Kvalitativna nal^oSjše
nogavice volneno in Uor, rokavico, &riko perilo, ▼•stj®, paleverje, Zvpna robce, Earemnic«, kravete, ovratnike, srajce, razne £ >! e in vezenine, kompletne pofire£»££g t* © za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike ----------edino	le	pri---------
JOtPETEIMU, Lju&Ifana ““
Na T«lfkoI
e
Talefon 2915.
2 spomenika ob vodL Na raalol
I-iruiaaMBsari*:ass- -../.o., o-
m
USTANOVLJENO 1S52
T 13 o m, m O M M
Kg	«	1,5	*	1	■	’>
p: i KROVEC, STAVBNI, GALANTi.UV o-! IM OKRASNI Hill KLEPAR / INSTALACIJA. \ MDOV/NAPRAVA STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -
a sc ? t *?. 3	a
N A PR A V E / <. J' i c.~ £ ... . ,
v >:_____________________
ti
irCočuns, nsemorandiuae, cenike, naročilnice v blok i« s poljubnim
narocimice v diokio s puguunun	,	i;
številom Hnfov, kuveete, etSi.c'e vsa druge komerciješne tlskoviae dobavlja hitro po zmernih ccneii
TISKARNA MERKI
UilBUiltie. ©resfci išssva isffica
TELEFON 2552 — Za večja naročila zahtevajte proračune 1
K
8	°	 -	^	-	S	^	S	^	J?	■»»	abM	en	n	mi	mam	«	*srv
S & I le i tet	^bS
1*5
i|| ^re<3uimi in	vsaka	vrst©,	»sfcostss*!	in	inkoso	r»©»l*	5sr	nskaziia	v	tea-	tror-sC?;..-.
KSaei•.?	o	.o'’;.
In lnduf 'o,„v'
I3i	© » sag w w &
fiJubEiaGia9	y|isa	50	lastaer^i nosIc^pSu)
Brzojavke: Kredit Liit&Siana	k Telefon štev.: 2040, 24tS7,	2548; lnter::?!39R: 270$, 280«
&	d	Petarson	§nternst5©naS	Sode
Obrestovanfe v i o g, nalsisjs in prodala vsakovrstnih vrednostnih j»ap£s*Iov, deviz 8*» valut, teorzna^ n aro£5 C;
m
■
■m
M
m
UJ
m« safadepos11* Its*. ^
^	,	'te|
■ % a aa3S>gwnfsa a s ®1 a z * » a »^'
Uraja dr. IVAB PLES8. — Z* Trffovuko-tmdnirtfijplM d. d. >:WJSRKITK< V;at iatojatelfe ir.
O. MiCHAI. H K.