Poštnina plačana v f»tovini
Srediz. in abben. post. - I Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo :
Trst , Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	F	w
	r L J	PD
M		
		
	
	ar
Leto X. - Štev. 10
Gorica - četrtek 6. marca 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Pij XII. - znamenje nasprotovanja
Krščanski svet se te dni veseli, ker obhaja 19. obletnico izvolitve in kronanja sv. očeta Pija XII. Kdor še čuti s Cerkvijo, se te dni s ponosom spominja sv. očeta, ki kljub tako visokim letom čvrsto in neustrašeno, pa tudi previdno in modro vodi Petrov čolnič, ki so mu ga kardinali kot zastopniki Cerkve in Kristusa zaupali dne 2. marca 1939.
UČITELJ RESNICE S ponosom se oziramo na sv. očeta Pija XII. vsi, ki s Cerkvijo čutimo, zato, ker dan na dan opažamo čudovito vnemo sv. očeta kot učitelja resnice. Saj ne mine teden, rekel bi skoro, da ne mine dan, da bi Pij XII. ne govoril tej ali oni skupini romarjev, da bi ne poslal kakega pisma ali poslanice vernikom po vsem svetu. Njegovih govorov se je nabralo 19 čednih zvezkov, ki so vsi polni globokih naukov in temeljnih razlag ne samo evangeljskih resnic, temveč tudi najtežjih in najbolj zapletenih modernih vprašanj Iz medicine, zvezdoslovja, juridičnih ved, fizike in kemije, zgodovine in naravoslovja, v kolikor se tičejo verskih ali moralnih težav. Ni Polja človeškega razglabljanja, da bi sv. oče tam ne bil doma kot najbolj kompetenten strokovnjak. Zato leže njegovi govori in njegove enciklike pred nami kot zakladnica globokih misli za versko in Moralno preobnovo življenja, a tudi kot vir reševanja najbolj zapletenih modernih vprašanj. Se dolgo po njegovi smrti se bodo ne samo bogoslovci, nego tudi mo-droslovci in družboslovci zatekali k nauku Pija XII. Težko najdemo v zgodovini papeža, ki bi toliko učil kot sedanji papež, fa ki bi bil tako široko razgledan tudi v svetnih vedah, kot je Pij XII.
nisti v divji gonji zoper Vatikan in Pija XII. V tej malo čedni družbi najdemo tudi obe glasili slovenskih komunistov, Primorski dnevnik in Delo, ki se jim tu in tam nekoliko boječe pridružuje goriška Soča. Osservatore Romano, ki o teh napadih poroča, trdi, da so v zvezi s prihodnjimi volitvami v Italiji. Kakor koli naj bo, eno je gotovo: sovraštvo do Cerkve in do papeža v Italiji nikakor ni izumrlo, temveč se je le potuhnilo. Laicizem zopet sili na dan z vsemi močmi. Za sedaj je najbolj viden v časopisnih kampanjah. Toda grozi, da bo prešel tudi k dejanskemu delu, če bo dobil večjo politično moč na prihodnjih volitvah. Socialkomunisti so se začeli družiti z vsemi antiklerikalci v enotno fronto zoper papeža in Cerkev.
Ob tej nevarnosti skupne satanove fronte je dolžnost nas vseh vernih, da se strnemo okrog Pija XII., kot še nikoli, zvesti, poslušni in borbeni.
Arabski svet se združuje in prepira
Egiptovski predsednik Nasser je ta teden uradno prevzel posle kot poglavar nove sirsko-egiptovske a-rabske federativne države, kateri se je zdaj pridružil še Jemen. Tudi Nasser je čez noč spremenil svoje stališče: še pred kratkim je vneto pozdravil drugo arabsko federacijo, tisto med Irakom in Jordanijo, pred nekaj dnevi pa jo je silovito napadel kot zahodnoim-perialistično in celo sionistično, to je judovsko tvorbo. Irak in Jordanija sta upala, da se bo ta teden njuni zvezi vključila še Saudska Arabija, a to se ni zgodilo. Njen vladar baje pripravlja svojo, tretjo arabsko federacijo z Omanom in Kuvvaitom — federacijo petrolejskih kraljev.
Po obsodbi škofa v mestu Prato
Konferenca Vzhod - Zapad ?
MODRI PASTIR Pa ni samo učitelj resnice, nego je prav tako pastir vseh. Tega svojega poslanstva se tako živo zaveda, da je neprestano na delu za vodstvo Cerkve. Ko je pred tremi leti obolel, smo videli, kako se je kmalu Po čudežnem ozdravljenju zopet vrnil k delu. Ko so ga pri tem opominjali, naj se ne žene toliko, je odgovoril: »Papež mora ali delati ali umreti.« V tej pastirski vnemi ga vidimo, kako mu je pri srcu moralna preobnova sveta. Zato je započel veliko gibanje za »boljši svet«. Prav iz te vneme izhaja tudi njegovo delo za mir med narodi. V tem oziru so mu zadnja leta priznali zasluge celo njegovi največji sovražniki, komunisti. Prav tako mu je kot vesoljnemu pastirju pri srcu tudi socialni mir med narodi. Zato njegova skrb za ureditev socialnih odnosov med različnimi razredi v človeški družbi. Odtod njegove socialne okrožnice, pisma, navodila. In končno ne pozabimo na njegovo pastirsko skrb za katoliške misijone. Tudi v tem oziru je poln najsodobnejših pogledov na misijonsko delo, kot priča zlasti enciklika »Fidei donum« iz preteklega leta o misijonih v Afriki.
Papež pomeni oče. Vsi Kristusovi nasledniki na Petrovem sedežu so se čutili očete. Odtod njih vzdevek sv. oče. Tudi Pij XII. je pravi oče vseh, ne samo vernih, nego tudi odpadlih in onih, ki so izven Kristusovega hleva. Zato ga vidimo, kako vse sprejema v posebnih avdiencah, tudi take, ki se pozneje pokažejo, da niso bili vredni njegove očetovske skrbi. Kako Pomaga, kjer koli se pokaže kaka izredna Potreba. Najsibodo katoličani ali nekato-Učani, krščanska ljubezen Pija XII. pomaga vsem in povsod. To je delal med Vojno, ko je skrival pred nacisti jude in demokrate, to se je izpričalo v skrbi za begunce vseh narodnosti po vojni in to se nadaljuje danes.
ZNAMENJE NASPROTOVANJA A kljub tolikemu in tako nesebičnemu delu v prid vseh, ima Pij XII. veliko sovražnikov. Človek bi ne verjel, da jih je Posebno veliko ravno v Italiji in predvsem
V	Rimu. Prav zadnje tedne se oglašajo * drznimi spisi in članki po raznih časopisih in revijah. Zdi se, kakor da bi se Prebujala vsa nekdanja masonerija in se družila z novodobnimi brezbožnimi komu-
Za poglavitno politično presenečenje v preteklem tednu je poskrbela Sovjetska zveza. V soboto zvečer, ko se je mednarodna politika že odpravila na običajni čez-tedenski oddih, se je sovjetski veleposlanik Vinogradov na lepem zglasil pri francoskem zunanjem ministru Pineau ter mu uradno sporočil, da moskovska vlada sprejema njegovo zahtevo, po kateri naj bi pred morebitnim sestankom najvišjih zahodnih in vzhodnih državnikov sklicali konferenco zunanjih ministrov prizadetih držav, ki naj bi pripravili delovni spored za pogajanja med najvišjimi voditelji Zahoda in Vzhoda.
To nepričakovano sporočilo je vzbudilo po vsem svetu veliko presenečenje, saj je dolgo časa grozilo, da pojde tako imenovana konferenca na naj višji ravni po vodi prav zaradi tega, ker Sovjeti niso in niso marali sprejeti zahodnega predloga o pripravljalnem sestanku zunanjih ministrov. Največ, kar bi bili voljni popustiti, bi bilo privoljenje, naj vrhunsko konferenco pripravijo po običajni diplomatski poti.
Spričo te sovjetske trmoglavosti je najprej odnehala Velika Britanija ter se odrekla pripravljalnim posvetovanjem zunanjih ministrov. Za njo so s težavo in nerade storile tako tudi Združene države, da bi pokazale skrajno mero dobre volje. Pač pa je pri tej zahtevi še dalje vztrajala Francija, največ iz bojazni, da se ne bi morebitna pogajanja med Zahodom in Vzhodom sprevrgla v dvogovor med tako imenovanimi jedrskimi velesilami, to je tistimi, ki imajo najmodernejše orožje in lahko razpravljajo kot enakopravne. Te države so Amerika in Velika Britanija na eni strani ter Sovjetska zveza na drugi strani. Francija, pa tudi druge evropske države se boje, da bi se te velesile utegnile sporazumeti na škodo Evrope. Zaradi tega se francoska vlada ni marala odpovedati zahtevi, naj sestanek na najvišji stopnji pripravijo zunanji ministri, kajti le to bi dajalo poroštvo, da bodo pri takih pogajanjih upoštevali koristi in potrebe vseh zahodnih držav.
Za zdaj je še težko reči, kaj je privedlo do tako nepričakovanega preobrata v sovjetskem stališču do tega važnega vprašanja, in to tedaj, ko se je zdelo, da so s svojo trmo skoraj povsem uspeli. Morda je tega kriv strah, da bi zaradi francoske neodjenljivosti ne prišlo do sestanka najvišjih in bi se
zgodilo tisto, česar se Sovjetska zveza navzlic svoji propagandno tako opevani in grozeči premoči v najmodernejšem orožju najbolj boji — namreč, da bi tudi evropske članice Atlantske zveze, med njimi morda tudi Zahodna Nemčija, dobile atomske vodljive izstrelke. Ce bi se zgodilo to, bi v primeru morebitne nove vojne tudi Sovjetska zveza temeljito okusila vse grozote tistega, s čimer sta zadnje mesece tako radodarno grozila Hruščev in Bulganin zahodnemu svetu.
Delovanje rimskega senata
Še zmeraj vlada velika negotovost o preosnovi rimskega senata in njegovi bodočnosti. Prejšnji teden je nastopil senator De Ni-cola, ki je osporaval ustavno veljavnost sedanjim prizadevanjem za senatno preosnovo. Senat je tudi izbral svoje zastopnike za zbornico Skupnega evropskega tržišča, v katerem bodo Italijo zastopale KD, PSDI, PLI, SVP, PNM, MSI.
Pretekli teden se je vršila v Florenci sodna razprava proti msgr. Fiordelliju, škofu v mestu Prato, in župniku Danilu Ajazziju. Škof je bil obsojen na kazen 40.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov, župnik pa je bil oproščen.
Zadeva je znana. Škof je v posebnem pismu obsodil kot prilež-nika in javna grešnika trgovca Marija Bellandija in Loriano Nun-ziati, ki sta odklonila cerkveno poroko in se samo civilno poročila, župnik pa je pismo prebral v cerkvi in ga objavil v župnijskem glasilu. Komunisti so pritisnili na Bellandija, mu obljubili nekaj milijonov, ki naj bi jih nabrali z nabiralno akcijo, in ga tako prepričali, da je sprožil tožbo zaradi žalitve časti. Stvar se je še bolj zapletla, ker je Bellandija pozneje zadela možganska kap, v kateri so nekateri videli kazen božjo, drugi pa posledico tožite-Ijevega razburjenja in nemirne vesti.
Na razpravi pred kazenskim sodiščem v Florenci je dobro pre-računjena igra temnih sil — komunisti in laicisti so zelo enotni, ko gre za borbo proti Bogu in Cerkvi — pustila ob stran dejanski predmet razprave, če je škof kriv žaljenja časti, ter podvzela splošen napad na katoliško Cerkev in na sedanjo cerkveno zakonodajo v Italiji. Osporavali so smisel 7. člena ustave in torej dejansko veljavnost konkordata in lateranskih pogodb; tožili so, da posega Cerkev vedno bolj pohlepno na državno območje in da enostavno krši državne postave, ko proglaša za priležnike osebe, ki so civilno zakonito poročene, ter tako izvaja duhovno ’nasilje... Hrup, ki so ga istočasno dvignili komunistični, framasonski in laicistični časopisi, kaj zgovorno priča, da ni Italija nikaka »katoliška« država, pač pa dežela zdavnaj preživelega in gnilega antiklerikalizma.
Prateški škof je z vljudnim pismom javil sodnikom, da se v vesti ne more predstaviti civilnemu sodišču, ki ni nikakor pristojno, da bi sodilo škofe zaradi izvrševanja njihove duhovne oblasti, katero so sprejeli od Boga in ne od
Ameriško posredovanje v Severni Afriki
Ameriški zastopnik Murphy je zdaj zaključil prvi del svojih posredovalnih prizadevanj v sporu med Francijo in Tunizijo. Zdaj bo sestavil poročilo o delu, ki ga je s težavo opravil in o katerem žal še ni videti kakih otipljivih sledi. Na zunaj je navzlic njegovim razgovorom v Parizu in v Tunisu o-stalo vse pri starem: Francozi ne marajo slišati, da bi se odrekli oporišču v Bizerti; da bi odpoklicali svoje oborožene sile iz Tunizije; da bi opustili misel o preselitvi vsega civilnega prebivalstva s širokega pasu vzdolž meje med Tunizijo in Alžirijo; da bi privolili v zunanja posredovanja tudi glede ustavitve bojev v Alžiriji. Tunizijskemu predsedniku Burgibi, ki je ujetnik arabskega nacionalizma ter alžirskih upornikov na svojem lastnem ozemlju, pa je izpolnitev teh zahtev pogoj za kakršno koli nadaljnje politično dogovarjanje s Francijo. Združenim državam gre pri vsej stvari samo za eno: da ne bi Severna Afrika zašla pod Nasserjev vsearabski, to je v bistvu sovjetski vpliv. Burgiba in
alžirski nacionalisti, ki za zdaj še poudarjajo, da hočejo biti v zahodnem taboru, groze s takim preobratom, če Združene države ne bodo znale pripraviti Francije do tega, da sprejme zahteve severnih Afrikancev.
Alkohol - glavni krivec prometnih nesreč v Jugoslaviji
V	Ljubljani so pretekli teden imeli konferenco zastopniki avtobusnih in transportnih podjetij iz vse Slovenije. Razpravljali so tudi o vedno večjem številu prometnih nesreč. Načelnik oddelka za javno varnost je poudaril, da postaja vinjenost voznikov motornih vozil prvenstven prometno-var-postni problem v njihovi republiki. V letu 1956 je bilo v Jugoslaviji 1470 cestnih nesreč, od teh so 9 smrtnih, 96 s telesnimi poškodbami in 91 nesreč z materialno škodo zakrivili vozniki v vinjenem stanju. Lansko leto pa je število teh nesreč še naraslo. Od 1928 nesreč so v 1. 1957 vinjeni vozniki zakrivili 31 smrtnih nesreč, 166 s telesnimi poškodbami in 115 z materialno škodo. Tako je število nesreč zaradi vinjenosti v lanskem letu naraslo za 49 odstotkov več kot v letu 1956.
države. V pogledu izvrševanja duhovne vlade nad verniki škofje odgovarjajo samo svoji vesti, papežu in Bogu. Sicer pa sedmi člen italijanske ustave priznava za državni zakon lateranske pogodbe in konkordat, ki zagotavljajo škofom polno svobodo pri duhovnem vodstvu izročenih jim vernikov. Država in Cerkev sta pač, vsaka v svojem redu, neodvisni in suvereni.
Javni tožilec je izrecno priznal, da tvori konkordat sestavni del italijanske zakonodaje in da zato sme škof rabiti v svoji učeniški službi izraze, ki so običajni kanoničnemu pravu, kot na pr. »javni grešnik«, ne pa izraza »pohujšlji-vo priležništvo«, ki ga ni v uradnih cerkvenih dokumentih. V tem je škof kriv. Ker pa je za kaznivo dejanje potreben naklep, da bi nekomu škodovali, tega naklepa v daneni slučaju ni bilo, ni mogoče kazensko postopati proti škofu, ki naj se zato oprosti.
Obramba se je sklicevala na 1. in 2. člen konkordata, ki zagotavljata katoliškim verskim služabnikom polno svobodo verskega u-dejstvovanja. Država je v konkordatu dala polno priznanje cerkveni poroki v okviru kanonskega prava, a kanonsko pravo proglaša, da se morejo vse krščene osebe veljavno poročiti samo cerkveno, kajti zanje je civilna poroka ničeva, pa tudi, kot se je izrazil sam papež, »sramotno in kvarljivo priležništvo«. Škof je imel ne samo pravico, pač pa tudi dolžnost, da je javno ožigosal Bellandijev civilni zakon. V vsakem zgolj civilnem zakonu, ki ga sklepajo katoličani, tiči dejanska herezija, češ da je slični civilni akt pravi zakon, ko pa je le »pohujšljivo priležništvo«. Sicer pa vse moderne zares demokratične države, kot na pr. Amerika in Švica, priznavajo Cerkvi zakonodajno in izvršno oblast v območju vere in nravnosti in so v sličnih slučajih vedno priznale, da ni mogoče na osnovi državnih zakonov kazensko postopati proti verskemu služabniku, ki se je v duhovnem območju držal svoje cerkvene zakonodaje.
Zato pa je obsodba škofa v mestu Prato kršitev konkordata, ki bo prav gotovo izzvala oster protest svete stolice. Bolj pa kot obsodba škofa, je to obsodba Cerkve, saj se ji zanika pravica, da bi smela svobodno vršiti svoje po-slanje. »Zdi se mi,« je rekel dan po obsodbi škof Fiordelli v govoru, ki ga je imel v nabito polni cerkvi v Prato, »da sem podoben škofom onstran železne zavese, ki so preganjani in vrženi v ječo. Nisem sicer niti vreden, da bi poljubil verige kard. Mindszentyja ter drugih škofov in duhovnikov, ki so preganjani. To pa, kar me je doletelo, me je uvrstilo med nje, saj sem bil obsojen zaradi zvestobe sv. Cerkvi, svojim škofovskim dolžnostim, svojim vernikom.«
Slovenski katoličani izražamo svojo solidarnost odličnemu cerkvenemu knezu v Prato, ki se je tako odločno postavil v obrambo nravnih vrednot zakramenta sv. zakona in za svobodo Cerkve in duhovne oblasti pred svetnimi o-blastniki. Res vreden naslednik je apostolov, ki so pred tedanjimi sodniki vzklikali: »Boga moramo bolj ubogati kot ljudi!«
Katoliška vest italijanskega ljudstva je vzdrhtela v soglasni obsodbi težke kršitve konkordata, ki ~je hudo zaostrila odnose med kat. Cerkvijo in italijansko državo in ki bo morda imela zelo resne posledice.	Jurajev
NAŠ TEDEN V CERKVI
iz življenja Cerkve
m
CERKEV IN DRŽAVA
|	Iz	pastirskega pisma goriškega g. nadškofa.
| Ker se večkrat očita Cerkvi, da posega v zgolj svetne zadeve | in da se bori za nadvlado nad državo, je potrebno, da pojasnimo, | kakšni so pravilni pravni odnosi med Cerkvijo in državo. Preveč | je namreč ljudi, ki o tem nimajo jasnih pojmov.
-	Predvsem moramo priznati, da je Bog stvarnik in torej abso-
§ lutni gospodar vsakega bitja in vsake stvarnosti, vidne in nevidne, | časne in večne. In ker vsa ta bitja in vse te stvarnosti izhajajo iz | Boga kot iz istega najpopolnejšega počela, med njimi ne more biti | nepomirljivega nasprotja, pač pa le razlike.
|	Božja Previdnost je naklonila človeštvu dvojno ustanovo:
| Cerkev, da skrbi za večno srečo, in državo, za časni dobrobit. Obe | družbi imata tako svoje samostojno življenje, z lastnim delokro-| goni, lastnim družabnim namenom in lastnimi sredstvi, vsaka ima | svojo samostojno oblast. Obe sta pravno popolni, vsaka je na svo-| jem področju in v svoji vrsti suverena in neodvisna. Cerkev in | država zasledujeta sicer različne namene, pripadata različnim | področjem, sta po svojem ustroju različni, izvirni, samoupravni, | nista pa medsebojno ločeni in še manj nasprotni: obe družbi sta | pač izšli iz istih božjih rok in imata za svojo sestavino ter predmet | vladanja istega človeka, sestavljenega sicer iz duše in telesa, toda | enotnega v samem sebi.
|	Bog je skrb za človeški rod izročil dvema oblastima: cerkveni,
| da ljudi posvečuje in vodi k Bogu, in državni, da skrbi za njih | časno blaginjo. Ako ti dve oblasti delujeta sporazumno, procvita | socialni red in mir in se na vseh področjih zasebnega in javnega | življenja uveljavlja blaginja in napredek. Ce pa se državna oblast | zaplete v oviranje in preganjanje Cerkve, kaj kmalu nastopi | vzdušje splošnega nezadovoljstva in dejanski razkroj skoro vseh | oblik javnega življenja. Kadar država preganja Cerkev, preganja | dejansko člane te Cerkve, vernike, to je državne podanike, samo | sebe. Pri tem trpi pač Cerkev v svojih udih, ali ker so ti verniki | istočasno tudi državni podaniki, trpi tudi država, ki izziva, žali | in muči lastne državljane.
^	Cerkev vrši svoje zgodovinsko poslanje s tem, da upravlja
| zaklad verskih resnic in pospešuje nadnaravno življenje milosti. | Državna oblast bi jo morala v tem podpirati, saj je vpliv Cerkve | tudi njej koristen. Res je, da je Cerkev pristojna za versko-nravno | področje, a 'res je tudi, da bi moralo vse življenje potekati v duhu | versko-nravnih načel. Življenje na zemlji je namreč samo priprava | na večno srečo v nebesih, Cerkev pa je tista, ki edina more pove-| dati, kot nezmotljiva tolmačinja nravnega reda, kaj služi in kaj | nasprotuje temu najvišjemu cilju. Če torej Cerkev rešuje življenj-| ske probleme v luči krščanske morale, si nikakor ne prisvaja svet-| nih zadev. Ako Cerkev opozarja zdravnike, inženirje, odvetnike, | naj se drže v svojem poklicu moralnih načel, s tem še ne izvršuje | zdravniškega, inženirskega ali odvetniškega poklica!
 .............    m.............milili............................
9. 3. nedelja, 3. post.: sv. Frančiška Rim., vdova
10. 3. ponedeljek: 40 mučencev
11.3. torek: sv. Sofronij, š.
12.3. sreda: 5'v. Gregor Veliki, p.
13.3. četrtek: sv. Kristina, dev., muc.
14.3. petek: sv. Matilda, kr.
15.3. sobota: sv. Klemen Hojbauer, spoz.
*
SV. GREGOR VELIKI (540 - 604) Rimljan, sin bogate družine. Mati in dve teti so svetnice.
Nekaj časa je bil prefekt in sodnik v Rimu. Ko je umrl oče, je zapustil svetno službo in stopil v samostan. Svojo domačo hišo je spremenil v samostan. Nadalje je na svojih velikih posestvih v Siciliji usta-
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je Jezus izgnal hudega duha, ki je bil nem. Ko pa je hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Belcebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« — Drugi pa so ga skw šali in so zahtevali od njega znamenja z neba. Toda on je poznal njih misel in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo? Ker pravite, da z Belcebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene in, kdor ne zbira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde pravi: „Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel." In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si prevzame sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.« — Ko je pa to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile.« — On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo
besedo poslušajo in ohranijo.«
*
Evangelij poroča o izgonu hudega duha in o čudežnem ozdravljenju mutastega človeka. Vsebuje pa več lepih, globokih in koristnih naukov.
Hudi duh je skrajno podlo bitje. To je nekdanji propadli angel, ki se je prostovoljno sprevrgel, postal hudoben in pokvarjen, nasproten Bogu in ljudem. Hudič je božji nasprotnik in naš sovražnik. Že svetopisemska imena razodevajo njegovo hudobijo in podlost. Jezus pravi o njem, da je ubijavec, oče laži in zli duh. Sv. Peter svari pred tem človeškim nasprotnikom, ki kot »rjoveč lev (lačen in požrešen) hodi okrog in išče, koga bi požrl«. Sv. Janez mu daje ime kača, gad, zmaj, zver. Satan je torej ubijalsko, skrajno podlo in zločinsko bitje. Zaradi tega ga je Odrešenik neusmiljeno
Nerazumljivo ravnanje
V zadnjem času se je že večkrat zgodilo, da so italijanski obmejni organi zavrnili na meji jugoslovanske državljane, ki so hoteli potovati v Italijo, kljub temu da so imeli vse veljavne italijanske vizume. To se je pripetilo pretekli petek tudi svetniku trgovinske zbornice dr. Borisu Zidariču, ki je bil namenjen v Trst, da se pogovori z ravnateljstvom tržaškega velesejma o pogojih, pod katerimi se bo Jugoslavija udeležila letošnjega tržaškega velesejma. Dr. Zidarič je hkrati tudi sekretar za regionalni trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ter se je kot član jugoslovanske delegacije udeležil razgovorov mešanih italijansko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic. — Sedaj iščejo, kako bi spor poravnali.
novil šest samostanov; svoje veliko premoženje je razdelil med uboge.
Predno je postal papež, je bil papežev poslanik v Carigradu.
Zelo se je trudil za lepo bogoslužje, liturgijo. Uradno cerkveno petje se po njem imenuje gregorijansko.
Njemu se ima zahvaliti Anglija, da je postala krščanska.
Bil je izredno dober upravnik v cerkvenih poslih.
Po svojih bogoslovnih spisih in po svoji učenosti spada med štiri velike zapadne cerkvene učenike.
Že po teh kratkih podatkih nekoliko spoznamo veliko delavnost in ogromen vpliv Gregorija Velikega. — Kaj pa tvoje delo?
preganjal in izgnal iz ljudi. Borimo se zoper njega tudi mi! Naj nas nikdar ne ujame in niti za en sam hip ne gospoduje! A za to je potrebna svetost, brezgrešnost.
Na žalost ima hudič med ljudmi veliko, vse preveč zvestih hlapcev, vdanih prijateljev, tlačanov in sužnjev. Jezusove besede naj nas zdramijo, vzpodbudijo in popolno, trajno ter dokončno navežejo
Sveti oče postnim pridigarjem
Kot običajno je tudi letos sveti oče na pustni torek nagovoril pridigarje, ki bodo imeli v postu po rimskih cerkvah postne govore. Vzpodbujal je govornike, naj v govorih navajajo Rimljane k čim lepšemu verskemu življenju, da bi mogel Rim postati za ves svet vzor pravega krščanskega življenja.
Sveti oče je tudi izrazil veselje zaradi izrednega misijona, ki se bo vršil v Rimu v proslavo stoletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Dal je obenem navodila, naj misijonski pridigarji v govorih zlasti poudarjajo posvečenje nedelje in spoštovanje do človeškega življenja zaradi številnih samomorov in pogostih smrtnih primerov vsled neprevidne vožnje z motornimi vozili.
Marijina kapelica na Južnem tečaju
Američani, ki že dalj časa bivajo v bližini Južnega tečaja, so postavili kapelico z Marijinim kipom na kraju, kjer je Scott s štirimi tovariši leta 1912 našel smrt. S tem dejanjem so hoteli tudi na skrajnem južnem predelu zemlje proslaviti lurški jubilej, obenem pa prositi Marijinega varstva nad vsemi raziskovalci, ki na Južnem tečaju zbirajo znanstvene podatke v geo-fizičnem letu.
Ne odlašajte s sv. krstom otrok!
Kongregacija svetega Oficija je izdala posebno opozorilo, da je treba spoštovati cerkvene predpise glede krsta otrok. O-troke je treba čim prej krstiti, ne pa jih izpostavljati v nevarnost, da bi umrli brez svetega krsta. Kongregacija tudi naroča župnikom, naj vernike opominjajo na to dolžnost.
Avstrijske žene za dobre filme in časopise
Avstrijske katoliške žene so izdale poseben poziv, v katerem se zavzemajo za dobre filme, časopise in reklamo. Ugotavljajo, da mladina danes ni slabša kot je bila nekdaj. Z dobro vzgojo in pametnim vodstvom je mogoče vedno doseči lepe uspehe. Žal, se družine večkrat ne zavedajo svojih vzgojnih odgovornosti, večkrat pa pridejo tudi zunanji škodljivi vplivi, ki kvarijo mladino. In med temi zunanjimi škodljivimi vplivi so na prvem mestu moralno slabi filmi, knjige in časopisi.
Priznanje misijonarjem v' Indiji
Guverner indijske države Mysore je dejal, da imajo katoliški misijonarji pravico do častnega mesta v indijski zgodovini šole in vzgoje.
Umetniška razstava v Lurdu
V Lurdu bodo priredili posebno umetniško razstavo pirenejskega pogorja. Razstava bo trajala od aprila do oktobra. Razstava bo pokazala, kako važno mesto ima pobožnost do Marije v življenju tamkajšnjega ljudstva.
Cerkev ni podjetje za pogrebne svečanosti
Cerkev ni podjetje za pogrebne svečanosti, je izjavil v zadnjem pastirskem pismu škof iz Speyra. V pismu tudi razlaga, zakaj se komu odreče cerkveni pogreb, če
Nanj: »Kdor ni z menoj, je zoper mene in, kdor ne zbira z menoj, raztresa.« — Ljubimo Jezusa, ljubimo Troedinega Boga in zatirajmo hudega duha!
Ženine besede »Blagor telesu...« se pa nanašajo na Marijo, poveličujejo in blagrujejo zares srečno in blaženo Jezusovo Mater Marijo. Velike Marijine časti in sreče ne moremo nikdar prav umeti. A Zveličar obeta vsem dobrim vernikom srečo in blaženost, rekoč: »Blagor pa tudi tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.« — Marija je skrivnostno spočela in zanosila, čudežno rodila in povila Jezusa, božjega Sina, ga dojila in oskrbovala. Bile je mati božjega Sina, najvišje in najslavnejše O-sebe tega sveta. Njen ponos, čast in sreča so bile torej edinstvene. A tudi nam je mogoče v sv. obhajilu sprejeti istega Jezusa in ga nositi v sebi, biti v Njegovi osrečujoči družbi, uživati Njegovo sv. milost, dobroto, božanstvo. Žal je le malo takih, ki sv. obhajilo in evharističnega Jezusa pravilno cenijo. Ne zanemarjajmo tega nadvse velikega in dragocenega daru, ki je pogosto sv. obhajilo! Izkoristimo ga, kolikor nam je mogoče !
Cerkev komu odreče cerkveni pogreb, s tem, noče izreči nobene sodbe o večni u-sodi pokojnega, kajti sodnik je samo Bog. Ker pa je Cerkev občestvo ljudi, ki živijo s Kristusom, se morajo člani podvreči predpisom te skupnosti. Tisti, ki nočejo živeti po določilih Cerkve, pa potem zahtevajo cerkveni pogreb, smatrajo Cerkev za podjetje za pogrebne svečanosti.
Afriška redovna kongregacija
Prva afriška ženska redovna kongregacija je dobila odobrenje od Svete Stolice. Kongregacijo je ustanovil leta 1908 apostolski vikar v Ugandi mons. Streicher. Trenutno šteje kongregacija 43 hiš s 438 redovnicami in 29 novinkami. Redovnice se posvečajo vzgoji mladine. Delujejo v škofijah: Masaka, Rubaga in Mbarara.
Porast Cerkve v Angliji
Katoliška Cerkev je v preteklem letu v Angliji spet zaznamovala lep napredek. Prvič se je zgodilo, da je število krščencev preseglo 100.000. Med odraslimi so našteli
14.000 spreobrnjenj.
Lep misijonski dar
Tokijski nadškof se je toplo zahvalil vernikom koelnske nadškofije, ker so za božič darovali tokijski nadškofiji 800.000 nemških mark, to je približno 120 milijonov lir. Kakor je znano, je koelnska nadškofija prevzela botrstvo nad tokijsko nadškofijo.
Smrt slavnega pridigarja
V Lille-u je umrl slavni jezuitski pridigar Pinard de la Boullaye, ki je imel deset let zaporedoma postne pridige v pariški stolnici. Svetovni sloves si je pridobil s knjigo: Znanstveno primerjanje verstev.
10.000 železničarjev pri sv. očetu
V soboto 22. februarja je sveti oče sprejel nad 10.000 italijanskih železničarjev in je imel zanje poseben nagovor. Zanimivo je, kako zna sveti oče razpravljati z največjimi učenjaki, pa tudi s preprostimi ljudmi. Vsakemu skuša govoriti na njemu razumljiv način.
Visoko odlikovanje svetemu očetu
Ameriški poslanik v Italiji, Zellerbach, je izročil svetemu očetu zlato medaljo v imenu organizacije »The George Washing-ton Carver Memorial Institute«. Take medalje deli organizacija najbolj zaslužnim osebam za človeštvo. Na medalji je zapisano : »Zlato priznanje Njegovi svetosti papežu Piju XII. za njegovo izredno prizadevanje za zboljšanje razumevanja med narodi in za blagostanje v človeški družbi.«
Odlikovanje je tem bolj pomembno, ker se prav zadnji čas zelo množijo napadi komunistov, republikancev in radikalov na svetega očeta in mu odrekajo vsako zaslugo za Italijo in za človeštvo sploh.
Previdnost Cerkve
Vojaška služba je velika preizkušnja redovniškega in duhovniškega poklica. Zato Kongregacija za redovnike določa, da nihče ne more veljavno položiti ne začasnih, ne večnih zaobljub, dokler rii odslužil vojaškega roka ali ni bil končnoveljavno odvezan od vojaške službe. V času voja-
škega roka je redovnik dolžan vršiti svoje 'redovniške dolžnosti, v kolikor mu to do pušča vojaška disciplina. Dasi nima zaobljub, je član reda.
Po končanem vojaškem roku je možno pripustiti redovnika k slovesnim zaobljubam šele po trimesečni preizkušnji.
Smrt po škofovem posvečenju
V čenstohovskem svetišču na Poljskem je nenadno umrl 12. februarja pomožni škof Stefan Sobalkowski. Na začetku svete maše se je zgrudil na tla. Prejšnji dan je
Goriški nadškof msgr. Hijacint Ambrosi je po krivični obsodbi škofa v mesto Prato naslovil Vernikom goriške nadškofije naslednji poziv:
Združene laicistične šile so z obsodbo škofa v Pratu zadale težak udarec svobodi kat. Cerkve v izvrševanju onega poslanstva, ki ga je sprejela neposredno od Boga. Udarec pa ni bil zadan samo Cerkvi, temveč tudi njenemu božjemu ustanovitelju in glavi lezusu Kristusu. Cerkev je globoko zagrenjena in še posebno trpi zaradi tega, ker mnogi verniki ali ne morejo ali nočejo razumeti dalekosei-nosti te obsodbe. Najbolj pa je zagrenjen sveti oče, ki je v znak žalosti odpovedal to leto vsako slovesnost ob priliki obletnice njegovega kronanja.
Strnimo se zatorej vsi krog sv. očeta v spravni molitvi in zadoščajmo Bogu
v stčlnici v Kielcah prejel škofovsko posvečenje.
Pokojni škof se je rodil leta 1901, ma-šniško posvečenje je prejel 1. 1924. Od leta 1951 do 1956 je bil zaradi vere v ječi.
Nova cerkev s prispevki duhovnikov
V predmestju Milana bodo zgradili novo župno cerkev v čast sv. Janezu Vianeju, župniku iz Arsa. Župno cerkev hočejo zgraditi duhovniki sami s svojimi prispevki. Prvi je izročil svoj dar nadškof mons. Montini.
za toliko krivico storjeno sv. Cerkvi. Molimo pa tudi, da bi spregledali vsi, ki so v svoji zaslepljenosti zapadli najhujši??! cerkvenim kaznim, zlasti pa še, da bi se vsi katoličani združeno borili za svobodo kat. Cerkve, ki je najboljše poroštvo vsake svobode in vsakega napredka, tudi civilnega.
Določamo zato, da se prihodnjo nedeljo v vseh cerkvah gonške nadškofije vršijo posebne spravne pobožnosti, h ka-terim naj se povabijo vsa katoliška udru-Ženja in vsi verniki.
Za vse goriško mesto pa bo spravna pobožnost v stolnici v nedeljo ob 18J0, katere naj se udeležijo svetni in redovni duhovniki, zavodi, katoliška udruženja, vsi verniki.
V Gorici, dne 5. marca 1958.
t HIJACINT, nadškof
* *
Val ogorčenja, ki ga je sprožila obsodba škofa msgr. Fiordellija na procesu v Florenci, zavzema vedno večji obseg. Verska zavest italijanskih državljanov je globoko ranjena. Saj je prvič, odkar je bil podpisan konkordat 1. 1929, da je bil obsojen škof. Bolj pa kot škof sam je prizadeta Cerkev: jedro problema je v tem, da je bilo z obsodbo uradno razsojeno, da ni Cerkev docela svobodna v izvrševanju svojega božjega poslanja: škofje in duhovniki ne smejo Več svobodno izvrševati svoje pastirske službe, ne smejo več grehu reči greh, priležništvu priležništvo, zločinu zločin! Cerkvena učeniška in še bolj kraljevska služba, ki je božjega izvora, v Italiji ni več svobodna, ker lahko vsakdo tira pred sodnika duhovnika ali škofa, če mu kaj ne prija.
Zato pa je sv. oče v znak globoke žalosti »nad sedanjim stanjem grenkobe, žalosti in ponižanja«, v katerega je danes
*
potisnjena Cerkev v Italiji, odpovedal slovesnost ob priliki obletnice njegovega kronanja, ki bi se morala vršiti dne 12. marca v baziliki sv. Petra v Rimu. Uradno je bilo javljeno, da so zapadli izobčenju oni, ki so tirali pred sodišče prateškega škofa. Bolonjski nadškof kard. Lercaro in florentinski nadškof kard. Dalla Costa sta se šla poklonit v Prato obsojenemu škofu in sta mu izrazila svojo solidarnost. Bolonjski nadškof je zaukazal splošno žalovanje v svoji nadškofiji: na vseh cerkvah naj se izpostavijo žalni trakovi in zvonovi naj zvonijo kot ob pogrebu v znak žalosti. Z vseh strani dežujejo protestni telegrami državnim oblastem in izrazi solidarnosti sv. očetu in obsojenemu škofu.
Katoliška Italija doživlja prebujenje iz spanja in v njeni zavesti vstaja gotovost, da je samo v Bogu in v Cerkvi resnica in rešitev.
Poziv k spravnim pobožnostim
Volilna propaganda v Jugoslaviji
V	Jugoslaviji je zdaj v vsem razmahu volilna agitacija. O volilnem boju ne mo-remo govoriti, ker se za zaupanje ljudstva Potegujejo samo po partiji določeni kandidati ene same liste. V volilnih govorih raznih jugoslovanskih prvakov prihaja do izraza huda kritika pomanjkljivosti v političnem, gospodarskem, sindikalnem in Partijskem ustroju. Dejstva, ki jih navajajo ti voditelji, dajejo v marsičem prav kritikam opozicionalcev, ki jih zaradi tega Postavljajo pred sodišče. Tako je na primer predsednik srbskih sindikatov Sta-menkovič trdil, da so jugoslovanski sindikati samo priveski ravnateljev podjetij raznih voditeljev, namesto da bi bili neodvisni in bi branili delavske koristi. Voditelji podjetij se povezujejo s krajevnimi oblastniki ter tako sestavljajo fronto Proti demokratičnemu razvoju. Gredo celo tako daleč, da odpuščajo iz služb člane sindikatov, ki si upajo grajati njihovo škodljivo delovanje. Voditelji raznih podjetij in krajevni oblastniki si prisvajajo nedovoljene predpravice: posest in rabo avtomobilov, potovanja v tujino, udobna stanovanja, nagrade in drugo. Prekoračili So vse dopustne meje ter se spreminjajo v koristolovce, katerih edini cilj je osebna obogatitev.
Se ostrejšo obsodbo pokvarjenosti, ko-ristolovstva in nedovoljenih. privilegijev, ki so se razpasli v jugoslovanski državni Upravi in tudi med partijci, pa vsebuje Pismo, ki ga je izvršni odbor Zveze komunistov Jugoslavije poslal vsem podrejenim organizacijam. V njem ugotavlja, da navzlic decentralizaciji političnega in gospodarskega življenja še vedno vlada škodljivi birokratizem. Poleg tega se uveljavlja tako imenovano malomeščansko-anar-histično pojmovanje demokracije, ki bije Po osnovnih pridobitvah jugoslovanskega socialističnega razvoja. V gospodarstvu se kažejo tako imenovane partikularistične težnje. To se pravi, da posamezna podjetja m posamezne pokrajine po uvedbi delavskega samoupravljanja gledajo samo na lastne ozke koristi, ne pa koristi vse države kot celote, zlasti pa njenih zaostalih Predelov. Ta pojav se širi tudi na posamezne republike ali na posamezne narode v Jugoslaviji ter dobiva nacionalistični in čelo šovinistični značaj; vse to pod vplivom ostankov malomeščansko - nacionalističnega razumništva, kateremu se podre-
jujejo celo člani vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Z drugimi besedami se to pravi, da se zdaj iz gospodarskih vzrokov obujajo spet nekdanja nacionalna nasprotja, glede katerih so trdili, da jih je edini komunizem znal spraviti za vedno s sveta.
Omenjeno pismo izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije omenja, da so se v partijskih vrstah razbohotili protekcionizem, to je pridobivanje raznih ugodnosti po političnih in osebnih zvezah; dalje oportunizem in lov za osebnim dobičkom, ki se kaže v nepravilnem dodeljevanju razkošnih stanovanj, v nepotrebnih
potovanjih v tujino, v nedovoljeni rabi službenih avtomobilov, v krivičnem razdeljevanju posebnih nagrad in doklad za izredno delo, ki ga nihče ne opravlja — in podobno.
Krivdo za vse te napake in grehe je treba pripisati voditeljem partije in je treba storiti vse, da se to neha. Ti pojavi so namreč zavzeli takšen obseg, da povzročajo silno politično škodo. Če se jim Zveza komunistov ne bo o pravem času postavila po robu, utegnejo oslabiti in postaviti na kocko uspehe v jugoslovanskem notranjepolitičnem razvoju, kar bi lahko škodilo tudi mednarodnemu uspehu Jugoslavije, zlasti njenemu ugledu kot socialistične države.
Komunisti tožijo škofa
poganski sodnik ga oprosti
KDO JE ROGER PEYREFITTE
Satanova fronta je v Italiji na pohodu. Končni cilj je zmaga na bodočih volitvah. Z zmago na volitvah bi prevzela oblast v državi. Največja ovira do te zmage pa je krščanska zavest italijanskih množic in zvestoba do kat. Cerkve.
Sovražniki božji hočejo zato ubiti krščansko zavest italijanskih vernikov. To bi dosegli, če bi v dušah vernikov zamorili vdanost Cerkvi in zaupanje cerkvenim predstojnikom. Zato pa so uprizorili strupeno borbo proti papežu, kardinalom, škofom. Razni listi, kot Paese-Sera, so se razpisali proti hierarhiji, zlasti ob priliki procesa v Florenci. Najhujši članek pa je priobčil francoski pisatelj Roger Peyrefitte.
Komunistom, seveda tudi slovenskim, je silno pri srcu ta francoski učitelj nemorale in nepoštenosti. Počastili so ga s slovenskim prevodom njegove knjige »Ključi sv. Petra«. Zato ne bo napačno, če slovenskemu ljudstvu predstavimo tega vzornika naših komunistov.
Ko je ta čednostni mož pred leti izdal knjigo »La fin des Ambassades«, je francosko zunanje ministrstvo Quai d’Orsay priobčilo v pariškem dnevniku »Le Monde« kratek življenjepis tega bivšega francoskega diplomatskega agenta. Ko je bil kot tretji tajnik francoskega poslaništva v Atenah, je zagrešil take nemoralne zablode, da je moral čez noč izginiti iz Grčije in da so njegovi predstojniki le s težavo preprečili zelo hrupen škandal. Oblasti so mu nato poverile službo v Vichyju, v Franciji; toda kaj kmalu je
spet zagrešil druge nemoralnosti, ki jih je tudi priznal pri preiskavi. Da bi se izognil obsodbi na procesu, je izstopil iz diplomatske službe. In kdo se ga je u-smilil? Nacisti! Nacisti so intervenirali pri ministru Lavalu in Petainu, da so ga spet sprejeli v službo v zunanjem ministrstvu. Seveda po končani vojni, leta 1945, ga je epuracijska komisija sramotno odslovila. In mož je tedaj postal iz svoje bogate izkušnje pisatelj.
Čestitamo slovenskim komunistom, da stopajo po stopinjah tega učitelja napredne morale, pa čeprav je bil Petainov kolaboracionist in varovanec nacistov. Sicer pa ni skrivnost, da je med njimi kar lepo število spoznavalcev iste morale in hlapčevskih pripadnikov pokojnega fašizma in nacizma.
Škof v Emakulamu v Indiji ms gr. Sebastjan Vayalil je pred volitvami v zakonodajno zbornico indijskega parlamenta izdal pastirsko pismo, v katerem poziva katoličane svoje škofije, naj ne volijo komunističnega kandidata. Ker je pri volitvah dobil večino katoliški kandidat — bila sta namreč za okrožje, v katerem je ta škofija, le dva kandidata: katoliški in komunistični — so komunisti vložili tožbo zoper škofa, češ da je njegov poziv bil moralno nasilje na katoliške volivce, ker je bilo pastirsko pismo prebrano pred volitvami v vseh cerkvah. Indijski volilni zakon namreč prepoveduje verskim poglavarjem direktno poseganje v volilno propagando. Obenem so tožili tudi katoliški dnevnik »Deepike« iz Kerale, ker je delal propagando za katoliškega kandidata.
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker tožitelji niso prinesli dokazov, da pastirsko pismo presega dovoljene meje službe katol. škofa. Predsednik sodišča — hinduistične vere — je izjavil, da v pastirskem pismu ni bilo ničesar, kar bi lahko smatrali za vzrok, da je zmagal katoliški kandidat. Škofje
RADIJSKA POSTNA PREDAVANJA
V četrtek 6. t. m. bo govoril g. Iskra o temi: Pravice in dolžnosti v družinskem življenju.
V torek 11. t.m. mons. dr. Ukmar: Pravičnost in ljubezen, temelja zakonskega življenja.
V četrtek 13. t.m. dr. Prešeren: Človekova pravica do lastnine in dela ter dolžnosti, ki iz te pravice izvirajo.
Slovenska razstava v Clevelandu
Kinodvorane v Italiji v finančnih težavah
Ob zgovorjenih dneh so v januarju v raznih pokrajinah Italije za en dan zaprli Vse kinodvorane. Tako so do sedaj stavkali v sledečih pokrajinah: Rim, Lacij, Piemont, Abruzzi, Molise, Parma, Toscana *n Trst. V prvih dneh februarja, od 4. do 10., so napovedali, da jih bodo zaprli za en dan še v 8 pokrajinah. Po nekaterih Pokrajinah so pa skrčili urnik predstav.
Zakaj to?
Kinopodjetja se nahajajo v ekonomskih stiskah: stroški so silno veliki, dohodki Pa nezadostni.
Dvorane So se v zadnjih letih zelo pomnožile. Italija jih sedaj šteje 17.831. Na vsakih 2664 prebivalcev pride ena kinodvorana. Nobena država na svetu nima sorazmerno s prebivalci toliko dvoran kot Italija. Več dvoran, manj zaslužka.
Veliko dohodkov je odnesla televizija, saj je vsaka gostilnica ali bar postala majhna kinodvorana. Tudi današnja motorizacija je v precejšnji meri kriva, da so ljudje v dobri meri opustili te vrste Zabavo.
Nad vsem tem pa stoji država, ki s svojimi previsokimi davki pobere skoraj
ves dobiček kinopodjetnikom. En primer.
V	Turinu je povprečna vstopnina za kino-predstave 217 lir. Od teh požre država 62.02 lir za »tassa errariale«, 4.55 lire za IGE in 2.10 za avtorske pravice. Kar ostane gre za posojevalnino filmov (od 30 do 60%), za propagando, razne druge davke, najemnino lokalov, plače in zavarovanje osebja, kurjavo, elektriko in podobne stroške. štejte zraven še zimsko pomoč, ki se vleče tja do poznega junija. V najboljših dvoranah, kjer je nedeljska vstopnina 560 lir, zasluži kinopodjetnik komaj 1.35 %. Če bi inkasiral 1 milijon — kar je bolj redko — zasluži komaj 13.500 lir. Tako kot v Turinu, je tudi po vseh drugih krajih Italije.
Prav zaradi tega slabega ekonomskega stanja so kinopodjetja omejila za en dan
—	ponekod za več ur — svoje predstave, da bi prisilila državne oblasti, da vzamejo v resen pretres njih težki položaj. To se pravi, da olajšajo pretežko državno breme.
Če ne bo prišlo do teh olajšav, bodo' kinopodjetja posegla po močnejšem sredstvu, to je po stavkah.
Kn
V	okviru »Večera prijateljstva«, ki ga je pripravilo »Društvo bivših vojnih ujetnikov nekdanje jugoslovanske vojske«, so Slovenci v prostorih hotela »Cleveland« v središču tega velemesta uredili lepo razstavo slovenskih narodnih posebnosti, ki so obsegale knjige, časopise ter slovensko umetnost. Med drugim je bila razstavljena kompletna zbirka slovenskih časopisov iz Amerike, s Koroške in s Primorske. Med umetniškimi deli pa so bili razstavljeni originali slik naših velikih umetnikov Vavpotiča, Peruška, J. Šubica in M. Langusa. Posebno pozornost je zbudila razstava knjig, v kateri so bile tudi vse povesti Karla Mauserja in pesniške zbirke pokojnega Ivana Zormana. Na častnem mestu pa sta bila rokopis ene Prešernove pesmi ter fotokopija starodavnih brižinskih spomenikov, 1000 let stare slovenske besede. Slovenska dekleta in žene so pa pripravile okusno zbirko ročnih del z narodnimi motivi. Ameriškim obiskovalcem, ki slovenščine niso vešči, so podarili po en izvod Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak« v angleškem prevodu. Razstavo sta obiskala tudi dva ameriška vojaka, ki se na posebni vojaški šoli učita slovenščine. Ameriška vojska namreč izvaja poseben jezikovni program, v okviru katerega se morajo za to zbrani vojaki učiti po enega izmed važnejših jezikov na svetu. Med temi je tudi slovenščina. Razstavo je okusno opremil in pripravil akademski kipar France Gorše, ki je razstavil tudi nekaj svojih kipov.
Na akademiji, ki se je vršila isti večer, so na slovenskem delu sporeda nastopili clevelandski slovenski pevski zbori, a člani mladinskega društva »Kres« so izvajali koroški narodni ples v nošah. Največje odobravanje pa je žela pevka gdč. June Priče, ki je nastopila v slovenski narodni noši ter zelo občuteno zapela med drugim »Gor čez izaro«.
Oba nastopa sta tako ugajala, da je v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani nastalo veliko navdušenje. Poslušalci, med katerimi je bila velika večina Amerikan-cev, so hoteli s cepetanjem in žvižganjem
—	kar velja pri Amerikancih za znak posebnega odobravanja! — izsiliti ponovitev.
PRIZNANJE KRIVDE
Senator Evgen Reale je napisal pretresljivo priznanje ob 10-letnici, odkar je prišlo do komunističnega udara na Češkoslovaškem. »žalosten, zmeden in z veliko praznoto v srcu sem zapustil Prago. In danes se vprašujem, kakci sem se mogel vrniti tolikokrat v Varšavo, v Budimpešto, v Bukarešto, kjer je bil izvršen enak zločin, z enako tehniko, kjer so zatrli vsako svobodo in kjer so izginjali drug za drugim vsi tisti, ki sem jih poznal. In si govorim, da je morala biti moja vera v komunizem izredno velika in moja navezanost na partijo trdna.
Kot mnogi pred in za menoj, tudi jaz trdovratno nisem hotel videti in razumeti, nisem hotel priznati, da sem bil prevaran. Za vse sem hotel najti opravičilo. Šel sem tako naprej od razočaranja do razočaranja, od kompromisa do kompromisa, dokler ni prišel trenutek, da sem našel moč, da se otresem tega prostaštva, da se u-prem in da glasno protestiram in pokažem svojo nevoljo.
Ob desetletnici Prage pomislimo na našo neizmerno odgovornost do ljudi, ki so še svobodni in ki se morajo boriti tudi za one, ki niso več svobodni. Recimo si, da ne bomo nikdar dovolili, da bi usoda Prage kdaj postala usoda naše dežele.«
Tako izpoved je napisal zgoraj omenjeni senator v listu Corrispondenza Socialista. Kaj pa naši komunisti, ali imajo toliko poguma, da bi priznali svojo prevaro, svojo krivdo in svojo odgovornost?
kot indijski državljani imajo vso pravico opozarjati svoje vernike.
Prav tako je sodišče izjavilo, da katoliški dnevnik ni naredil nič drugega kot dolžnost, ki jo ima tisk, t. j., da je zavzel jasno stališče v političnih zadevah.
Po pravilih tamkajšnjega sodišča škofa niso klicali osebno na sodišče, pač pa je odposlanec predsednika sodišča šel v škofijski dvorec, da je zapisal pričanje škofovo.
Tako v poganski Indiji. Kako pa v krščanski Italiji?
Porast trgovskih Izmenjav
(AG) Trgovski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo se zelo ugodno razvijajo. V preteklem letu je vrednost trgovskih izmenjav znašala skupno 80 milijard lir.
Že več let je Italija na prvem mestu med izvozniki iz Jugoslavije, med uvozniki pa je na tretjem mestu. Gospodarstvi Italije in Jugoslavije se medsebojno dopolnjujeta. Jugoslavija je izredno bogata na rudninah, živinoreji, lesu. Italija pa ima dobro razvito industrijo in z lahkoto zalaga jugoslovanski trg z vsemi potrebščinami.
Pri izrabljanju zemskega bogastva se Jugoslavija poslužuje tudi italijanskih tehnikov.
Tri velike italijanske tvrdke so ustanovile svoje tovarne v Jugoslaviji: Fiat za avtomobile v Kragujevcu, Necchi za šivalne stroje v Zadru in Guzzi za motoma kolesa v Kopru.
Sredi marca bo v Beogradu prvo zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije za tehnično sodelovanje. Na zasedanju hočejo položiti temelje za bodoče gospodarsko sodelovanje.
Radio Trst A
od 9. 3. do 15. 3. 1958 Nedelja: 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12. Vera in naš čas. — 16. Slovenski zbori. — 17. Klabund-Zupančič »Praznik cvetočih češenj« — drama v e-nem dejanju. — 19. Chabrier: Pastoralna suita. — 21.15 Martinu: Koncert za dva klavirja in orkester.
Ponedeljek: 18. Brahms: Simfonija št. 1.
— 18.55 Koncert tenorista Mitje Gregorača,
— 20.30 Vincenzo Belimi: »Mesečnica«. — 21.50 V odmoru opere: Sodobna književnost in umetnost: F.S. Finžgar: »Leta mojega popotovanja«. — 22.45 Po končani operi: Raztreseno cvetje lirike: »Zimske pesmi«.
Torek: 19. Vokalni tercet »Metuljček«.
— 19.15 Zdravniški vedež. — 21. Postno predavanje: Dr. Jakob Ukmar: »Pravičnost in ljubezen — temelja zakonskega življenja«. — 22. Obletnica tedna. — 22.45 Bizet: Arležanka, suita št. 2.
Sreda: 18. Glazunov: Koncert v a-molu.
— 19.15 Šola in vzgoja: prof. Egidij Košuta: »Tolstoj, učitelj in vzgojitelj«. —
21. Judita Romanova: »V burji rojena«, radijska drama.
četrtek: 18. Koncert violinista Dejana Bravničarja. — 21. Postno predavanje: dr. Jože Prešeren: »Človekova pravica do lastnine in dela in dolžnosti, ki iz te pravice izvirajo«. — 21.40 Slovenski oktet. — 22.15 Beethoven: Simfonija št. 5 Petek: 18. Brahms: Kvartet v c-molu.
— 21. Umetnost in prireditve v Trstu. —
22. Dante Alighieri: Božanska komedija. Sobota: 17. Schubertovi samospevi. —
18. Oddaja za najmlajše. — 21. Dramatizirana zgodba: I. Pregelj-J. Peterlin: »Gospoda Matije, zadnji gost«. — 22. Rimski Korsakov: Šeherezada.
Celovške Mohorjeve knjige 1958
Drobno seme Družbe sv. Mohorja, ki ga je škof Slomšek vsejal s pomočjo koroških rodoljubov leta 1852, se je sedaj raz-rastlo v tri veje. V Celovcu še vedno krepko raste matična Mohorjeva družba, ki so jo po Hitlerjevem obdobju zopet obnovili Po vojni. V Celju imamo Celjsko Mohorjevo družbo, ki se je tja preselila po prvi svetovni vojni in postala pravzaprav dejanska naslednica prve Mohorjeve družbe.
V	Gorici se je pa leta 1925 osnovala Goriška Mohorjeva družba za Slovence v mejah Italije. Tudi ta je po drugi svet. Vojni zopet obnovila svoje delovanje, ki Pravzaprav ni nikoli povsem zamrlo, če izvzamemo nekaj let med drugo vojno. Vse te tri veje Mohorjeve družbe so^ tudi letos izdale svoje redne knjige za leto 1958. Kaj malega se je o teh letošnjih mohor-jevih knjigah že napisalo, vendar sistematičnega še nič. Zato ne bo odveč, če Podamo tu splošen pregled letošnjih knjig
vseh treh Mohorjevih družb. Začnimo kar pri matici v Celovcu.
KNJIGE CELOVŠKE MOHORJ. DRUŽBE
Ta je letos poleg koledarja, ki je skupen z Goriško Mohor, družbo, izdala še 4 druge knjige, in sicer: France Kotnik, Štorije; Vieser/J. P., Hema Krška; »Ti in o-na« ter Franca Erjavca Koroške Slovence, 3. zv.
KOLEDAR je letos še bolj razgiban kot prejšnja leta. Njegova odlika pred vsemi drugimi koledarji je v tem, da je najbolj pester, saj prinaša sestavke o koroških, goriških in tržaških Slovencih ter še o onih po svetu. Mislim, da podobnega koledarja nimamo, ker so vsi bolj ozko ograjeni po krogu bralcev, katerim so namenjeni. To je torej odlika Mohorjevega koledarja iz Celovca, da je najbolj vseslovenski. Vendar se mi zdi, da še ne dovolj. To se pravi, da je nekaterim deželam posvečenega preveč prostora, drugim pa premalo. Tako se mi zdi, da je Tržaška letos premalo zastopana. Nič pa ni v koledarju
iz matične Slovenije, čeprav bi si človek želel od tam kako poročilo. Če bodo šli uredniki za tem, da bodo skušali iz celovškega Mohorjevega koledarja napraviti res osrednji naš koledar, ki bo vezal vse Slo-vene pod streho hiše ene, potem ga bodo ljudje še bolj veseli in se bo še v večji meri kot letos zgodilo, da ga bo zmanjkalo. Na Goriškem in Tržaškem so namreč letos mohorjevke pošle, da je marsikdo ostal brez njih.
Celovške večernice obsegajo letos življenjepis sv. Heme Krške, ustanoviteljice krške, to je celovške škofije. To plemkinjo sedaj častimo kot našo domačo svetnico.
O	njej imamo nekaj krajših življenjepisov, sedaj smo v prevodu dobili dobro živ-ljenjepisno povest, ki jo je napisala Dolores Vieser, na slovensko pa prevedel J. P. Letos je izšel te povesti prvi del, ki govori o mladosti sv. Heme in njenih prvih letih zakona. Povest se čedno bere.
Erjavec, Korošci - III. zv. O tej knjigi je bilo že govora v božični številki KG, zato naj bo dovolj, da jo omenim.
Fr. Kotnik, Štorije. V uvodni besedi
razlaga založnica, da je ta knjiga ponatis Kotnikove knjige iz leta 1924 in da ji bo pozneje sledil še drugi del, Štorije H. France Kotnik je bil Korošec po rodu in ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. V življenju se je zelo zanimal za narodopisno blago. Tako je po Koroškem nabral vrsto bajk, zgodb, pravljic, pripovedk vseh vrst, ki jih je izdal najprej pri Celjski Mohorjevi, sedaj pa jih je za koroške rojake ponatisnila Celovška Mohorjeva družba. Naslov »Štorije« pove, da je v knjigi res vsega malo; »štorije« pač, ki si jih ljudstvo pripoveduje. Koroške Slovence ta knjiga gotovo še prav posebno zanima, saj dobijo v njej zgodbe iz svojih domačih vasi, o krajih, ki jih sami poznajo.
Ti ln ona: To je pa knjiga za naše fante. Tako redko se kdo spomni na fante, skoro vedno pišemo le za dekleta in žene. Tu so se Celovčani spomnili na naše fante. To je zelo prav. Take knjige smo že dolgo potrebovali. Obravnava pa knjiga Ti in ona vprašanje znanja med fantom in dekletom. Podnaslov ima Pišma mladim ljudem. S tem hoče avtor povedati, da je
svoja razmišljanja napisal v posebno zaupnem slogu, kakor se pišejo pisma. Za vprašanja, ki jih knjiga obravnava, je tak slog gotovo zelo primeren, bolj kakor suho razpravljanje. To delo ni originalno, temveč je ponatis člankov iz Vere in doma. Poudarjamo pa, da je knjiga zelo koristna. Pisana je moderno in za sodobne fante. Zato se ni bati, da bi ne vlekla. Priporočati je, da bi tudi naši fantje po njej segli in da bi si jo oskrbele posebno naše knjižnice.
Takšen je torej letošnji dar Celjske Mohorjeve družbe. Kaže, da imajo Celovčani posluh za sodobni čas in za potrebe svojih ljudi in da jim skušajo v mejah možnosti postreči. Kljub temu ima človek vtis, da jim primanjkuje sotrudnikov. Zato naj uredniki le pridno drezajo okrog po svetu, saj je v begunstvu raztresene veliko naše inteligence in morda najboljše, ki naj pomaga pri prosvetnem delu za slovensko ljudstvo v Korotanu, a tudi drugod, saj gredo Mohorjeve knjige po vsem svetu, kjer biva kak slovenski človek.
(r + r)
Stran 4
I
Leto X. - Štev. II
Seja pokrajinskega sveta v Gorici
V	soboto 1. marca je bila redna seja goriškega pokrajinskega sveta. Na njej so razpravljali o finančnem obračunu za leto 1957, ki je imel 39 milijonov več dohodkov in 17 milijonov manj stroškov kakor je predvideval proračun. Preostalo vsoto 56,7 milijonov lir so sklenili uporabiti deloma za poljedelstvo, deloma za ureditev pokrajinskih ustanov. Nadalje je odbor sprejel razrešnico, za katero je prosil svetovalec SDZ dr. Anton Kacin. Na njegovo mesto so imenovali dr. Andreja Makuca, ki je pri zadnjih volitvah v gra-diškem volilnem okrožju prejel 831 preferenčnih glasov. Ta bo sedaj zastopal SDZ v pokrajinskem svetu.
Za kritje primanjkljaja v letu 1955-56 so najeli posojilo v znesku 321 milijonov lir, ki ga bodo odplačevali v 35 letih po 5,8 %. Vsoto 940 tisoč lir pa so namenili v prid raznim ustanovam.
Na prihodnji seji po bodo razpravljali o potrebi izboljšanja prometnih zvez na Goriškem.
Seja občinskega odbora v Gorici
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, v sredo 26. februarja, so med drugim sklenili, da bodo asfaltirali trg Cesare Bat-tisti, za kar bodo potrošili 3 milijone 800 tisoč lir, trg Sv. Antona s stroški 2 milijonov in 200 tisoč lir ter trg Tabaj v Štan drežu, ki bo stal 4 milijone 250 tisoč lir. Dva milijona pa bodo potrošili za čuvajnico športnih zabavišč v dolini Koma.
Tečaj za bolničarje v goriški umobolnici
Na eni izmed zadnjih sej pokrajinskega odbora so odborniki soglasno odobrili sklep o ustanovitvi novega teoretično-prak-tičnega tečaja za bolničarke in bolničarje v goriški umobolnici. Tečaj bo vodil ravnatelj umobolnice dr. Anton Canor, pomagala pa mu bosta še dr. Jože Vrtovec in dr. Vittorio Ali. Tečaj se bo vršil v prostorih umobolnice in poleg že usposoblje-
SKPD V GORICI
priredi v sredo 12. marca 1958 ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti II. kulturni večer
posvečen
JANEZU EV. KREKU
Predavala bo dr. Marija Kacinova. Vabljeni!
nih bolničarjev se pouka lahko udeležijo tudi drugi tečajniki obeh spolov. Po izvršenem tečaju bodo prejeli diplomo in bodo nato lahko sprejeti v službo, če bodo mesta razpoložljiva. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na pokrajinski urad najkasneje do 10. marca. V prošnji morajo navesti rojstne podatke ter šolsko izobrazbo. V poštev pridejo le tečajniki, ki so izpolnili že 18. leto in niso še dopolnili 25 let. Razumljivo, da pridejo v poštev le popolnoma zdravi prosilci, ki so . dokončali vsaj osnovno šolo. Pouk se bo vršil vsak torek in petek od 9.30 do 10.30 zjutraj.
Prijeli so tolpo mladih zlikovcev
Goriški trgovci so se oddahnili, ko so zvedeli, da je oddelek policije v četrtek 27. februarja prišel na sled tolpi mladoletnih tatov, ki so ponoči vdirali v trgovine
in so zadnje čase imeli pri tem poslu izredno srečo. Marsikdo je postal njihova žrtev, tako Orzanova trgovina na Korzu, Spelotova trgovina z gramofonskimi ploščami v ulici Boccaccio, agencija Appiani na Korzu. Tu jim je sicer spodletelo, ker so slabo skovali svoj načrt in namesto v Appianijevo agencijo so skozi predrti zid prišli v frizerski salon. Večjo srečo pa so imeli pretekli teden v Mininijevi mesnici na Placuti, kjer so nemoteno odnesli 20.000 lir. Že naslednje jutro je policija aretirala 17-letnega Evgena Planin-siga iz ulice Orzoni, 17-letnega Andreja Paceja iz Don Boscove ulice in 18-letnega Luigija Ravena iz ulice Torriani. Preiskava na njihovih stanovanjih je še potrdila sum policije, da je na pravi poti. Našli so zlasti pri Planinsegu večjo količino ukradenega blaga. Voditelj tolpe je bil prav 17-letni Planinseg, katerega poklicno delo je bilo pregledovanje terena in izbiranje žrtev za nočne pohode. Sedaj je triperesna deteljica varno za zapahi v pričakovanju procesa.
To je žalostna zgodba naših dni in zaskrbljeni se izprašujemo, kdo je kriv tolike moralne propalosti komaj dorašča-jočih otrok.
RAJBELJ
V	zadnji številki smo povedali, kako je z nami, danes pa povejmo, kaj vaščani berejo. Tisk je najbolj boleča stran vaškega življenja. Povečini berejo naši ljudje italijanski tisk, in sicer ilustrirane tednike, mladi in tudi odrasli pa še slikanice (fumetti). Malo pa je razširjen slovenski tisk, ki ga čitajo le odrasli. Mladina ne bere več slovensko. Zato pa si ustvarja v dušah pojmovanje, ki ni domače, temveč pogansko, kakor ono iz pokvarjenih krogov svetovnega filma. Tako vidimo fante in dekleta, ki po opičje po-
snemajo vse tuje in živijo v svetu, ki ni njihov. Nič čuda, saj mladina dnevno obiskuje kino, pa tudi odrasli Slovenci pogosto gledajo kinopredstave, vse od kraja brez izbire.
Najbolj razširjen slovenski list v vasi je naš tednik Katoliški glas. Omeniti moramo, da prihaja tudi nekaj brezplačnih izvodov Novega lista, katerega filotitovska tendenca je vsem znana.
Katoliški Slovenci iz Rajblja moramo čutiti dolžnost, da se strnemo okrog Katoliškega glasa. Ob njem naj se krepi ljubezen do materinega jezika in do slovenskega naroda, katerega smo člani po božji volji. Ob Katoliškem glasu bomo ohranili zvestobo do izročil, ki smo jih podedovali od svojih očetov ter jih moramo ohraniti, čeprav živimo med drugim narodom. Samo načela, ki jih oznanja Katoliški glas, nam jamčijo, da ne utonemo, ampak o-hranimo svojo narodnosj..
Drugi časoposi oznanjajo le to, kar je človeškega, in ne morejo vlivati v duše trajne moči, da bi ohranili svoje posebnosti, ki slovenskega človeka ločijo od drugih narodov. To trajno moč nam daje le krščanska vera in katoliška Cerkev, ki ima od Kristusa obljubo nepremagljivosti.
V	ta namen se, dragi Slovenci in katoličani, obračamo skupno z Odborom za dober tisk iz Rajblja na vse slovenske družine, ki Katoliškega glasa še ne poznajo in nanj še niso naročene, da bi se na Katoliški glas naročile. Zato jim bomo poslali 4 številke lista brezplačno na o-gled, da list spoznajo. Tej številki je priložena položnica, da lahko poravnajo naročnino od polovice marca do konca leta (L 1200).
Slovenski katoliški Rajbeljčani, v vsako vašo družino slovenski katoliški tednik: Katoliški glas!
*
Družino Antona Valasa je zadela nova težka preizkušnja. Gospod Bog je po komaj 2 tednih življenja poklical med svoje angele hčerko Ivano Marijo. Ta izguba je tem hujša, ker je to že tretji otrok v družini, ki ga je Bog tako kmalu vzel. — Težko prizadetim staršem izrekamo vsi vaščani iskreno sožalje.
Odstavitev predsednika tržaške trgov, zbornice Luzzatta Fegiza
V	tržaških gospodarskih krogih je zbudila velike polemike odstavitev predsednika tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza in razpustitev njenega odbora. Razne tržaške gospodarske kategorije so v znak protesta izdale izjavo, kjer poudarjajo solidarnost bivšemu prof. Luz-zattu in obžalovanje, da je vladni komisar Palamara odstavil predsednika zbornice ter na njegovo mesto imenoval dr. Caidassija, ne da bi za to vprašal mnenje zainteresirane tržaške gospodarske kroge. Predaja predsedniških poslov novoimenovanemu predsedniku dr. Caidassiju se bo izvršila dne 7. marca. Komisar Palamara je pozval tržaške gospodarske kategorije, naj bi poslala imena svojih kandidatov za novi odbor.
Odstavljeni predsednik trgovinske zbornice Luzzatto Fegiz je poslal generalnemu vladnemu komisarju pismo, v katerem zanika trditev; da bi podal prostovoljno o-stavko. V pismu omenja, da je pripravljen obdržati omenjeni položaj, potem ko je skupščina konsulte in šest od osmih sekcij zbornice odobrila njegovo delovanje.
Nov načelnik tiskovnega in informacijskega urada
Vladni komisar Palamara je imenoval za novega načelnika urada za tisk in informacije dr. Tomaža Riccardija, ki je nadomestil prejšnjega prof. Renata Lefe-vreja, ki je leta 1954 organiziral tiskovni urad. .
Načrti za zboljšanje tržaškega prometa
Za pospešenje pomorskega prometa bo veliko koristil novi pomol VII., bo izredno velik. Ob njem bo lahko istočasno pristalo 10 ladij vrste Liberty. Stal bo 16 milijard lir. Pomol bo segal 1000 m globoko v morje.
Da bi razbremenili glavno postajo v Trstu, bodo zgradili krožno progo, ki bo vezala Skedenj z Greto. Tako bodo olajšali prevoz blaga iz Trsta. Nova proga, ki bo zgrajena skoraj vsa v predoru, bo stala 7 milijard lir. 4 do 5 milijard bodo porabili za obnovitev voznega parka na postaji Čampo Marzio. Največje stroške bo zahtevalo zboljšanje pontebske proge, in sicer 15 milijard. Trst pa bo verjetno najbolj vesel in tudi žel največ koristi od nove avtoceste, ki ga bo povezala z Benetkami in s Trbižem.
Ce bodo vsi načrti uresničeni, se bo tržaško gospodarstvo verjetno precej poživilo, kar bi bilo v prid vsega prebivalstva.
f Rudolf Mahnič — Dolina
Preteklo nedeljo je Dolina doževela največji pogreb v povojnem času. Električni tok je ubil 35-letnega delavca Rudolfa Mahniča, ki je bil povsod izredno priljubljen. Nesreča se je zgodila v električni kabini tovarne Italcementi, kjer je pokojni delal.
Pogreba se je udeležil ves Breg in ne samo Dolina. Lep nedeljski popoldan je bil primeren čas za velik pogreb. Ko so
nebeški Materi, da smo kljub vsem težavam to delo dokončali. Sedaj upamo, da bomo z njeno pomočjo prišli tudi do primerno večjega kipa in oltarja ter potrebnih klopi.
BAZOVIŠKI ODER
VPRIZORI
V	NEDELJO 9. MARCA
V	SV. KRIŽU ' V ŽUPNIJSKI DVORANI JALNOVO DRAMO V 3 DEJANJIH
grobovi
ZAČETEK OB 16s.
Strašna nesreča v Marmarskem morju
Nedelja, 2. marca je bila v Turčiji proglašena kot dan žalovanja za strašno nesrečo, ki se je v soboto 1. marca odigrala na skrajnem vzhodnem koncu Marmarske-ga morja. Na krovu ladje »Uskadar«, namenjene proti Karamurselu, se je nahajalo okrog 400 potnikov, povečini študentov, ki so se vračali domov. Nenadoma je ladjo zajel silen vihar, jo prevrnil in v treh minutah se je ladja potopila.
mladi možje prinesli mrliča v cerkev, je bila večerna pogrebna sv. maša. Pokojnemu so peli v slovo domači pevci; sodelovala je godba. Prav je tudi, da ob tako pretresljivem pogrebu kdo spregovori besedo sožalja in v slovo. Vsaj neokusno pa je ob tako veliki skupni žalosti govoriti o skupnem sovražniku iz vojnega časa. Pokopališče je kraj odpuščanja in končne sprave. Tega ne pozabimo.
Pokojni Rudi naj počiva v miru. Njegovi družini in številnim sorodnikom naše iskreno sožalje in pomoč v molitvi,- Nenadna smrt mladega, zdravega moža nas zopet vse resno opominja: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva!
Rojan
V	zadnji zimi smrt precej pogosto sega v naše vrste. Pretekli teden 28. februarja nas je zapustil ugledni sodnijski svetnik dr. Teodor Stegu. Kljub svoji visoki izobrazbi je bil izredno preprost in ljubezniv. Kot sodnik je užival velik ugled. Njegova zadnja služba je bila v Benetkah. Kakor je zadnja leta skrito, živel, tako je tudi po kratkem bolehanju tiho odšel od nas. Bog naj mu nakloni večno srečo! Vsej družini naše iskreno sožalje.
Konkonel
Predzadnjič nam je tiskarski škrat hudo ponagajal. Našo vas je imenoval Kontovel. Toda mi nismo s Kontovela, temveč s KONKONELA doma. Bil je pust, zato tudi tiskarskemu škratu nismo zamerili. Vendar hočemo k zadnjemu dopisu še nekaj dodati, da bo vsa zadeva z našo novo cerkvico znana tudi drugim.
Ker smo tako daleč od vseh cerkva, smo pred leti naslovili prošnjo s podpisi vseh vaščanov na vladnega komisarja, da bi nam pomagal z denarjem pri nakupu hiše, ki naj bi se predelala v cerkvico. Prevzvi-šeni g. škof je to prošnjo podprl, tako da je bila prošnja sprejeta. Trajalo pa je veliko časa, predno nam je bil dan denar, določen v ta namen. Zdelo se je že, da smo se zaman zatekli k tukajšnjim oblastem za pomoč; vendar se je našemu g. župniku posrečilo, da je prišla zaželena pomoč. Dobili smo vsoto treh milijonov; od teh naj bi služila dva milijona za nakup enonadstropne, dvanajst metrov dolge hiše sredi vasi, ki je bila last družine Man-tovan; ostali milijon pa najdbi se uporabil za predelavo hiše v cerkev. Seveda ta vsota ni bila zadostna za vsa potrebna dela. Zato je bilo treba vzeti nekaj sto tisoč lir posojila. Vaščani sami so tudi nekaj v ta namen darovali. Prisrčna hvala
OBVESTILA
RODITELJSKI SESTANEK. Ravnateljstvo Strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo, dne 9. marca 1.1. roditeljski sestanek, in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov.
ROMANJE BOLNIKOV V LURD. Ustanova UNITALSI, ki skrbi za romanje bolnikov v Lurd, bo letos organizirala romanje za bolnike iz Treh Benečij v mesecu juniju, in sicer od 24. junija do 2. julija. Skupaj z bolniki gredo lahko tudi zdravi. Cena je za bolne 30 tisoč, za zdrave od 32 tisoč naprej.. Spremljevalci bolnikov plačajo 39.500 lir. Vpišete se lahko pri č. g. Tuniju, vikarju stolne cerkve v Gorici, Corte S. Ilario 7, ali pri g. Della Longa, Via Marconi 4.
ZA PROSLAVO MATERINEGA DNE.
Pri upravi »Katoliškega glasa«, Riva Piaz-zutta 18, si lahko nabavite dve mali lahki pesmi, primerni za proslavo materinega dne, ki jih je komponiral M. Filej, za tro ali štiriglasni dekliški zbor.
TAMBURAŠKI ZBOR. Potrebovali bi brač prvi, ali bisernico, ali kontrašico s potrebnimi strunami. Ce nam jih	kdo
more preskrbeti naj to javi na upravi »Katoliškega glasa«.
NABIRKA za nedeljo katoliškega tiska.
Naknadno so nam še poslali:
Jamlje-Dol	Lir	2 250
Mavhinje	»	4000
Opčine	»	1.000
Za nov Marijin dom v Rojanu so darovali v februarju dobrotniki iz župnije 99.000; gospa Torbidoni Pieriha iz Chiara-valle 1000 lir.
Za Vincencljevo konferenco v Rojanu:
Dr. Guido Widmann 1000; gospa Olga Pertot ob smrti dr. Teodorja Stegu 1000 lir.
NA PRODAJ je cerkvena hiša v Podgori ul. sv. Justa 27. Zglasite se v župnišču.
DAROVI za Alojzijevišče: N. N. 5000; V počastitev spomina blagopokojnega g. Josipa Puhalj daruje gospa Otilija Terpin 5000 lir.
Za Slovensko slrotišče: Nekdanji gojenec Sirotišča v spomin na pok. s. prednico Makarijo Seražin 1000; g. Komjanc - Šte-verjan 70 kg koruze.
Vsem dobrotnikom naj Bog obilo povrne!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Hunermann:
44
tAta	božjiPf okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Kdor misli nase, ko vidi koga v stiski, je malopridnež.«
Tudi drugi dečki so iskreno po fantovsko prigovarjali duhovniku, ki je končno pozabil na svoje pomisleke in tudi prijel za žlico.
Po skromni večerji je Marica peljala čisto izčrpanega k njegovemu ležišču. Dečki pa so ostali skupaj, da bi ukrenili vse potrebno za varnost svojega gosta.
Martin, Jurček in Pavle so si razdelili nočno stražo. Eden od njih naj stalno stoji na straži na Joubertovem mostu, da bo v sili ogrožene posvaril. Robert je hotel bedeli v družinski sobi, da bi bil takoj pripravljen za beg. Debeli Lipe mu je proti svoji navadi hotel delati družbo ter se je odločno branil iti v posteljo.
S tem zaključkom svojega posvetovanja so se dečki razšli. Robert je za vsak primer že prižgal laterno. Potem sta oba brala sedla za mizo s trdnim sklepom, da to noč ne bosta zaspala.
Robert je vzel v roko neko staro izdajo življenja svetnikov in je bral bratu življenjepise vseh mučenikov, kar jih je le mogel najti. Priznati je treba, da se je Lipe na vse kriplje trudil, da bi poslušal. Toda čez eno uro so se mu
oči zaprle in med bedenjem in sanjami je slišal svete dogodke, katere mu je starejši brat bral spoštljivo resno.
Nenadoma pa je planil kvišku, uprl še ves vrtoglav od zaspanosti oči v brata in zablebetal:
»Kaj je bilo? Ali si kaj slišal?«
»Da, zagrmelo je!« je pritrdil Robert. Nato pa je tudi on tiho prisluhnil v temno noč. Zunaj je čofotal dež ob šipe v oknih; nevihta se je valila ved^io bliže. Sedaj je bilo videti tudi bliske, ki so v kratkih presledkih svetlo švigali skozi noč.
»Samo da bi hišna preiskava ne prišla sedaj,« je rekel Robert zaskrbljeno. »Bežati v takem vremenu!«
»Da, to bi ne bilo zabavno,« je priznal Lipe ter vzdihnil. Nato pa je še enkrat glasno zazdehal ter sipet tako trdno zaspal, da bi ga ne mogla zbuditi niti nevihta niti legende o mučenikih.
»Dremavt stari!« je renčal Robert in zaničljivo pogledal brata, ki je smrčal. Nato je zaprl knjigo legend, strmel nekaj časa v plapolajočo luč in zamomljal v skrbeh: »Samo če so fantje res na straži!« Končno je vstal in prilil svelilki novega olja.
Robertova skrb pa ni bila utemeljena. Močni Martin je sicer tudi zabavljal čez »svinjsko vreme«. Toda dvignil je ovratnik pri plašču prav do ušes in ostal na svojem mestu. Opolnoči je zbudil Jurčka Vinaie, ki je prav tako krepko zarenčal, ko je stopil v mokro, gromovito noč, a je potem prav tako vestno nastopil svoje stražno mesto v vhodu v neko hišo oh Joubertovem mostu.
llili pa so se drugj, ki si tisto noč niso privoščili spanja. Okoli polnoči je pred vrata samostana sv. Trojice, katerega so bili v hudih časili spremenili v ječo za politične pripornike, pripeljal voz. Orožnik, ki je sedel pri vozniku, je naglo skočil na cesto in odprl vrata voza. V istem trenutku se je zabliskalo in zagrmelo; v svetlobi je bilo spoznati obraz tistega, ki je izstopil. Bil je predsednik kazenskega sodišča, ki je kljub divji viharni noči hotel osebno 2J0gledati v zapore.
»Peljite me k nezapriseženim duhovnikom, katere so pripeljali včeraj,« je zagodrnjal nad stražnikom, ki je bil urno pritekel, ko je spoznal visokega obiskovalca.
Cez nekaj minut je Janez Planier stal pred obema bratoma Chartres.
»Upam, da vama ni preslabo,« je začel predsednik in s porogljivim smehljajem opazoval vlažne stene v kleti in snop gnile slame, s katere sta bila oha duhovnika pravkar vstala. Ni se jima zdelo vredno, da bi obiskovalcu odgovorila.
»No dobro, prvo noč bo že moralo biti tako,« je nadaljeval Planier; sedel je na majav stol. »Jutri bom poskrbel, da vaju bodo spravili v dostojnejše prostore. Sicer mi pa smeta verjeti, da so me v taki strašni noči pripeljala k vam samo človeška čustva, rekel bi prijateljska čustva.« Oba duhovnika sta se vedno molčala in začudeno gledala predsednika.
»Razumem, da vama je težko verjeti mojim dobrim namenom,« je Janez Planier spet začel. »Toda kaj hočeta? Revolucija se ne šali in vidva sta bila žal tako nesrečna,
( Nadaljevanje)