\ AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 22 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 1- junija 1967 Junijshi spomini — in dialog (v razmiiiljanje nam in njim) OZADJA KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Lsta so tekla in oblastniki v domovini so se očividne v tem času marsikaj naučili. Dobro organizirana in primerno vodena propaganda po zahodnem tisku spremlja jugoslovanske napore. da bi zboljšali sliko, ki jo ima Zahod o njihovem komunističnem poizkusu. Prav kakor bi bilo naivno verjeti in soditi stvarnost po lepo prikrojenih časopisnih člankih, je tudi nespametno zanikati kakršenkoli razvoj v ustanovah in v manjši meri tudi v miselno-1 sti domačih oblastnikov. Resnica je tako zanje kakor za nas, da nihče ne pije dvakrat iz iste reke; čas orje brazde z nami. mimo nas ali proti nam pa naj si bomo že tu ali tam. In kdor se ob tem zamisli v narodov položaj, kritično in odgovorno ■hkrati, se gotovo znajde pred vprašanjem, kako naj bi na nastopajoče spremembe v komunističnem režimu doma reagirala naša ideološko-politična emigracija. V sedanjem položaju ima emigracija trojno nalogo: gojiti živ ideal osebne svobode in družbe, grajene na podlagi krščanskega idealizma v na-, 'sprotju s totalitarno miselnostjo in materialistično prakso trenutnih oblastnikov v domovini; ohranjati objektiven pogled na obdobje naše revolucije kot .protiutež sliki, ki jo domač upravni a-parat še vedno širi z vsemi sredstvi in jo hoče vsiliti narodni zgodovini kot resnico; ustvarjati in upravljati slovenske duhovne, kulturne in materialne dobrine izven slovenskega narodnega ozemlja, z drugimi besedami, ustvarjati SLOVENIJO V SVETU \ dobi. ko domač državni organizem nima. za to delo ne razumevanja, ne s>y-šobnosti. miti moralne legitimacije in avtoritete, da bi ga mogel izpeljati, tudi če bi hotel. Res pa je tudi da emigracija za izvedbo teh nalog nima neomejenega časa- čeprav je emigracija stalna postavka v naši narodni demografiji, je življensika in še veliko 'bolj delovna doba politične — kulturno razvite — e-migracije nujno omejena; sadovi njenega dela pa bodo v veliki meri odvisni od tega ali ’bo slej k0 prej mogla najti svojo življensko ¡povezavo z narodnim telesom in se tako spremeniti v njegov polnovredni ud. Teža stvarnosti, ki jo vidimo, in misel na poslanstvo, v katerega si no upamo prav verjeti čeprav je njegova nujnost očividna, nas silita, da kot skupnost stalno kolebamo med željo, da bi se čimprej povezali z narodno glavnino doma, da omogočimo tako polnejše življenje Sloveniji doma in v svetu, pa med zvestobo ki jo čutimo in hočemo ohraniti do zgodovinske ■stvarnosti in do lastnega prepričanja. Ne smemo se pustiti zapeljati, da bi padli v past navidezne Izbire: alt narod in njegovi interesi ali načela. Ne stojimo pred to izbiro čeprav nam jo hoče včasih ta ali oni kot tako prikazati. Slabo uslugo bomo namreč storili narodu, če bomo pristali na to, da bi začeli svoje novo življenjsko obdobje 'na podlagi zamolčane resnice, ali pa z našim molkom, prikritega zločina. Jasno je, da je v korist naroda kot celote, da zaživi emigracija čimprej kot živ narodov ud. Tega se zavedamo vsi v emigraciji in upajmo, da vidijo to tudi doma, vsaj tisti, ki jim ideolo- Panorama razvoja politično-vojašike krize na Bližnjem vzhodu se je v minulem teinu več ali manj izkristalizirala. ' Izrael je 'dobil od zahodnih sil, predvsem od. ZDA. zagotovilo, da 'bodo vztrajale na svobodni plovbi skozi ožino Tiran v zalivu Aquaba. Egipt pa od Sovjetske zveze, da ne bo diopustila nobeni zahodni sili vmešati se v morebiten arabsko-izraelski vojaški spopad. Toda za vsemi zagotovili in obljubami tako zahodnjakov. Izraelu kakor Sovjetov Arabcem po so istočasno prihajala v Tel Aviv in v Kairo tudi pomirjevalna navodila, ker kaže, da si niti ZDA niti 'ZSSR v tem trenutku ne želi-tf vojaškega razčiščenja krize na Bližnjem vzhodu- Glavni tajnik U Thant se je vrnil s hitrega potovanja v Kairo v New Tork ter je Združenim narodom podal poroci’o o položaju, v katerem poziva m rešitev eip'oira za zeleno mizo. Prav tako se je oglasil papež Pavel VI. ki tudi poziva na mirno rešitev krize. Egiptu so se pridružile v 'njegovem nastopu proti Izraelu Sirija, Irak, Li-fc^non, Saudijeva Arabija Kuwait, ter Jordanija s kraljem Husseinom ki je z Naserjem podpisal pogodbo o prijateljstvu in vzajemni vojaški pomoči. V se-ierni Afriki se je 'Egiptu pridružil A)žir. !Za Egiptom stoji tudi ves sovjetski :n' kitajski komunistični blok seveda le i{ toliko časa, dokler bo to bloku koristilo. Izrael je ina Dlpnjem vzhodu sam teA se je ¡moral v svojih 15 letih ob-štpja vedno boriti za obstanek sredi sovražnega arabskega sveta. Izraelov najmočnejši zaveznik so- ZDA, z. njimi Anglija, v koliko je zaveznica Wa- razliko v krizi okoli sueškega prekopa iz leta 1956. sedaj previdno molčala. Tudi ostala Zabcjdna. Evropa, razen Italije in Španije, ki sta sredozemski sili in tako povezani z Bližnjim vzhodom ostaja v tej krizi na zunaj neopredeljena. Jugoslovanski komunistični diktator Tito. ¡ki je vsa leta toliko govoril o svojem prijateljstvu z Nasserjem, se skriva za Steno molka. Vsak njegov korak dokazuje brezznačajnost njegove tipično komunistične notranje in zunanje politike. Problematika Bližnjega vzhoda je petrolej. Arabcem gre sicer za uničenje umetno .zg-rajente in zlasti Jod ZDA podpirane državice Izrael, zahodnoevropskim silam in Sovjetski zvezi pa je važno vprašanje petrolejskih ležišč, katerih je Bližnji vzhod tako bbgat. V slučaju vojne na Bližnjem vzhodu bi najbolj občutila prekinitev petrolejskega toka Zahodna Evropa- Pred sueško krizo leta 1956 je Zahodna Evropa dobivala z Bližnjega . vzhoda za kritje svojih potreb 90 % petroleja, po tem dogodku pa je preusmerila svoj pogled v severno Afriko in sicer v Alžir. Libijo in Nigerijo, tako da ji Bližnji vzhod krije le še 5$ % njenih petrolejskih potreb. Nadalje Zahodna Evropa kupuje petrolej iz Venezuele, ZDA in Kanade. ZSSR ima na Bližnjem vzhodu poleg petrolejskih tudi drugje gospodarske interese, s katerimi so, kakor povsod drugje, kamor se upre pogled Moskve, povezani tudi politični. Kakor je znano, je Moskva štorih vse, da je spodrinila Amerikance iz Egipta ob priliki ‘Nasserjevega načrti o graditvi jezov pri Aswanu. Češkoslovaške je z Egiptom podoisala pogodbe o velikih dobavah vojaškeva materijala. | Sovjetski na-'rti za prodiranje na Bližnji vzhod so se Moskvi v veliki meri ¡posrečili z sklenitvijo prijateljstva iz NasSerjbm m h remija nrav, nič ne moti močno razvit arabski nacionalizem, ki preganja, komuniste v deželah Bližnjega Sovjetska Moskva ima uprt svoj, pogled na Indijski-ocean, skozi Suez in Rdeče morje. Zato je n. ¡pr. prejšnji mesec sovjetski partijski prvak Brež-njev iznenada postavil zahtevo, naj bi Amerikanci že vendar umalnili svojo šesto floto iz Sredozemlja. PROGLAS NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO K PETDESETLETNICI MAJSKE DEKLARACIJE Dne 30, maja 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba, ¡slovenski narodni zastopnik, dr. Anton Korošec, podal v avstrijskem parlamentu na Dunaju izjavo, ki je v slovenski in jugoslovanski politični ¡zgodovini dobila ime Majska deklaracija Ta izjav.a je bila javen, slovesen izraz volje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so tedaj bili državljani Avstrije, da bodo od tistega dne v narodnih vprašanjih in mednarodnih odnosih nastopali skupno in samostojno s ciljem, da hočejo z združenimi silami doseči svobodo in v bodoče živeti v skupni narodni državi. Majska deklaracija je vzbudila v naslednjih mesecih, ko sta jo sprejela ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in ljubljanski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar ter jo skupno z zastopniki vseh slovenskih političnih strank priporočila ljudstvu kot nujni najboljši naro-dnc-pclitični program, silen val narodnostnega navdušenja, val odpornosti proti avstro-ogrski monarhiji in val ¡zahtevnosti po narodni državi. Deklaracijsko gibanje kljub vojnim razmeram, kljub vsemu pritisku vlade, ni ponehalo, je dobilo plebiscitarno razsežnost ¡in se stopnjevalo vse do 29. oktobra 1918 ko so Slovenci zapustili Avstro-ogrsko monarhija in prestopili v novo državo Srbov, Hrvatov 'in Slovencev, ki je kasneje dobila ime Jugoslavija. Majska, deklaracija je torej politično dejanje našega narodnega vstajenja in osvobojen ja. Bistvo Majske deklaracije vsebuje državno in narodno politični program slovanskih narodov na jugu Evrope: Z vzajemnimi močmi naj ti narodi ustvarimo in ohranjamo svoje državno življenje v isvcbodi in demokraciji. Trajne vrednote, ki jih je Majska 'deklaracija dvignila v luč idealov slovenske narodna politike, so torej: mrodna svoboda in neodvisnost, ki jo narodna država ščiti pred vmešavanjem nezaželjenih tujih vplivov; državni notranji red demokracije, ki so mu osebne svoboščine državljanov svete in nedotakljive; potreba povezave moei/in sredstev sorodnih, sosednih ¡slovanskih n zlecin, ki so ga očetje komunističnega | moralno, tako z odobravanjem, zločinci režima v Sloveiiji izvršili po- končani kakor z molkom. vojni in revoluciji nad svojimi nasprot- Javna izpoved in obsodba masovne-niki, to je nai našimi soborci in somi ga poboja nazornženih slovenskih voja-šljeniki. kov in civilistov ni le pogoj za vsak Zgodovinska laž je prikazovanje komu- razgovor, marveč dejanje za katerega nistične revolucije med okupacijo kot bi morali verni Slovenci moliti vsak dan borbe med narodom in njegovimi izda-1 tako kak jr za vsakdanji ¡kruh, kajti jalci- Ne le, da je tako tolmačenje re- prikrivanje krivice veča lijmo razdi-volucije naivno, temveč predstavlja ratno silo in more razkrojit našla rna-laž, ki 'bi neodkrita glodala naše naro- rodne temelje 'hitreje kata zunanji dno telo kakor rak. Le če priznajo, sovražnik. dejstvo, ¡da je bila revolucija ¡pod oku-1 Dokler niso ta vprašanja rešena je pačijo borba dveh konceptov, spopad misel na plodovit razgovor le žalostna dveh ideologij, ki sta vsaka zase bili samoprevara. Mnenje, da bi moralo bi-prepričani, da prinašata rešitev, če-¡ti njihovo obžalovanje zločina šele sad prav ena pod 'nacionalnim in druga pod dialoga — ne drži. Vsi, ¡mi ir oni, vc-internacionalnim vidikom, bomo mogli mo za krivico in molk ne ti bil drugega | kdaj pričeti z razgovorom. Jasno, da kakor potuha zločinu in laži. Da pa je mi slej ko prej ne odobravamo njiho- na laži nemogoče graditi zdravo naro-vega koncepta in še manj metod, s ka- dno bodočnost je jasno vsem, ki od-terimi so ga hoteli inairodu vsiliti in; krito motre zgodovino tako tukaj, ka- prav tako je jasno, da je naše gledanje njim lahko tuje in nesprejemljivo, — a pojasnjevanja so že dialog. To kal mora biti pred dialogom je priznanju resnice. Prvi pogoj je priznati in vrniti čast kor tam. Ne gre za analizo posamfeznih, strahot revolucije, ne gre za medsebojno očitanje v nedogled, marveč za ustvaritev osnovnih pogojev za dialog ki je mogoč celo med nasprotniki, le če si polit čnemu in vojaškemu nasprotniku,: priznajo enakost in so pripravljeni is-vrniti grobove, sprejeti invalide, pri/.- resnico. Zavestno prikrivanje rp- nati narodni in ideološki idealizem tudi snice ne more biti izhodišče za dialog pri nasprotniku ter napake tudi pri na jugu Evrope za skupno obrambo miru in skupno pospešev^nJn-nlaginjC’. Ob petdesetletnici Majske -deklaracije se hvaležno- spominjamo vseh ustvarjalcev, ki so klesali trdo pot narodnega življenja v osvobojen j e. bzalujemo, da nad našim narodom in nad vsemi južnimi Slovani, ..spteil, Sfcooj jmxcmjuvt-gooproajc v stem komunistične 'diktature, ki je negacija osebne in narodne svobode in nesrečno nasprotje svobodne in neodvisne države. Svobodni Slovenci! Častimo spomin na Majsko deklaracijo! tična in. narodna svoboda vseh Slovencev je njen in naš nepremakljivi cilj. Ob tej petdesetletnici nam bodi še posebej^oziv, da at zlcjružleniUmi močmi pomagamo narodu, da se znebi diktature. v»-. Vsi v delo za ideal Majske deklaracije, v borbo za'¡svobodo, moderno, demokratično narodno državo, ki naj bo ljubljeni dom vseh hčeia in sinov, bratov lin sester, celotne naše narodne družine! Slava Majski deklaraciji! Naj živi svoboda! NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO dr. Miha. Kriafc, predsednik Miloš Stare, tajnik dr. Ljubo Sire, član NO Slovenske -pclitiche organizacije v zdomstvu sopodpisujejo ta razglas in apelirajo na rojake in ¡somišljenike, da z združenimi močmi pomagamo domovini, da bi našla najboljšo pot mirnega prehoda v demokfratičlno državno—družbeno iireditev. SLOVENSKA DEMQKRATSKA STRANKA ing. Ladislav Bevc, predsednik in član NO dr. Frhnjp M. Mačns, član Vodstva in član NO SLOVENSKA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA (SLS) dr. Ludovik Puš, glavni tajnik in. član NO Rudolf Smersu, član načelstva in čPm NO DELEGACIJA SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE V ZAMEJSTVU (Slovenski del): . gija in oblast nista zvodenila čuta za sebi- Mi to že desetletja priznamo, ne slovenstvo. Vendar mora biti pred vključitvijo — razgovor, dialog; a tudi v dialog -ne smemo stopati za vsako ceno. Celo za razgovor je potreba ustvariti neke osnovne pogoje. Glede teh pogojev je mnogo različnih mnenj ki nihajo od zahteve po Potrebujemo narod in narod nas potrebuje! če se emigraciji -steče čas, ne da bi izpolnila svoje poslanstvo, bo to tragično ne le zanjo marveč za narod kot celoto. Narod -bo izgubil edinstve- da bi odstopili <5d svojega prepričanja; zdaj čakamo, kdaj bo rod, ki vlada doma dozorel, oziroma prišel do poguma, da to dozori te v z dejanji dokaže. , v , , v v ,, , v. . . .. , , - no priložnost da poveze razpršene ¡sile- Obsodba zločina je važnejša kakor i • r , ,, , v. _ . , ..v v nov prepotreben ud: Slovenijo v sve- obsoidba zločincev. Pri v nebo vp’jočem . .. .. . , . . . , „ , v. , . , .... tu, ki naj skupaj s slovenskimi aezo- zlocmu, ki so ga komunisti izvršili po . ’ , . . , v . .... - lami tvori enotno narodno telo: Blove- keneani vojni nad sinovi našega naro- .. , : nijo brez melja; samo ta bo v novi ^ ^ . v ’ 1 v • ... v .v' dobi svetovnega razvoja zmožna bra- dr. Celestin Jelenc, aastapnik in član NO Iz življenja in dogajanja v Argentini pa do preprostega zaupanja, da bo že dialog sam na sebi vse poravnal. Vendar se zdi, da je prav, da najdemo v tej točki politični emigrantje skupno izhodišče, ki mora biti določeno v luči trojne emigracijske naloge- ¡Če pride -do trenutka, ko bi bil razgovor movoč, mora biti naš pogoj, da domači oblastniki nehajo 8 širjenjem zgodovinske laži ter obsodijo masovni gotnega značaja- Strašno pa je. če na-narod ne prizna javno svoje krivde Tak narod ne more polno in mirno živeti. Važnejše od obsodbe in kazni nad nacističnimi krvniki druge svetovne vojne je javno priznanje nemškega naroda da je storil zločin, oziroma, da niti in pospeševati napredek kulturnih i in gospodarskih interesov vsega naroda, skratka: ga ohraniti pri življenju! Dokler pa oblastniki doma ne dozore razmeram, nam ne preostane drugega kakor da nadaljujemo z delom, da je k njemu molčal. In podobnega zlo-1 razvijamo svojo misel in odprtih src čina nad svojimi brati je kriv del na- j čakamo, kaj nam ibo prinesel čas. šega naroda bodisi materjalno- bodisi 1/ na— žar Predsednik republike general Juan Garlcs Ongania je dal uredniku new-yoršikega dnevnika „The New York Times“ (politično izjavo. V njej je izjavil, da se morajo obnoviti politične stranke. Ni povedal. kdaj se bo to zgodilo in tudi ne kako. Urednik ameriškega dnevnika pravi: „Gral Ongania je jasno povedal, da njegova vlada še ni razmišljala o tem, kakšno obliko naj bi imela reprezentativna demokracija in kak naj bi bil sistema strank, ko bodo verjetno dovoljene. Prvi cilji, ki jih moramo doseči so gospodarski in socialni- V zadnjih desetih letih je bilo v Argentini preveč politične razgreto-sti in vneme, sedaj pa je prehodni čas v dobo v kateri bodo politiki bolj dovzetni ter občutljivi. Tisti, ki sedaj go- vore in ¡pišejo o obnovi političnih strank, po mojem mnenju tega ne delajo z najboljšimi nameni.” Predsednik je dalje dejal da je vlada dosegla, da bomo imeli nepolitične sindikate“. Glede novega vseučiliškega zakona je ¡povedal, ,.da je večina študentov zadovr’ 'na z njim in se strinjajo z našo id"'o, da morajo hoditi študentje v šolo študirat“. Kot glavno pridobitev revolucije je pa gral Ongania navajal „polno enotnost oboroženih sil česar dostikrat v minulih desetih letih ni bilo. Svojo izjavo je predsednik gral Ongania zaključil z zatrdilom: Seda- sem prepričan, da si oborožene sile močna osnova za demokratsko preuredit v države. ZENA I JEN SVET Anica Kraljeva vzgoja otroka začne devet mesecev pred rojstvom. Pa je v skrbeh pomislil: ,:če moraš že devet mesecev pred duševno vzgojo, ki je še važnejša ou glasbene!“ Seveda je trelba kaj storiti čim-prej. Ni nujno da si napolnita hišo s knjigami o vzgoji otroka. Pametno je, da se posvetujeta na pravem mestu za primerno knjigo. V ina-šem mestu se po raznih župnijah vršijo sestanki za starše. Posebno razgovori so na teh sestankih zanimivi in koristni. Predvsem je pa važno, da se med-isehoj utrjujeta v dobrem, izpopolnjujeta v duhovnem življenju. Pojavljanje obojestranskih napak je v tej dobi najlažje. Samo če pomislita, da bo otrok V pričakovanju Mlada žena v novem zakonskem jo malega bitja, ki se mora začeti že življenju doživlja globoko spremembo, kar s prvim dnem. Vse je novo. Življenje v dveh težave „Kaj s prvim dnem!“ si misli bo-olajša, veselje podvoji. Zavest medse- doči očka. Pred kratkim je čital( da je bojne močne ljubezni ji vliva nepoznane sile, v luči te ljubezni se čuti mirna in pogumna za vise, kar se bo v bodočnosti zgodilo. Zakaj močna kakor smrt je ljubezen trda kakor podzemlje njena gorečnost; njeni žari so žari ognja, njeni plameni, Gospodovi plameni. ' (Visoka pesem) „Saj oba veva, da ne bo vedno tako lepo, da bodo prišle težave; kje jih pa ni,“ ginjena pripoveduje komaj poročena žena. S tresočim srcem sta z možem vsak večer pred spanjem molila svojo molitvico: „In zdaj Gospod, v Tvojih rokah je najina usoda. Vse bova sprejela iz Tvojih rok, le moči nama daj, ko naju obiščeš s trpljenjem.“ Težko je opisati občutke, ki prevzamejo mlado ženo- ko -začuti, da je mati Pretresljiv je ta dogodek, posebno za ono ženo, ki s polno zavestjo duhovne globine sprejme otroka kot božji dar, kot viden blagoslov zakonske ljubezni. Pij XII. je takole govoril zakoncem: „V skupnem zakonskem življenju, postanete orodje Božje umetnosti. Ko boste dali svojim otrokom telo, boste tisti trenutek poklicali v to telo nesmrtno dušo ki jo bo Bog ob vašem klicu prav za to telo ustvaril.“ Zavest takega čudeža ljubezni, ne more iti mirno skozi dušo bodoče krščanske matere. Čudna sprememba se izvrši nenadoma v njej. Vez s preteklim življenjem se preu-ea. Stopila je na drugi breg: Nova, mbčhejšaj^ube-en do moža jo prevzame, saj čuti «a prav ta ljubezen povezuje že tri bitja. „Moj Bog, kaj naj zdaj stoGvn Saj ' tako malo veva kako ravnati z otrokom!“ Nove skrbi, nove dolžnosti! Danes je noseča mati, skoraj vsaka, pod stalnim zdravniškim nadzorstvom- Tam dobi tudi najvažnejše nasvete o negi dojenčka- Domače svetovalke — njena in njegova mati — ji bodo postregle iz svojih izkušenj. Važnejša in težja je obojestranska priprava na vzgo- Konstituiranje zvezne »•mrl n „Blagostanjska družba hitro zreducira človeka na zgolj potrošnika. Ust- skupscine V sseotjt aai vari v n].,m celo vrsto nebistvenih potreb, ga podreja potrošniški propagan- Dne 16. maja se je v Beogradu se- di in enodnevni.'«im modam ter mu pri polnih egiptovskih loncih ubija odgo- stala zvezna skupščina ter je izvolila vorno osebnostno življenje in z njim potrebo po izročilih- lluva ga iz člove- novo predsedstvo. | canskega konteksta in ga tlači v blodili kolobar proizvodnje in potrošnje, lo Za predsednika zvezne skupščine je pa pomeni skrajno stopnjo alicnacije in s človeškega vidika skrajno nazado-bil na mesto dosedanjega predsednika vanje. Kdorkoli kritično sledi slovenskemu dogajanju dcma in zunaj, bo rad Edvarda Kardelja izvoljen Milentije pritrdil, da blagostanjska mentaliteta predstavlja za slovenstvo resnično smrtr Popovič, ki je bil še do nedavna glav- j no nevarnost. Kulturna izročila malega nareida niso v svetu dovolj upoštevana, ni tajnik Socialistične zveze delovne- ne uživajo mednarodne družabne veljave, zato potroišnitiko misleč človek ne vi- madžarski skladatelj in glasbeni pe-j ga ljudstva- Njie-govo kandidaturo je j di v njih ničesar in tudi ničesar zanje ne da. Tudi v tem vprailinju nas gleda dagog, Kodaly, rekel, da se glasbena precJiaga.l poslanec dr. Jože Vilfan ter jr, Ehrlich s svojimi ognjevitimi in prodornimi očmi in nas Vprašuje: Hočete ga hvalil „kot doslednega borca za ne- ge biti Slovenci? H (Čete res ohraniti slovenstvo in razvijati njegovo kulturo in posredno socialistično demokracijo in človeško bogastvo? Ste res še odkleni živeti in ne umreti? Če res hočete ži-za enakopravne odhose med narodi in Veti in ne umreti, je treba precej večjega zagona, večje in globlje volje, prodor-rojstvom svojega otroka peti in poslu-1 narodnostmi naše socialistične skupno- j nejšega pogleda kot ga je danes videti med nami. Izprašajmo si vest! sati glasbo, kako moraš šele skrbeti za' sti«. Zatrjeval jeTtudi da Popovičev ,¿družbenopolitični ugled, ki si ga je pridobil v dolgoletnem revolucionarnem delu, jamči, ds bo dostojno opravljal tudi funkcijo predsednika zvezne skupščine.“ Glede podpredsednikov zvezne skup- (U-niv. prof. dr. Milan Komar v govoru ob 25-letnici smrti dr. Ehrlicha, Buenos Aires, 28. V. 1967-) ljaka za predsednika zveznega izvršne- tor Avbelj, Aleš Bebler, Bogdan Bre- ga sveta namesto dosed, predsednika Petira Stamboliča- Za podpredsednika šine so pa določili, da jih bo šest, t- h 8ta/,bil.a doi0čena Kido Gligorov in Ru-toliko. kolikor je republik, da bi vsaka ( d; Kolak z& -lana zveznega izvršnega od njih bila zastopana v predsedstvu ^ m ,doložena od Slovencev skupščine. Od Slovencev je podpred- Marko Bulc in Janez Stanovnik, sednik dr. Marijat Brecelj. Istega dne so 'se na ločenih sejah konstituirali tudi izvezni zbori. Predsedniki teh so nailednji: zvezni zbor, i Vidoe Smilevski; febor Inarodov, Vida vse videl, vse posnemal srkal vase s; Tomšič; go-spodarsli zbor, Petar Žeče- hiš-nim zrakom vse dobro, a tudi vse slabo, ju prevzame skrb. Prav v tej skrbi bosta lahko veliko storila ža svoj duhovni podvig- (Seveda brez težav ne gre. Tudi mlada mati, čeprav v stanju pričakovanja, nikakor ni oproščena vsake odpovedi. To ji bodo morda napačno svetovale starejše znanke, češ: „Vse, kar boš trpela se bo poznalo na '•ctroku-Jče si želje ne izpolniš, bo imel otrok take in take madeže na telesu,“ itd-, itd. Upajmo, daje takih svetovalk vedno manj, a venjvla niso še izginile. In tudi se najaejo še nevedni možje ki zato ugodijo v^aki kaprici svoje mlade žene- V , Poglobitev duhovnega 'življenja zahteva veliko premagovanja' in žrtev tudi ob ljudeh, ki jih z vsem srcem ljubimo. In kako naj ljubi Bog prezre žrtvice 'mladih, zakoncev, ki jih do- jiiinašata za svojo duhovno poglobitev do. otroKa ? .j Nošeči ženi je včasih hudo, sama sebe je večkrat naveličana. Je res hudo, a pot materinstva, čeprav kipa in vzvišena, ni vedno' posuta z rožicami. vič; prosvetnokulfurni zbor. Djuro Kladarin;. socialno zdravstveni zbor, Iko .Mirkovič in ¿rganizacijskopolitični zbor, Velimir Stojiič- , Na Titov preilog sta pa zvezni zbor in zbor narodov izvolila Mika Špi- Med zveznimi sekretarji je sekretar za narodno obrambo general polkovnik Nikola Ljubičič, od Slovencev je pa Janko Smole, -biv. predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, sekretar za finance. V zveznih svetih je od Slovencev Anton Polajnar predsednik sveta sa' delo. , celj, Edvard Kardelj, Franc Leskošek Ivan Maček, Miha Marinko, Rado Pe-hače-k, Lidija šentjiurc, Vida Tomšič. Josip Vidmar in Boris Ziherl. V svetu za narodno .obrambo pa Edvard Kardelj in Ivan Maček. , Ne da bi se sedaj spuščali v analizo -sestave novega predsedstva zvezne skupščine je na prvi pogled vidna tale sprememba: Doslej je bil predsednik zvezne skupščine Slovenec Edvard Kardelj sedaj je prišel na njegov položaj Srb Milentije Popovič- Predsednik zveznega izvršne- Izv-olieni so bili tudi člani za svet ga sveta je bil do sedaj Srb Petar federacije in svet narodne obrambe. \ Stambolič, sedaj je postal njegov nasvetu federacije -so iz Slovenije: Vik- slednik Hrvat Mika Špiljak. Spominska svečanost ob 25 letnici Ehrlichove smrti V nedeljo 28. njaja je bila dopoldne asket v dvorani Slovenski hiše v Buenos Airesu spominska .svečanost ob 25. letnici mučeniš-ke smrti dt Lamberta Ehrlicha. V častnem odboru za spominsko prireditev so bili:, p- Ivan Caserman, Tine Duh, dr- Fm-nc Gni-dovec, Lade Lenček CM, msgr.J.Anton Orehar. Vuk Rupnik, MSloš Stare in dr. Filip Žakelj. Modra priprosta mati je svetovala stoji hčerki: „Ko bo ta mali rojen ti bo dal veliko dela. Pa bo že šlo! Nikar ne pozabi na Franceta. Tuli tvoj mož je prav tako tvoj kakor otrok. In otrok je od obeh Vsi trije ste pa božji.“ KONCELEBRIRANA Sv. MAŠA Pred -spominsko prireditvijo je bila v koneelehrirana maša msgra- AiTOiia OTenarJa fSktorja g. dr. Fran- sejj ca Gnidovca ter superiorj-a g. Lada Lenčka CM. Med mašo je pel pevski zbor Gallus p-od vodstvom pevovodje g dr. Savellija. Po evangeliju je g. msgr. Anton Orehar v govoru prikazoval dr. Ehrlicha kot jinak-a vere, ki je svoje -življ-e nje daroval za Boga in za narod, zato, da mi laffko živimo. ■brez primere, revež, , ki jt zadnjo srajco dal ubožcu- Mrtvici ,se je, da bi imel več življenja“ Pravi, da je „zaradi vere, -zaradi svd pe globoko živete vere dr. Ehrlicl tako ostro prodrl v vprašanje slovenstva in njegove borbe za obstoj-, ko lip kot mlad (duhovnik in intelektualec na Koroškem opazoval od blizu duhovno opustošenje med narodnimi odpadniki in med nasilno raznarodovanimi Slovenci Kjer se je izvršilo tako nasilje nad človekom narava ostane kakor okraje- v naših okoliščinah. Kaj bi oni spremenili, kaj bi oni -opustili in nove-ga začeli v smislu tistih globokih namenov. ki so navdihovala takratno njihovo delo.“ Izvajanja vseuč- prof. dr. Komarja so na vse napravila globok vtis. S Pesmijo Kristus Kralj vseh večnih časov je ‘bila spominska prireditev za Lamberta Ehrlicha v dvorani za- / ključema. POLOŽITEV CVETJA PRED SPOME NIK SLOVENSKIM ŽRTVAM Udeleženci proslave so 'se nato zbra- n;i: nek' globi nska nepristnost, se n ..y. ^ ^pomniku žrtev II- svetovne voj- V zahvalo Argentini in v počastitev 50 letnice Majniške deklaracije Delegacija -organizirane slovenske demokratske skupnosti v Argentini je v nedeljo dne 28. -maja ob devetih dopoldne položila v Buenos Aire-su venec na spomenik osvoboditelja Argentine grala. San Martina v zahvalo Argentini, da je po nastopu komunistične diktature v Sloveniji in ostalih delih Jugoslavije omogočila na svojih tleh tisočerim slovenskim protikomunističnim beguncem -obnovitev rednega življenja v svobodi, v kateri so mogli nemoteno praznovati 50 letnico Majniške deklaracije. Venec z argentinskim in -slovenskim trakom je imel napis: „Al Libertador Gral. -San Martín lo-s emigrantes Eslovenos democráticos de Yugoslavia.“ Pri položitvi venca -so organizirano demokratsko slovensko skupnost v Argentini zastopali: Miloš Stare, tajnik NO za Slovenijo in podnačelnik Slov. krščanske demokracije- -SLS, Božo Fink, predsednik Zedinjene -Slovenije, Rudolf -Smersu, član NO in član načelstva SKD-SLS. univ. prof., pe-snik in pisatelj dr. Tine Debeljak. Dalje so zastopali: Zedinjeno Slovenijo, tajnik Vilko Cuderman, slovenski -del Ukrajinske kat. univerze -svet. SfOMINSKA PRIREDITEV Po naši je bila v dvorani spominska prireditev. Na -odru je -bila pripeta slika mutenca dr. Ehrlicha, pod njo je bil podstžvek s slovenskim šopkom, ob njem -pa lovorjev venec s slovenskim Društvo slovenskih protikomunističnih trakom. borcev, predsednik, g. Bogo Pregelj ter Pred o.lrom v dvorani je bila na de-član odbora, g. Tone -Skubic; Društvo snj ,strani vrsta slovenskih deklet ter slov. protikom. borcev, Tabor, predsed- j fantov v narodnih nošah. -nik g- Ivan Korošec ter člani odbora gg. -Miloš Prelog in -Marjan Amon; v srcu lzKoremnjer ki nar eni Slavnlst je začel g. Frido Beznik z recitacijd -slavospeva duhovništvu (Si-Slovemsko planinsko društvo, tajnik g. rahova knjiga, 50—15), nakar je Ga-D-orian Heller; Družabno pravdo -pred- llus pod ,dr. Savellijevim vodstvom zapel v Hrovatinovi priredbi koroško Gor čez zar-o, nato pa Tomcev zaključni spev iz kantate „Marija Slovencev -kraljica“, Debeljakovo Hvalnico Kraljici -mučencev je v podala gdč. Marjetka Rožanec. Govor univ. prof. dr. Komarja -Sledil je slavnostni govor vseučil. Slomškov dom v Ramo-s Mejii, gg. Mar- ; profesorja na -bueridsaireški kat- uni-ja-n Loboda, Franc Homovc in Tone verzi -g. dr. Milana Komarja. Kastelic; Slovenska pristava v Moro- y svojem ]ep0 zasnovanem in mi_ nu-Castelarju, ¡predsednik g. Franc seln,0 izredno bogatem govoru je prika-Perni-šek ter odbornika gg. Ivan Kle- zaj od komunistov ubitega dr. Lam-be-r-menčič in Rajmund Kinkelj; San Mar- ta Ehrlic-ha ko-t moža vere, nato pa tin, predsednik g. ^Ivan Dimnik ter gg. njegovo -delo med slove-n-sko mladino in Jože Ziherl in Jože Skale ter Carapa- med s]0venskim narodom, v širjenju chay, predisednik g. -Ivan Žnidar. misijon-stva, ter označil njegov pomen Zastopniki Našega doma iz Sa-n Jus'- z.a nas v sedanjem času. sednik g. Lojze Erjavec in odbornik g. Janez -šest; Slovensko hranilnico v Ramos Mejii, gg. Marjan Loboda in Janez Amon. Zastopniki slovenskih domov so pa ■bili: Berazategui, ga. Pavla L. Korošec, gdč- Lučka Ster-benčeva in g. Vinko- Pucko; Slovenska vas, predsednik g. Jože (Čampa ter gg. Ivan Lužovec in Nace Glinšek;; Naš -dom v San Justu, Glede njegove vere je naglašal, „da je bila kot skala. Zaupanje v Boga je bilo brezmejno. Zvestoba Cerkvi popolna in brez rezerve. Vse to je danes slovensko strogo aktualno“. Dalje je poudarjal: „Dr. Ehrlich nas uči živeti iz vere- On, ta ni-so -mogli priti pravočasno ker se jim je med vožnjo pokvaril avto. P-o polo-žitvi venca so vsi z enominutnim molkom počastili spomin vseh borcev za argentinsko in Klementa, tajni-k Pavel Fajdiga, Svo- svobodo. hodno Slovenijo, gl. urednik Jožko Kro- O položitvi venca ob 50 letnici Maj-šelj; Slovensko kat- akad. s-taršin-stvo, niške deklaracije ina spomenik grain, tajnik Stanko žužek; Slovensko 'kat. San Martinu -so pi-sali tudi veliki bue-akademsko društvo, predsednik g. Jer- nosaireški listi. Tako zlasti La Pren- ci Majniške deklaracije. -Slike so bile ne j Dobovšek in gdc* Mojca Willem- s a in La Nación- Poleg teh dveh pa še objavlj-e-ne tudi v Clarinu. part: Slovensko fantovsko zvezo pred- drugi. Zlasti Clarín in La Razón. La V nedeljo zvečer je bila položitev sednik g. Ciril Jan; Slovensko dekliško Prensa je s poročilom o položitvi ven- venca demokratskih slovenskih našel-organizacijo, predsednica gdč. Helena ca objavila tudi veliko sliko. Prav. ta- jencev v Argentini ob 50 letnici Maj-Ple-ško, tajnica gdc. Meta Hrovat ter ko. važnejše misli iz ¡proglasa Narod- niške . deklaracijo prikazana tudi na odbornici gdčni. Mojca in Meta Pirc; nega odbora za -Slovenijo o-b 50 letni- televizijskih postajah. vsak resnično višji izraz duha takore-koč nemogoč. Versko življenje je zelo težko med izkoreninjenci. Pri tem je dr. Ehrlich spoznal, (kako globoko korenine imajo narodnostne tradicije, kako važen element predstavljajo v strukturi človeškega -bilja- Tudi to je strogo aktualno“ je naglašal govornik. V zvezi z -dr. Ehrlichovim delom poudarja na drugem laestu, -da slovenstvo „ni samo kolektiv. Je skupnost svobodnih osebnosti- Ni trasti naroda | brez rasti osebnosti. Zato je dr. Ehrlich neprestano budil osebnostim rast v u-čencih, v prijateljih, v mladih ljudeh sploh. -Naprej in navzgor! T-o je bila njegova stalna vzpodbuda. Tudi to je danes strogo aktualno.“ (Dalje je d-r. Komar naglašal, da nas bo pri naši maloštevilnosti rešila samo kvaliteta- „Kjer ni kvalitete, kjer til rasti, kje-r ni zagona navzgor, tam -postane vzdušje zatohlo, tam se ne da živeti tam mladine ni in je ne bo. In ne bo svetnika, ki bi nam pomagal, da bi bilo drugače.“ Zatem je govoril o Ehrlichovi ljubezni do slovenstva ter je navajal, da imela nič nacionalistične zaprtosti, nič „njegova ljubezen do slovens-tva ni ne-krščanskega ek-skluziviz-ma. Podoba dr- Ehrlicha je neločljiva od podobe Sv. Višarij; od tam blizu je bil d-oma tja je vedno ira-d hodil, tam je bilo njegovo razgledno mesto v svetu. Pri -Sv. Višarji-h -se stikajo -ozemlja treh -narodov: slovenskega nemškega in italijanskega. Kdor se razgleduje s Sv. Višarij, ne -more -biti zaprt človek .Ehrlich je branil slovenske pravice, a ni s-ovražil nikogar. Njegov sen je bil slovenska svoboda v dobrem so-sedstvu, ko po Prešernovih besedah: „na vrag, le sosed -bo mejak“. V tej zvezi je omenjal Ehrlichovo misijonsko delo. Govornik je navajal tu-di papeževa navodila redovnim skupščinam, ki prilagajajo svoja redovna pravila novim časom, da naj postopajo tako, kakor bi njihovi -svetniški ustanovitelji storili ne ter komunizma. -Tu je spregovoril g. Tine Du-h ter povedal da so komunisti dom-a -oskrunili tudi -grob pokoj. Ehrlicha. Zato udeleženci spominska prireditve -polagajo cvetje pred spomenik, ki je postavljen vsem slovenskim žrtvam, med katerimi je tudi dr. Ehrlich, 'ki je -padel pod komunistično kroglo samo zaradi svoje vere v Boga in v slovensko narodnost. Pred spomenik položen lovorjev venec je imel na, slovenskem traku napis: i „V čast in slavo nepremaganim — Slo-I venci, ki hočemo zmagati“. S pesmijo „Hej Slovenci“ je bila nato spominska prireditev zaključena. ki je bil velik molivec veliki romar,1 v se-clfmpli okoliščinah. Se pravi, ^ „da j naj bodo ustvarjalno zvesti zamislim Lahko smo ponosni „Pred -menoj je knjiga, na katero smo Slovenci lahko ponosni. 440 str. ver likega formata, izbranih ilustracij, višinskega čtiva, nanašajočega se na vse sodobne probleme. Pred nami je slovenska emigrantska knjiga, ki med drugimi emigrantskimi skupinami, vsaj v kolikor jih poznam, nima primere. Zlasti ne ker ima že v-si-drane korenine in -se pojavlja vsako leto p-rav gotovo, kakor letni čas. Knjiga ima to posebnost, da jo morajo plačati tisti ki jo kupijo in -berejo. In teh nas je -malo, vsako leto manj. iNe zdi se nam -torej čudno, ako ‘Svobodna Slovenija prijaz no vabi rojake naj jo naroče, da si oni in njih -otroci razširijo -svoje svetovljansko obzorje in poglo-be svoj slovenski narodni čut. Osvajamo to prošnjo in tudi mi vabimo naše bralce in prijatelje, ki te knjige še nimajo da jo naroče ali kupijo.“ Tako je zapisal o Zborniku -Svobodne Slovenije -za 1967 g. Maks Jan, u-redni-k Družabne pravde v majski številki revije z istim imenom. Uspeh slovenskega umetnika The Society of Canadian Painter-svojih ustanoviteljev“. Govornik je tu Etchers and Engravers v Torontu je pozival poslušavce: „Obrnimo to modro obvestila znanega slovenskega grafika navodilo nase. Bodimo ustvarjalno živ- Rika Debenjaka, da je za svojo grafiko Ijensko zvesti našim velikim vodnikom: ,,le-s, skorja, smola“ št. 5 dobil najvišjd Mahniču, Kreku. Korošcu Jegliču, Ro- nagrado „dr. Stanko Kociper. Rajni zapušča vdovo go. Marijo sinove Marijana, Petra in Janeza z ženo go. Metko in vnuka Janka. Vsem izrekamo globoiko sožalje, rajnemu pa želimo večen mir in pokoj. . . - t Janez Brulc. V sredo dne 24. maja zvečer, ko se je vračal s službe domov ga je na Avellanedi doletela tragična smrt. Povozil ga je kolektiv štev. 45. Bil je pri priči mrtev. Pogreb je bil naslednjega dne na pokopališču v Avellanedi. Rajni zapušča v mestu Bera-zategui ženo ter tri otroke, v Slovenski vasi v Lanusu pa brata Toneta. Naj počiva v miru, hudo prizadeti družini pa izrekamo sočutje ter sožalje. Slovenski Vernih duši dan • . . Pred dvaindvajsetimi leti so legali k zadnjemu počitku tisočeri naši junaki. Njihovi skupni in posamični grobovi so raztreseni širom naše domovine in še daleč preko njenih meja. Naša „njivica božja“ je razširjena v silne dalje. nika prikazali skavtski večer. Lepo popoldansko prireditev je zaključil pevski zbor iz San Martina, ki je pod vodstvom pevovodje g. Vinka Klemenčiča ubrano zapel več pesmi ter žel zanje toplo priznanje. Sledila je prijetna družabna prireditev. I ! SAN JUSTO V Našem domu je bila na argentinski državni praznik 25. maja proslava 50-letnice Majniške deklaracije. Pripravil jo je kult. referent Našega doma g. Ivan Oven- V počastitvi argentinskega narodnega praznika so vsi navzoči zapeli argentinsko narodno himno, nakar je bil spored v proslavo 50-letnice Majniške deklaracije. Vseboval je lep priložnostni prizor, ki ga je pri-' pravil g. Oven, tri dekleta pa so v počastitev spomina .tistih žena in deklet, Vsak teden ena GORETI HOČEM... France Balantič Gonieti hočem, sebi, nopim dnevom,! Ze moja pesem v plamen se spreminja. Na naklu smrti srp pozvanja,, že v žoltlem srbopju grtoze plapolam'... Naj borni že dolgo baikla nema, ki potnikom samo\tnwn v noč gori! 'Naše nekdanje farne občestvo je do- ,, '.. . -1 v . bilo nove meje. Na naš Vernih duš dan j araclJ0 zaPeie Venček na glasi se. | ne bodo sedeli reveži pred vrati po- ’ Osrednja točka proslave je bilo pre- j kopališča in prosili vbogajme ¡kot ne-1 davanje vseuč. prof. dr. Tineta Debe- ' docela opravičila svojega ¡slovesa 'čeprav se je uvrstila v finale. Iva Dane-va. pa..ys* označujejo kot enega najboljših igralcev na tekmovanju. V tekmi z Italijo je prišlo v 9 minuti drugega dela igre do dolge prekinitve zaradi netočnega zabeleževanja doseženih metov. Kočno so le ugotovili, da je bilo po dveh prostih metih Ivana’ Dane-va stanje 53:49 za Jugoslavijo in se je , . , . , po 20 minutni prekinitvi igra nadalje- ki so zbirale podpise za Majniško de- i vala- OBVESTILA - _ - davanje vseuč. . lC0cJd0I?a.-.'SMni farree] ijaka, ki je nazorno prikazal težko pot ¡ Sobota' 3* 1l™: in darujmo za potrebne kakor tudi za naše drage. „ _ • p. „ , , v . , i Nabirke bodo v nedeljo, 4. junija • p-, n Uril Vrhovec, bančni direktor po vseh slovenskih središčih. Bodimo v. p. v Dragomerju, Jožefa Eržen roj. velikosrčni! Kavšek v Gorenji vasi Franc Štucin v Idriji, Ana Accetto v Mariboru, Anton1 ...... - Gjegorc v Sneberju, Ivan Škodnik v' do slovenske svobode ter pomen Maj- ’ V Slovenski hiši ob 18-30 'sestanek niške deklaracije za nadaljnji vsestran-! staršev ^dijakov srednješolskega tečaja. Vincendjieva konferenca Ribnici, Julijana Drnovšek v Zagorju, Miriča Selisek roj. Gajšek, učit. v. p. v peljus Aleksander Norima, šolski ¡nadzornik v. p. v Kamniku, Ivana Likar CARAPACHAY Lepo narodno slavje V Slovenskem domu v Carapachayu io.. Albreht v Idriji, Cecilija Kremžar] je bila v nedeljo 21. maja celodnevna v Mariboru, Anton Peterca, upoi.k. papirnice Vevče v Medvodah. Dobili smo v objavo anonimni oglas glede zaposlitve uradnika. Zaradi anonimnosti ga nismo -ebjavili in tudi v bodoče nobene anonimne stvari ne bomo- Uredništvu mora biti znano ime Pifa poslanega \prispevka ali pa naročnika oglasa. f L O V E N C I BUENOS AIRES e novice v AR O E M T i N I I radovljiški okraj! in znanega sloven-,¿¡j skega političnega delavca, zlasti med prireditev v proslavo sedme obletnice ustanovitve krajevnega skupnega slovenskega doma in »0-letnice Majniške ski razvoj slovenskega naroda- Vsi navoči so nato proslavo zaključili s himno Naprej zastava slave. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ SLOVENCI PO SVETO ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE t Štefanija Avsenek Rajna ga. Štefanija Avsenek žena g. Ivana Avseneka je ¡bila Ljubljančanka. V Sulerjevi družini se je rodila žkev "komunizma V Slovenskem domu v San Martinu tekma v balinanju. V maii dvorani Slov. hiše ob 19. II. kulturni večer Slov. kulturne akcije. Predaval bo g. Marijan Marolt o srbski zlasti srednjeveški umetnosti z bežnim ¡pregledom okoliških umetnostnih tokov. Predavanje bodo spremljale skioptične slike deloma barvne, ki jih je izdelal g. Janko Hafner. V Slov. domu v San Martinu ob 19 sestanek članic SDO. Na Slovenski pristavi sestanek čla-nicnic SDO in članov SFZ, posvečen spomin slovenskih spominu slovenskih deklaracije. Udeležilo se je je veliko leta 1894‘ Nien zakon z Ivanom Avse in II. svet. vojne. rojakov tudi ' iz drigih slovenskih naselij. 'Na dopoldanskem sporedu je bilo najprej tekmovanje v balinanju med ekipami iz Lanusa, ¡San Martina in Carapachaya- Zmagali so Sai} Martin-čani. Nato bi moralo biti tekmovanje v odbojki .med moštvi iz Bjlorona in San Martina. Ker MorončanL niso ¡prišli,' so prehodni pokal dobili fantje iz! San Martina. Sledilo je: dviganje narodnih zastav, j vojno in Kom! revolucijo, ko šo ga ko- nat0 Ie Pa imej. .g.v ur, Alojzij Stai-e sv Družinska sreča. V družini Jožefa [ munisti po vojni ugrabili v Trstu ter Strlcta in, njegove žene Vide roj- Gorkič odpeljali v Slovenijo, kjer je za njim v Villa -Bosch se je rodila hčerka ¡ki ja pri krstu dne 27._maja dobila ime Monika Klavdija. Otroka je krstil g. župnik Gregor Mali. za botra sta pa bila Elizabeta Marija ' Čatež in Rudolf Gorkič. Družino Bojana Kresija in njegove žene ge. Ines roj- Bourdieu je tudi razveselila hCsrka Marija Bernardka, srečnima družinama naše čestitke! t Janez Šmajd Za rajnim Maksom Mastnakom, ki je umrl maso. Po, kosilu se je popoldanski spored začel z narodno himno. Otroci iz Šol- izginila sleherna sled. Rajni Janez šmajd Je ležal na mr-. „ . . , tvaškem odru na stanovanju v San Ju- skega tečaja Josipa Jurčiča so pod vod-stuf odkoder je bil pogreb dne 25. ma-' stvom Edija Škulja zapeli pesmici Da-ja. Kljub izredno slabemu vremenu se j niča in Moj. očka ima konjiča dva. sef ga je udeležilo žela veliko rojakov,' Predseidnik Slovenskega doma Ivan kar priča o. ugledu, h ga je rajni uži- žnidar je p!0zdravil .zbrane rojake, za-val med rojaki vslea ¡svojega verskega J y . ,. in narodnega prepričanja ter dela- v tem Pa g°vorlI 0 namenu pineditve. nekom je Bog blagoslovil s štirimi «■ troci, tremi hčerkama ter ¡sinom, ki je ¡umrl pred vojno v Ljubljani. L- 1945 je z otroci odšla prek/ Koroške.' v Italijo, odkoder je vsa družina Rta 1959 prišla v Cleveland v ZDA. Bolehala jo dalj časa za /neozdravljivo boleznijo. V četrtek dne 18. maja so se ji ‘iztekli '.dnevi življenja v b61ni>šn.iei Alč'j ds v. Clevelandu- Na mrtvaškem odrli je ležala v Zakrajškovem pogrebnem zavodu odkoder je bil pogreb v soboto 20- Nedelja, 4. junija: V Slovenski hiši ob 16 spominska proslava za slovenske žrtve. Torek, 6. junija Na pravni fakulteti Kat. univerze Juncal 1247, ¡bo ob 21 uri predaval dr. Tine Debeljak:Upor in zator pisateljev v kom. deželah (Procesi v Sovjetih zvezi in Jugoslaviji),- Sobota, 10. junijaL/// V Slomškovem ;wfuu bo ob 18 sv. maša za vse žrtve zadnje vojne, za- erkev s» Vidu. tem spominska proslava. katoliškem taboru zlasti v domovini. Molitve -ob krsti na domu so opravili gg.-dr. Alojzij Siarc, Janez Kalan prelat Franc ¡Novak, svetnik Alojzij Ko-šmerlj in Janko Mernik. Pogrebno mašo je imel v kapeli Villa Constructora g. dr. Alojzij ¡Starc s pridigo, pogreb-pred mese-. nj g,prevod na pokopališče je pa vodil ¡g. cem dni v župnik Janez Kalan ki se je od šmaj-93 letu sta-, dovega očeta tudi poslovil pred odpr-rosti, je pre- grchom. .Slovensko ¡krščansko de-vzel starost- mokracijo SLS, kateri je rajni pripa- vodstvo med novimi slovenskimi naseljenci v Argentini dal od svojih mladih let ter v njej deloval, sta na pogrebu zastopala člana proslavi sedme obletnice, odkar imaju Slovenci v tem delu Vel. Bs. Airesa skupni slov. dom, v katerem se razvija vse kulturno, prosvetno in društveno življenje ter dom nudi tudi (prostore ¡slov. šolskemu tečjajlu. ¡Drug ¡namen prireditve je pa počastitev 5)1 letnice Majniške deklaracije, tistega velikega slovenskega narodnega gibanja, ki je povedlo Slovence v svobodo. Fantje iz krajevnega odseka SFZ (Franci Korošec, Janez Pleško, Jože Šenk in Janez Škulj) so z občutjem podali zborno deklamacijo dr. Debelja-kove pesmi o slovenski zastavi. imet za rajno ¡pogrebno masó-• .župnik[ Nedelja,. H. junija: te župnije tnsgr. Louis Baznik, ob asís- j y jjon Boscovem zavodu ob 10 sv. tenci gg. Viktorja Cimpermana in Jošta j ma-ša, nato ¡procesija §v. Rešnjega Te-Martelanca. Iz cerkve ,so številni slo-¡ lesa. V Slomškovem domu popoldne venski rojaki ¡rajno ¡spremili do njéne- prijatelsko tedmovanje domov v od-ga zadnjeg'4 zemskega počivališča na bojki. pokopališče Kalvarija. Med njimi je bil lg> mod drugim, dr. Miha Krek, predsed- y slcm§kovem domu predava po nik NO za Slovenijo, iz New Yorka ¡so ma-. |g_ dr. Lo;jze Berce. prišli dr. Joža Basaj, ing- Simon Kre-gar in Tone Babnik, iz Chicaga, dr. j Jože Bernik e ženo- Rajna ¡)žapSšč)a i DruStvo Zedinjena Slovenija sporo-v ZDA moža g. Ivana Avseneka hčer- ča članom in vsej javnosti, da je prelca Majdo, iMtr.-i.^o por. Holjavec in • selilo svoj sedež v nove prostore v dru-Štefko zeta Ivana Holjevca, vnuka To- gem nadstropju Slovenske hiše. Oto tej maža in Petra, v 'Sloveniji ,pa svaka, priložnosti je nabavilo novo pisarniško Antona in ^svakinjo Marijo. Vsem ob opravo, ker je bila stara néustrezna- veliki izgubi drage rajaiice izrekamo j Ker je bila zasedba novih prostorov sožalje, njeno truplo naj mirno počiva : in nabava .oprave združena z izrednimi v ameriški zemlji, -duša pa uživa popolno srečo pri Bogu- PO ÉPORTNEM S V E T D V. svetovno prvenstvo v košarki se spričo njegovega predstavniškega zna-• -v, ■ , ,, je pričelo prejšnjo soboto v Uruguaya, čaja končno v korist vsej skupnosti. Slavnostni govor o Majniški ^ a-. Dr-avne reprezeiI1tance tekmujejo za Zato se odbor priporoča za vsako politični, narodni, gospodarski in kul- ,pini A. ki igra v Mercedesu sta se že načelstva gg- Valentin Markež ter Ru-: dolf Smersu. *i iiigouuiu Rajnemu šmajdovemu očetu želimo Janez šmajd — šmajdov oče. Pa nas je miren počitek v argentinski zemlji, sedaj zapustil tudi on. Dne 24. maja se njegovi duši polno srečo ob božjem je zaključila njegova zemsika pot. Kdor , prestolu pokojnikovim hčerkam Fran-ga je videl nedavno ob blagoslovitvi 1 eki, Ivanki in Am v Argentini-ter Ma-Slovenske hiše, kako moško je še iz-: riji v ZDA, pa izrekamo iskreno so-ročal kot najstarejši med nami, naj-jžalje! mlajšim simbolične ključe Slovenske | hiše, pač ni mislil, da je ¡bil to šmajdov j t Milan Amon zadnji obisk slovenskemu središču v Bs. Novica o njegovi nenadni smrti dne Airesu. ! 29. maja t. 1. se je hitro razvedela po Janez šmajd se j'e rodil 10. avgu- slovenskih naseljih ter je vse priza-sta 1878 v Predosljah pri Kranju. V dela. Zlasti tiste, ki so bili pokojnikovi mladih letih je bil zidar. Vojake je soborci proti komunističnim zločincem služil v Boki Kotorski. Po končani /o- med drugo svetovno vojno na sloven-jaški službi si je z go. Ivanko ustvaril ski zemlji. srečno družinsko življenje. Poklicno Po prihodu v Argentino ¡si je rajni službo kot stražnik je imel v Kranju. Amon s svojo družino ustvaril lep dom Ob izbruhu prve svet. vojne je bil v Carapachayu, kjer je tudi ležal na mobiliziran ter je polna štiri leta pre- mrtvaškem odru, kamor so ga hodili nuuaie ucaiimiatiiu ---- „ bil na bojiščih. Po »ojni je «Bel v kropit prijatelji in znanci ter tolažit ^ Jih .„ed.edniea kr,-; nSinrino Sev- Ameriko- Z.po.len ,e M v