ŠTEVILKA LETOXLVII, 30.APRII 2015 CENA 1.60 EUR BENCINSKI SERVIS iSfc Agip LETU S tel. 03 891 56 11 Od 2. do 6. maja 2015 obiščite EUROSPIN IN POSKUSITE NAŠE IZDELKE Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO KekseFrollini, navadnel kg * i »O. I S- • 8co «Ija sai» od 2. do 6. irm 2015. i 1 tonom ogrnete 1 bremen i«wek. Boni se ne seštevaja ne nakup se Lahko ir^javt sat» 1 bon. Veljajo samo bori iz originalne s tiskovine. Velja za kivfirona zalogi «trgovini. Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi onmTkk.vt. BIKOV. IH.K H'- 11 i,K! i i.j.uu.i on p ns i i, m i S^lilF-OItKI PSEiT>U MOŽNO« FH i ikoi" I 30 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Univerzalni temeljni dohodek - utvara ali bližnja realnost?..................................4 Predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči: Zgornja Savinjska dolina bo ostala brez satelitskega urgentnega centra...............6 Čistina naprava v Lokah: Zastarela in preobremenjena, a sredstev za novo zaenkrat (še) ni.................7 Intervju: Županja občine Solčava Katarina Prelesnik..................................................8 Ob dnevu Zemlje: Na mestih posekanih dreves posadili nova .... 10 Tretja stran Občina Mozirje: Letošnji priznanji Ludviku Esu in Ribiški družini Mozirje................................... 11 Gornja Radgona: Odmevna turistična predstavitev Zgornje Savinjske doline..................................12 Franček Gorazd Tiršek: Novi državni prvak in petič športnik invalid leta v Velenju . . 21 (FP) Univerzalni temeljni dohodek - pot do človeku dostojnega življenja? Evropska komisija je 14. januarja 2013 sprejela iniciativo za raziskavo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) kot enega nujnih pogojev za spodbujanje vsestranske človeške ustvarjalnosti in izboljšanje obstoječih sistemov socialne varnosti. Do 14. januarja 2014 bi morali organizatorji državljanske pobude, v kateri je sodelovalo 15 držav članic EU, zbrati najmanj milijon podpisov državljanov EU iz vsaj sedmih od 27 držav članic. Če bi bil omenjeni pogoj izpolnjen, bi Evropska komisija preučila pobudo in jo posredovala v odločanje Evropskemu parlamentu. Rezultati tega poskusa na ravni EU niso bili zavidljivi: od pričakovanega milijona podpornikov je bilo zbranih le 285.042 podpisov. Najuspešnejša pri tem je bila Bolgarija, Slovenija pa je bila z 9.255 podpisi oziroma 154 odstotki minimalno zahtevane kvote na drugem mestu. Kvoto podpisov so dosegle še Hrvaška, Belgija, Estonija in Nizozemska. Ne glede na neuspešen poskus zbiranja podpore je ideja o uvedbi UTD v evropskem prostoru še vedno živa. Medtem je v Švici načelno že padla odločitev, da se UTD uvede, in sicer 2.500 frankov mesečno za vsakega odraslega in četrtina te vsote za vsakega otroka. Ta odločitev mora sedaj doživeti še podporo na referendumu, katerega rezultati bodo za zakonodajalca obvezujoči. Zanimivo je, da glavni pobudnik UTD v Švici ni kakšna človekoljubna organizacija ali posame- znik temveč uspešen podjetnik in lastnik verige drogerij DM Götz Werner. Osnovno poslanstvo UTD vidi v omogočanju človeku dostojnega življenja. Ekonomist Daniel Straub v švicarski civilni iniciativi k temu dodaja, da bo UTD omogočil ljudem, da si poiščejo službo, ki jo bodo opravljali z veseljem, ne glede na to, koliko dobro ali slabo bodo plačani. Po prvih izračunih bodo za izvedbo UTD v Švici potrebovali 200 milijard frankov letno, kar bodo zagotovili s sredstvi iz sedanjih različnih socialnih transferjev v višini 170 milijard, preostalih 30 pa bodo nabrali iz že obstoječih davkov potrošnikov. Slovenski zagovorniki vidijo UTD kot alternativo trenutnemu socialnemu sistemu na način, da se vsakemu državljanu izplačuje izračunani znesek eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to, ali zaposlen ali ne. UTD bi po njihovem mnenju pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, poleg tega pa bi pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti v smislu spodbujanja podjetništva in fleksibilnejših delovnih mest. UTD bi poenostavil vodenje izplačil ter s tem znižal stroške socialnih transferjev. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 18, 30. april 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E--pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 3 Tema tedna UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK - UTVARA ALI BLIŽNJA REALNOST? Vsakemu Slovencu možnost za izhod iz socialne stiske Prvomajski prazniki so pred vrati, podaljšan vikend bodo nekateri izkoristili za počitnice, marsikdo pa si jih zaradi nizkega standarda ne bo mogel privoščiti. Praznik dela je tudi čas, ko so v ospredju pravice zaposlenih in pravica do dela za vsakega odraslega. Na državnem nivoju znova potekajo razprave o koncu ali podaljševanju varčevanja na plečih zaposlenih, o socialnih transferih in razmerah v gospodarstvu. Širše, v evropski javnosti, pa se čedalje pogosteje omenja univerzalni temeljni dohodek (UTD). KAJ JE UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK? Gre za stalen dohodek, ki naj bi ga država mesečno izplačevala vsem svojim prebivalcem, brez kakršnihkoli pogojev, neodvisno od drugih dohodkov. Vsi prebivalci bi bili deležni enakega zneska, po nekaterih predlogih naj bi bil za mladoletne nižji. Nekateri izračuni za Slovenijo se gibljejo okrog 150 evrov mesečno za odraslega v izhodiščnem trenutku. UTD bi po prepričanju zagovornikov odpravil socialne pasti, saj tisti, ki dobivajo denarno podporo, praktično izgubijo pravico do služenja denarja. Vzdrževani družinski člani bi bili v boljšem položaju, saj ne bi bili več popolnoma odvisni od zaslužka svojega vzdrževalca. Navsezadnje bi bil UTD v pomoč študentom, ki bi lahko študirali brez prevelike delovne obremenitve, ki jih ovira pri študiju. Kot še menijo zagovorniki, je lahko UTD stična točka, kjer se srečajo prizadeva- nja za socialno pravičnost in prizadevanja za liberalno gospodarstvo, ljudem pa bi s tem zagotovili dostojanstvo in možnosti za družbeno participacijo. O UTD TUDI NA MEDNARODNI KONFERENCI V MARIBORU Konec marca je v Mariboru potekala mednarodna konferenca o UTD in družbeni neenakosti, ki jo je organizirala sekcija za univerzalni temeljni dohodek pri Zofijinih ljubimcih, društvu za razvoj humanistike. Udeleženci iz vsega sveta so na konferenci prisluhnili več predavateljem, ki so iskali odgovore na vprašanja o tem, ali bi uvedba UTD zmanjšala revščino. Predavatelj Euro Brozic iz sindikata Konfederacija 90 je ob svojem nagovoru poudaril, da ne vzdrži argument tistih, ki pravijo, da je socialni sistem v Sloveniji zadovoljiv. Vedno več Slovencev živi pod pragom revščine, ki je ne premagajo niti s pomočjo socialnih transferjev. Kot so zbrani ugotovili ob koncu konference, je vprašanj še vedno veliko, a pomembno je, da se o UTD resno razpravlja v vedno več državah, kar je pot do njegove uvedbe. Naša anketa Bi z univerzalnim temeljnim dohodkom odpravili revščino? Univerzalni temeljni dohodek je določen znesek, ki bi ga prejemali vsi državljani ne glede na njihov socialni ali zaposlitveni status. Mnogim med njimi bi se s tem izboljšal socialni položaj, drugi bi ga porabili za različne namene. Kaj bi z njim storili sogovorniki? Toni Strnišnik, Dol Suha Del dohodka bi dal v kakšen varčevalni sklad, s katerim bi si izboljšal pokojnino. Verjamem pa, da bi številnim, ki so pod pragom revščine, ta znesek pomenil vir preživetja in bi se verjetno skrajšale vrste pred vrati dobrodelnih organizacij, kot sta Rdeči križ in karitas. Verjetno bi si tudi kaj več privoščil, saj mi ne bi bilo treba gledati na vsak evro. Rajko Rudnik, Logarska Dolina Mislim, da bi bil vsak vesel vsakega zneska, ki bi ga dobil od države. Jaz osebno bi ga porabil za kakšne dejavnosti, povezane s športom otrok na Solčavskem in v Lučah, še ne vem točno. Bi pa ta denar marsikomu pomenil izhod iz revščine in hkrati tudi več pozornosti oziroma časa, ki bi ga lahko posvetil družini in svojim hobijem. Ampak po mojem mnenju lahko o tem le sanjamo. Matej Planovšek, Nazarje Začel bi vlagati v nepremičnine, verjetno bi si lahko vzel več časa za svoje najbližje. Ne verjamem pa, da bi ta znesek kaj pripomogel k zmanjšanju ali odpravljanju revščine pri nas. Morda bi se s tem v podjetjih povečala produktivnost, saj ljudje ne bi več razmišljali o tem, kako bodo poravnali svoje položnice. Prav tako bi študenti, ki bi imeli določen vir dohodka, hitreje doštudirali. Simona Zadravec, Mozirje Verjetno bi tistim, ki živijo »iz rok v usta«, denar prišel zelo prav. Meni osebno bi tudi veliko pomenil, vendar ne vem, ali bi ga dala »na stran« in varčevala ali pa bi ga mogoče porabila za nakup določenih dobrin, ki si jih ta trenutek ne morem privoščiti. Ne verjamem, da bi s tem v naši državi odpravili revščino, saj sem prepričana, da bi se dvignile cene tako storitev kot blaga in posledično tudi življenjski stroški. Julijana Klemenšek, Robanov kot Dvomim, da se bo kdaj zgodilo, da bi nam država dala kak dohodek ne glede na zaposlitveni status. Bi pa ta znesek pripomogel, da bi si ljudje malo izboljšali standard, a ne verjamem, da bi s tem odpravili revščino. Sama bi ta denar podarila svojim vnukom. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Tema tedna, Aktualno V VLADI POTREBE PO UTD NE VIDIJO, ZADOSTOVALI NAJ BI SOCIALNI TRANSFERJI V marcu je vlada prejela predlog, da ponovno preuči možnosti za uvedbo UTD in javnost seznani s prednostmi in pomanjkljivostmi predlaganega sistema. Odziv Urada RS za makroekonomske analize in razvoj na predlog je bil, da »v Sloveniji podobno kot v drugih državah problematiko najšibkejših skupin prebivalstva rešujemo s širokim naborom socialnih transferjev. Za morebitno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka bi bila potrebna korenita sprememba sistema zagotavljanja socialne države, kot jo poznamo v današnjem pomenu. Za to bi bilo treba opraviti izčrpno in dolgotrajno družbeno razpravo vseh družbenih skupin in doseči široko politično soglasje«. V nadaljevanju odgovora na uradu pojasnjujejo, da bi se nadaljnjih analiz o finančni vzdržnosti UTD in njegovi višini Vlada RS lahko loti- la le po sprejemu družbenega in političnega soglasja, po katerem bi bile znane tudi osnovne predpostavke o virih financiranja in upravičencih do UTD. Brez teh osnovnih predpostavk po mnenju urada poglobljene analize niso smiselne. To bi lahko razumeli tudi kot mnenje, da je analiziranje možnosti uvedbe UTD mogoče le, če bo takšna zahteva dovolj širokega kroga javnosti. Tatiana Golob UTD - razlog za lažje odpuščanje delavcev? Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: »Poglejmo si naslednje argumente za uvedbo UTD, ki so bili med drugim zapisani v sklepih Državnega sveta RS k zaključkom posveta o UTD v Sloveniji v letu 2010. Posamezniku bi se omogočilo sprejemati bolj drzne odločitve in spodbujalo njegovo kreativnost. UTD bi v višini, ki bi zagotovila preživetje in varnost, omogočil, da bi delavec dobil diskrecijsko pravico postaviti svoje pogoje dela in izbrati delo, ki mu ustreza. Pa recimo, da je ob vseh naštetih trendih na trgu dela realnost tudi UTD. Prevalimo sedaj možnost izbire na delodajalca. V tem primeru se kaj lahko zgodi scenarij, na katerega opozarja razvojni ekonomist Marjan Se-njur, in sicer, da bi podjetja lažje odpuščala delavce, ker bi vedela, da so »preskrbljeni«. Izbira delodajalca bi v tem primeru torej prehitela izbiro delavca. Čedalje večje število delovnih mest postaja atipičnih v smislu projektnega dela, delnega zaposlovanja. Prav tako je trenutno pojem samo-zaposlitve povezan zlasti z reševanjem social- nega položaja, ne s preizkušanjem tveganih idej, inovativnostjo ter podjetniško iniciativo. Z zagotovitvijo neke osnove za preživetje bi se ljudje lahko lažje odločali za takšne vrste zaposlitve. Takšen argument je pravzaprav poskus legitimacije fleksibilizacije trga dela, ki namesto razkrivanja temeljnih problemov takšnega trenda pristane na tovrstno »normalizacijo« prekernih delovnih razmerij, kar je ena izmed temeljnih postavk novega duha deregu-liranega kapitalizma Osebno pa bi v tem trenutku veliko bolj kot teoretsko debato o morebitni uvedbi UTD zamenjal s še kako praktično javno razpravo, zakaj je v Sloveniji minimalni osebni dohodek 269 evrov, čeprav je že v socialni zakonodaji iz 2010 zapisano, da je ta znesek 288,81 evra, čeprav je tudi ta znesek prenizek, in zakaj še vedno ni novega izračuna višine minimalnih življenjskih stroškov, čeprav je v isti zakonodaji iz 2010 zapisano, da se »najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov«.« GOZDNA ŠOLA MOZIRJE Na poti stare slave? Gozdna šola, ki leži na koncu Lok pri Mozirju, tik ob Savinji, je bila v preteklosti dobro poznana slovenski javnosti, saj so se v njej vrstili razni tabori, ki so jih obiskovali mladi iz vse Slovenije. Pred leti se je zgodba o uspehu končala, Občina Mozirje pa si je odtlej ves čas prizadevala, da bi ta kompleks znova zaživel. Sedaj končno vse kaže na to, saj je prostor od Športne unije Slovenije, ki je lastnica, vzelo v najem podjetje Višinski d.o.o iz Šoštanja. ŠPORTNA UNIJA KONČANO ODDALA ŠOLO V NAJEM Stacionarni objekti so z leti propadali in postajali nema priča nekdaj uspešne zgodbe. Taborniki, športni klubi, šole in ostali so si donedavna lepo urejen prostor podajali kot štafetno palico, vse manj pa se je vanj vlagalo. Ker je lokacija rahlo oddaljena od poseljenega območja Lok, je bila šola velikokrat cilj napadov različnih nepridipravov in vandalov. Zaradi neurejenosti so se zato le še redke skupine odločale, da bi tu preživele kak dan ali teden. Občina Mozirje si je ves čas prizadevala, da bi gozdna šola znova zaživela. Veliko je bilo pogovorov s Športno unijo Slovenije, ki prostora ni hotela prodati kljub temu, da ni imela izdelanega načrta razvoja, kupci pa so bili in so imeli izdelane načrte o ponovni oživitvi. Pred časom je bil objavljen razpis o najemu gozdne šole. Nanj se je prijavilo in dobilo prostor v upravljanje podjetje Toma Drolca Višinski d.o.o. iz Šoštanja. NOVI KAMP DOPOLNITEV PONUDBE KAMPIRANJA V DOLINI Drolc je skupaj z Mitjo Tašlerjem zavihal rokave in začel udejanjati svoj načrt, da postane gozdna šola kamp. Vrsta očiščevalnih akcij, na ka- terih so rokave zavihali tudi domači športniki, je obrodila sadove, saj je okolica sedaj očiščena podrastja in smeti. Zraslo je pet novih objektov, v katerih bo pripravljeno vse za tiste, ki bodo želeli tu kampirati. Na voljo bodo tudi že postavljeni šotori, z vsem potrebnim v njih, ki jih bo možno najeti za eno ali več noči. Veliko je namreč kolesarjev ali drugih športnikov, ki na daljših trasah razmišljajo, kje prenočiti in nabrati svežih moči. Novi najemniki gozdne šole so že v dogovorih z različnimi ciljnimi skupinami, ki bodo to poletje kampirale na tej lokaciji. Z letošnjim majem se tako v počitniški biser ob Savinji vrača življenje. Če bo le-ta zasijal v pravi meri, bo odvisno od uspešnosti realizacije idej najemnikov, ki pravijo, da novi kamp ne bo predstavljal konkurence ostalim ponudnikom kampiranja v dolini, ampak dobrodošlo dopolnitev in popestritev. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 5 Aktualno OBJAVLJEN PREDLOG PRAVILNIKA O NUJNI MEDICINSKI POMOČI Zgornja Savinjska dolina bo ostala brez satelitskega urgentnega centra V sredo, 22. aprila, je ministrstvo za zdravje objavilo težko pričakovan pravilnik o službi Nujne medicinske pomoči. Žal se uresničuje najbolj črn scenarij: Zgornja Savinjska dolina bo ostala brez urgentnega satelitskega centra, kar nas oddaljuje od enakopravnosti do zdravstvenih storitev. Pravilnik gre sicer v javno razpravo, v kateri bo mogoče podati pripombe in predloge, vprašanje pa je, ali bodo le-ti upoštevani. ČAKAJO NAS OBČUTNE SPREMEMBE Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darja Es neugoden razplet komentira takole: »Po predlogu novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči nas na območju Zgornje Savinjske doline čakajo občutne spremembe pri organizaciji nujne medicin- ske pomoči (NMP). Po tem predlogu smo na območju našega zavoda dolžni zagotavljati le neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV), kar pomeni da je direktor javnega zdravstvenega zavoda dolžan zagotoviti NZV ob sobotah, nedeljah in praznikih, in sicer vsaj osem ur, v času največjih pričakovanih obremenitev. Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava: »Ukinitev urgentne službe za Zgornjo Savinjsko dolino je nedopustna! Prebivalci oddaljenih krajev smo že sedaj prikrajšani za dostopnost do določenih zdravstvenih storitev ali pa je koriščenje le-teh povezano z večjimi dodatnimi stroški. Z novo organiziranostjo se bo še poslabšalo. Spremembe, ki jih bo prinesla drugačna organiziranost, prinašajo strah in dvom v ustreznost rešitve, predvsem iz razloga, ker v prvem planu ni skrb za hitro nudenje nujne medicinske pomoči, ampak predvsem finančni prihranek. Pri tem se ne upošteva posebnosti območja in več porabljenega časa, ki je potreben, da pride nujna pomoč do bolnika oziroma poškodovanih. Če vsi enakovredno in solidarno plačujemo v zdravstveno blagajno, imamo vsi pravico do enakovredne obravnave. Za prebivalce obrobnih naselij izven urbanih središč to lahko pomeni samo eno: naše zdravje in naša življenja niso enakovredna. Sprašujemo se, ali se bomo morali prebivalci oddaljenih, obrobnih, obmejnih krajev začeti ozirati po dostopnosti za življenje pomembnih storitev preko meje ... in naše osnovne pravice kot enakovredni državljani Evrope iskati kje drugje? Ali pa bomo morali pokazati državljansko nepokorščino in se upreti politiki kapitala, ki uničuje vse, kar je bilo v preteklosti storjenega za dobrobit državljanov. Upam, da bomo v času javne razprave o predlogu Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči znali odgovorne prepričati, da bi bilo potrebno v naših turističnih krajih izboljšati zdravstveno oskrbo ali jo vsaj obdržati na tej ravni. Solčavsko je bilo vedno zaradi neokrnjene narave privlačno za turizem. Leta 2009 je prejelo naziv Evropska destinacija odličnosti. Letno beležimo preko 120.000 obiskovalcev, število prenočitev pa se letno giblje okrog 20.000. Nemalokrat se zgodi, da tudi obiskovalci potrebujejo nujno medicinsko pomoč, naša dolžnost je, da jim jo nudimo.« Darja Es: »S strokovnega vidika predlog pravilnika za območje Zgornje Savinjske doline nikakor ni sprejemljiv.« (Foto: Štefka Sem) Poleg omenjenih dejavnosti direktor javnega zdravstvenega zavoda zagotovi NZV v rednem delovnem času, in sicer v obliki pripravljenosti zdravnika, ki se le izjemoma na poziv dispečerske službe zdravstva vključi v službo NMP. Poleg izvajanja NZV nam pripada le nujno reševalno vozilo (NRV), ki je reševalno vozilo za nujne prevoze pacientov. Ekipo v NRV sestavljajo diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirana medicinska sestra z dodatnimi znanji in zdra- Ciril Rosc, župan Občine Luče: »V Zgornji Savinjski dolini se z novim predlogom Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči stanje poslabšuje. Poleg Kamnika in Ormoža in še mogoče koga je tako tudi Zgornja Savinjska dolina po novem siva lisa na novi karti nepokritosti teritorija službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. V naši dolini si želimo pridobiti status satelitskega urgentnega centra in v tej smeri bodo šli vsi naši napori in aktivnosti tudi v prihodnje. S tem pravilnikom nam država ne samo otežuje zdravstveno varnost, temveč posredno tudi zapira vrata pri razvoju doline, da o razvoju turizma niti ne govorimo. Izjemno sporen z ustavnega vidika se mi še posebej zdi 7. člen pravilnika, ki na podlagi strokovno utemeljenih meril dela državljane dveh kategorij: urbane državljane iz mest z 10-minutnim sprejemljivim dostopnim časom od sprejema klica, ki kaže na življenjsko ogroženost pacienta, in nas, ruralne državljane s podeželja, z 20-minutnim dostopnim časom. Mogoče pa je pri strokovnih merilih bilo ugotovljeno, da smo pode-želani dvakrat bolj odporni tudi na bolezni. Zanimivo pri tem je, da smo pri plačevanju davkov lahko vsi izenačeni - meščani in podeželani.« 6 Savinjske novice št. 17, 24. april 2015 Aktualno, Gospodarstvo vstveni reševalec - voznik nujnega reševalnega vozila z dodatnimi znanji, reševalno vozilo pa bo brez zdravnika.« VSI NIMAMO ENAKIH PRAVIC? Esova poudarja, da se jim zdi sporen tudi 7. člen predloga pravilnika, ki opredeljuje sprejemljive dostopne čase, in sicer v urbanih področjih do 10 minut od sprejema klica, ki kaže na življenjsko ogroženost pacienta, v ruralnih področjih pa do 20 minut od sprejema klica, ki kaže na življenjsko ogroženost pacienta. Dostopna časa morata biti dosežena v 80 odstotkih vseh nujnih intervencij. »Ali nimamo z ustavo vsi zagotovljene pravice do enake zdravstvene oskrbe kjerkoli v državi?«, se sprašuje Esova. V 7. členu so navedeni tudi pogoji za način organiziranja službe NMP. Darja Es: »Mreža službe NMP se organizira za območje države, pri čemer se za predbolnišnični del upošteva število in demografska struktura prebivalcev, geografske in prometne razmere, teritorialna oddaljenost do urgentnega centra in potrebe prebivalstva, ki se odražajo v kazalnikih zdravstvenega stanja in zdravstvenega varstva ter številu opravljenih intervencij in pregledov, po podatkih dispečer-ske službe zdravstva, poročilih izvajalcev službe NMP. Nikjer pa niso navedene številke, kajti zelo hitro bi se pokazala težava pri sedanji dodelitvi urgentnih centrov.« BOMO ODHAJALI V URGENTNI CENTER? Vse navedeno daje jasno sliko, koliko bodo naši občani na slabšem po novi uredilvi NMP, kajti iz sedanje 24-urne pokritosti sedem dni v tednu se bo stanje spremenilo v zagotavljanje NZV in zagotavljanje NRV. Vsi ostali primeri v preostalem času bodo vezani na urgentni center in mobilno enoto NMP nam najbližjega urgentnega centra. »Po zdravi pameti dostopni čas 20 minut pomeni, da po edini dostopni dvopasovni cesti v Zgornjo Savinjsko dolino mobilna enota NMP v tem času doseže le Mozirje (brez okolice) in eventualno še Nazarje, vsi ostali prebivalci pa izpadejo tudi iz območja dostopnosti 20 min. NEZADOVOLJNA TUDI POSLANKA BRINOVŠKOVA V sporočilu za javnost se je na predlog pravilnika kritično odzvala tudi poslanka SDS Nada Brinov-šek. Izpostavila je, da se v poslanski skupini ne strinjajo z ureditvijo NMP na terenu oziroma periferiji. Nikakor ne morejo sprejeti dejstva, da je v pravilniku določen odzivni čas mobilnih enot NMP, in sicer v urbanih področjih 10 minut, na periferiji pa 20 minut od sprejema klica. Menijo, da gre v tem primeru za diskriminacijo bolnikov in da želi ministrstvo za zdravje vzpostaviti sistem prvorazrednih in drugorazrednih bolnikov. »Nujna medicinska pomoč ima sedaj sedež v Nazarjah. Po novem pa bi bolnik moral iskati pomoč v najbližjem satelitskem centru v Velenju. Odzivna pot se torej ne poveča le za 20 minut, temveč za več kot pol ure. Če se vzame v obzir tudi dejstvo, da naši reševalci poznajo teren, bo to v primeru, da bo to vse potekalo preko dispečerskega centra in garmin naprav v Velenju, pomenilo daljši odzivni čas. Praksa, ki je bila do sedaj, se je vsaj na primeru Zgornje Savinjske doline izkazala za zelo dobro,« meni Brinovškova. Po njenem mnenju je sistem NMP na periferiji dober in bi ga bilo treba le nadgraditi. Štefka Sem ČISTILNA NAPRAVA V LOKAH PRI MOZIRJU Zastarela in preobremenjena, a sredstev za novo zaenkrat (še) ni Čistilna naprava Mozirje, ki je locirana v Lokah pri Mozirju, je bila zgrajena leta 1991, njen upravljavec je mozirska Komunala. »Prvotno je bila zmogljivost 2.000 populacijskih enot (PE), v letu 2000 je bila dograjena na 3.000 PE,« je povedal direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Ermenc. Na čistilno napravo so priključene komunalne odpadne vode iz občin Mozirje, Nazarje in Rečice. Skupno število priključenih sedaj presega 4.000 PE, zato je čistilna naprava preobremenjena in ne zadostuje potrebam. Poleg tega je mehanska oprema, ki izvaja biološki del čiščenja, dotrajana in praktično ni več v funkciji. Učinek čiščenja je torej slab, čistilna naprava prekomerno onesnažuje okolje, je realno stanje mozirske čistilne naprave opisal Ermenc. NUJNA OBNOVA Komunala Mozirje je kot upravljavec čistilne naprave že pred več kot desetimi leti pričela opozarjati vse tri občine - lastnice, da je biološki del naprave iztrošen, da se ga ne da več vzdrževati in obna- vljati ter da bo potrebno poskrbeti, da se čistilna naprava zgradi na novo, ali pa da se obstoječa v celoti rekonstruira. Vrednost projekta bi bila po besedah Ermenca naj- Čistilna naprava stoji na poplavnem območju majhne ogroženosti. Del čistilne naprave je nadvišan in razlitje vode ne predstavlja nobene nevarnosti. Dva bazena sta po- Dva od treh bazenov mozirske čistilne naprave. (Fotodokumentacija JP Komunala Mozirje) manj 500 tisočakov, napravo pa bi povečali na zmogljivost 6.000 PE. »Pripravili smo idejne zasnove rešitev in jih ovrednotili, vedno pa se je zataknilo pri financah, ki jih morajo zagotoviti lastniki - lokalne skupnosti,« je povedal direktor. krita in poplava po izkušnjah nima vpliva in ni možnosti razlitja vsebine bazenov. Na udaru poplav je zadrževalni bazen meteornih vod, kjer pa v primeru večjega deževja, ki povzroči poplave, dotekajo tako razredčene vode, da njihovo razli- tje ne predstavlja nobene nevarnosti za okoliška kmetijska zemljišča. ČAKAJO NA NASLEDNJI RAZPIS Mozirski župan Ivan Suhover-šnik je povedal, da Mozirje vodi skupni projekt vseh treh občin. Na razpis za obnovo čistilne naprave so se prijavili že trikrat, a nikoli uspeli. Na zadnjem razpisu so bili še najbližje. Letos razpisov ne bo, pričakujejo ga v letu 2016. Ker je to regijski projekt in prioriteten, pomemben vidik pa je tudi ekologija, pričakujejo, da bodo na novem razpisu uspešni. Ker že imajo gradbeno dovoljenje, bo delo lahko steklo takoj, ko bodo sredstva. Vrednost pripravljenega projekta je okrog 600 tisoč evrov. Kakšna bo vrednost sofinanciranja, ne vedo, saj je vse odvisno od razpisa, verjetno pa bo med 60 in 85 odstotki vrednosti projekta. Preostanek naložbe se bo razdelil po občinah glede na količino porabljene vode. Čistilna naprava res ne dela več idealno, a bo morala počakati, da se najdejo finance za izvedbo investicije, ugotavlja Suhoveršnik. Štefka Sem Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 7 Intervju ŽUPANJA OBČINE SOLČAVA KATARINA PRELESNIK Katarina Prelesnik (Foto: Marija Lebar) Dobrega pol leta je minilo od zadnjih lokalnih volitev, ko je bila v Solčavi izvoljena nova občinska oblast z županjo Katarino Prelesnik na čelu. V tem času je dodobra in od blizu še bolj spoznala številne odgovornosti in raznotere dolžnosti, ki jih ta funkcija nosi s seboj. Pred časom je že bila podžupanja, tako da te izkušnje sedaj s pridom uporablja. Občina je zaradi vlaganj v investicije precej zadolžena in nižanje dolga je ena od nalog, ki si jih je zadala. Sicer pa je treba še marsikaj postoriti tako na področju komunale kot infrastrukture, tudi turistične, da bodo učinki res opazni - tudi v finančnem smislu, pravi. - Že vrsto let ste vpeti v solčavsko družabno, društveno, športno in politično življenje, a po rodu niste Solčavanka? Štejem se za Solčavanko, tukaj živim že več kot 22 let, sicer pa izhajam iz Juvanja. - Lani ste se odločili kandidirati za županjo in bili tudi izvoljeni. Kaj vas je nagnilo k tej odločitvi? Izziv in možnost, da s svojimi izkušnjami pripomorem k razvoju občine kot celote in s tem tudi k čim boljšim življenjskim pogojem za na- »Življenje čisto na severu Zgornje Savinjske doline je še vedno čudovito!« še ljudi. Mojo odločitev so nato podprli svetniki in občani. - Že ob nastopu mandata ste dejali, da nameravate župansko funkcijo opravljati nepoklicno. Ste še vedno takega mnenja? Res je, funkcijo opravljam nepoklicno, vendar pa to ne pomeni, da sem ali bom pri svojem delu neprofesionalna, nasprotno. Vse napore bom vložila v to, da občino pripeljemo v boljši, zlasti finančni položaj, kot je sedaj. Za to imam še vedno dovolj volje in energije pa tudi dobre sodelavce. Ti čutijo odgovornost in se zavedajo, da ne delajo za županjo, ampak z njo za občane, zato kadrovskih sprememb nisem načrtovala. Potrebujem sodelavce, ki so odgovorni vsak za svoje področje in se nanj tudi spoznajo. - Vam pri opravljanju županskih dolžnosti pridejo prav vaše poklicne izkušnje? Menim, da je res tako. Po izobrazbi sem ekonomistka, že dobrih dvajset let zaposlena v gospodarski družbi. Delam na upravi podjetja, tudi v računovodstvu. To znanje mi bo prišlo prav pri urejanju občinskih financ; ena od prioritet mojega mandata je namreč zmanjšati dolg občine in ga spraviti na znosno raven. Ob tej priliki bi se rada zahvalila mojim sodelavcem v Davidovem hramu za usklajevanje in pomoč, Andreji in Dušanu Žehlju pa za razumevanje. - Imate tudi dolgoletne politične izkušnje, če smemo tako imenovati vaše delovanje v občinskem svetu, en mandat ste bili celo pod-županja. Drži. Za svetnico v občinskem svetu sem kandidirala dvakrat in občani so mi s podporo omogočili, da sem bila tudi obakrat izvoljena. V prvem mandatu me je takratni župan imenoval za podžupanjo. V preteklem obdobju sem poskušala delovati čim bolj aktivno in vse te dragocene izkušnje sedaj s pridom uporabljam. - Glede na to, kako država vse bolj varčuje pri denarju za občine, bo zmanjšanje zadolženosti kar težak zalogaj. Res je. Že lani je bilo denarja, namenjenega za primerno porabo in za investicije po 21. in. 23. členu Zakona o financiranju občin, manj. Letos je država ta sredstva še dodatno skrčila. Kljub obljubam do sedaj občinam še niso odvzeli nobene njihove izvirne naloge, ki jih morajo opravljati in kriti stroške za njihovo izvajanje. Pri tem so zlasti prizadete majhne občine. Upam, da bodo odgovorni spoznali, kako pomembne so majhne občine, še zlasti na obrobnih in obmejnih območjih, kjer so pogoji za življenje drugačni kot v središčih in se še vedno ukvarjamo z zagotovitvijo osnovne infrastrukture, ki je marsikje drugje povsem samoumevna. - Omenili ste izvorne naloge občine, ki jih te financirajo iz sredstev primerne porabe. Solčavska občina skrbi za delovanje osnovne javne infrastrukture, kot so občinske ceste in komunalna infrastruktura, pa tudi za vrtec in šolo, socialo, pospešuje kulturno in društveno dejavnost ter omogoča pogoje za gospodarski razvoj »Upam, da bodo odgovorni spoznali, kako pomembne so majhne občine, še zlasti na obrobnih in obmejnih območjih, kjer so pogoji za življenje drugačni kot v središčih in se še vedno ukvarjamo z zagotovitvijo osnovne infrastrukture, ki je marsikje drugje povsem samoumevna.« ter gradnjo stanovanj. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če v kraju ne bi imeli šole in bi se že mali otroci morali vsak dan voziti v šolo v Lu-če. Poleg tega pa si v naši občini močno prizadevamo zadržati in pridobiti prebivalce, saj nas je le dobrih 500. Investicijski denar, ki ga dobimo od države, naša občina letos namenja za vlaganja v turistično in okoljsko infrastrukturo. - Če bi imeli na voljo več denarja, kaj bi po vašem mnenju potrebovala Solčava? Poleg že omenjene okoljske infrastrukture, ki bi jo lahko z več denarja bolje in hitreje obnovili, je žalostno, da nimamo ustrezne telovadnice. Ta bi nam služila za kulturne in športne prireditve, ki bi bile namenjene domačinom, turistom in obiskovalcem. - Omenili ste turizem. Vaša občina je za obiskovalce privlačna že od nekdaj. Kakšni so rezultati na tem področju? Čeprav imamo v naši občini letno okoli 150.000 obiskovalcev, opažamo, da turistični obisk ne raste s takšno dinamiko, kot smo si želeli. V turizmu smo še vedno preveč odvisni od vremena, zimska sezona pa tudi ni izkoriščena, kot bi si želeli. Izdelano imamo Strategijo razvoja turističnega območja Solčavsko, ki jo bo potrebno naravnati bolj trženjsko. Občinske investicije, 8 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Intervju ki so bile namenjene za razvoj turizma, morajo začeti dajati pozitivne rezultate oziroma se morajo začeti v čim večjem odstotku financirati same. Seveda pa bo občina še naprej podpirala razvoj turizma, saj je turizem za naš kraj pomembna gospodarska dejavnost, ki ima pozitiven fi- f A »Poleg že omenjene okoljske infrastrukture, ki bi jo lahko z več denarja bolje in hitreje obnovili, je žalostno, da nimamo ustrezne telovadnice. Ta bi nam služila za kulturne in športne prireditve, ki bi bile namenjene domačinom, turistom in obiskovalcem.« ._J nančni vpliv tudi na ostale dejavnosti. Čim prej moramo najti boljšo obliko sodelovanja z družbo Logarska dolina d.o.o. in preveriti morebitno optimizacijo delovanja Centra Rinka. - Ob nastopu mandata ste dejali, da bosta prednostni nalogi finančna konsolidacija občine in nadaljevanje začetih večjih projektov. Eden takih je ureditev turistične infrastrukture ob panoramski cesti. Kako daleč je izvedena? Ob panoramski cesti smo lani jeseni pričeli z gradbenimi deli, in sicer z ureditvijo razgledišč in počivališč, postavljeno je bilo tudi nekaj turistične infrastrukture. Letos nadaljujemo z delom, do konec meseca junija pa mora biti urejenih vseh 20 turističnih točk. V okviru projekta bomo izdelali tudi multimedijsko predstavitev novega turističnega produkta, izdelan bo promocijski material in pripravljeni turistični paketi. Omenjeni turistični produkt moramo začeti promovirati in tržiti. Ob tem upamo, da bo ob zaključku projekta tudi država našla denar, da uredi cesto, saj je panoramska cesta kategorizirana kot državna. - Eden večjih zalogajev na področju turizma je bil tudi projekt Cavetours s čezmejnim sodelovanjem, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Je delo na področju turistične ponudbe s tem zaključeno? Nikakor ne. Pri projektu Cavetours smo sodelovali z Obirskimi jamami iz sosednje občine Železna Kapla. V okviru projekta so med drugim nastali novi turistični paketi, ki jih bomo po- »Pri projektu Cavetours smo sodelovali z Obirskimi jamami iz sosednje občine Železna Kapla. V okviru projekta so med drugim nastali novi turistični paketi, ki jih bomo ponujali na obeh straneh meje.« v_J nujali na obeh straneh meje. Upamo, da bomo s tem projektom uspeli približati Solčavsko tudi turistom, ki pridejo na oddih na Južno Koroško. Želim si aktivnega sodelovanja s Koroško, saj vidim še številne neizrabljene možnosti. Ne gre samo za naravne lepote in neokrnjeno oko- lje, ki ga želimo ohranjati še naprej. Gre tudi za pohodniške in kulinarične izkušnje, ki jih gost pri nas lahko doživi. Na srečo imamo na občini oblikovan dober odbor za turizem. Prepričana sem, da s sodelovanjem vseh lahko dosežemo dobre rezultate. - Pravite, da imate dober odbor za turizem. Kaj pa ostali odbori, komisije, občinski svet? Moram reči, da je sodelovanja z odbori veliko in da je dobro, saj v nasprotnem primeru ni mogoče sproti reševati težav ter dosegati dobrih rezultatov. Svetniki in odborniki prihajajo iz različnih delov občine, poznajo dejanske težave in potrebe na terenu. Skupaj poskušamo poiskati ustrezne rešitve, seveda v okviru finančnih zmožnosti in pristojnosti občine. Gotovo pa vsega naenkrat ni mogoče narediti. - Kar kmalu ste imenovali tudi podžupana. Ste z izbiro zadovoljni? Lahko rečem, da sem se prav odločila. Podžupan Franci Ošep mi je v veliko podporo in pomoč, saj je zelo vesten, zanesljiv in resnično vre- »Čeprav imamo v naši občini letno okoli 150.000 obiskovalcev, opažamo, da turistični obisk ne raste s takšno dinamiko, kot smo si želeli. V turizmu smo še vedno preveč odvisni od vremena, zimska sezona pa tudi ni izkoriščena, kot bi si želeli.« v_„' den zaupanja. Mnogokrat se udeleži različnih sej in sestankov, tudi kolegija županov, če sama ne utegnem. - Vaša občina ima režijski obrat, ki skrbi za ravnanje z odpadki, preskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode. Namestili ste tudi zadnje vodomere. Pred kratkim je občinski svet potrdil nove cene izvajanja storitev, pri tem pa tudi 35-odstotno občinsko subvencijo na cene. Nekateri so menili, da bi ta morala biti še višja. Vaš komentar? Že pri oblikovanju cene smo upoštevali res minimalne stroške, ki bremenijo vzdrževanje vodovoda in čistilne naprave. Žal je še vedno veliko vlaganja v to infrastrukturo, kar pa seveda vpliva tudi na ceno. Se pa zavedam, da bodo nekateri težko sprejeli to položnico. Moramo vedeti, da smo po zakonu dolžni to storiti in zaračunavati. - Kar veliko je bilo v občini storjenega na področju infrastrukture. Zainteresiranim investitorjem so bila na voljo tudi zazidljiva zemljišča v Medici. Ste jih uspeli prodati? Gre za območje, namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Želeli smo, da bi se tukaj naselile mlade družine z otroki, ki bi prinesle dodaten utrip v občino. Sam kraj Solčava ni zelo naseljen, kar nekaj je praznih hiš. Zato smo zelo zainteresirani, da bi privabili nove občane. Medica je od središča Solčave oddaljena le »dober korak«. V Solčavi je na razpolago vse od vrtca in šole do pošte, občine in trgovine. To je zelo ugodno. Doslej smo uspeli prodati štiri tamkajšnje gradbene parcele, nekaj pa jih je še na voljo. - Ob tem ste omenili tudi trgovino v Solčavi, ki ji je nekaj časa grozilo zaprtje. Zelo smo zadovoljni, da imamo v kraju podjetje Eltras d.o.o., ki domačinom nudi številna delovna mesta. Veseli nas tudi, da so se v tem podjetju odločili in sklenili obdržati trgovino v kraju. Na srečo je tudi gostilno, ki bi bila po stečaju Zgornjesavinjske kmetijske zadruge zaprta, prevzela nova najemnica. - Omenili ste panoramsko cesto, ki vodi pod Olševo in nad oziroma čez Macesnikov plaz. Kakšna pa je situacija na tem območju sedaj? Lahko rečem, da je plaz za sedaj na srečo dokaj v mirovanju. Žal pa so v mirovanju tudi sredstva za sanacijo, saj za to področje država trenutno ni namenila nobenega denarja. Potrebno se bo začeti spet dogovarjati in pomagati domačinom, ki sedaj na območju plazu ne morejo oziroma ne smejo nič graditi. Sicer pa se v občini srečujemo še z drugimi, manjšimi plazovi, tako smo lani urejali Icmankov plaz na cesti do domačije Icmank. - Sami ste članica številnih društev, vse od športnega do gasilskega. Solčavska društva so zelo dejavna, združujejo različne skupine ljudi, od kulturnikov do upokojencev. Kako je s financiranjem teh dejavnosti v občini? Kot vsako leto bomo tudi letos namenili nekaj finančnih sredstev za delovanje naših društev. Vendar bi rada poudarila, da je nujno potrebno prostovoljno sodelovanje članov. Kot marsikdo ' ^ »Lahko rečem, da je plaz (Macesnikov, op. p.) za sedaj na srečo dokaj v mirovanju. Žal pa so v mirovanju tudi sredstva za sanacijo, saj za to področje država trenutno ni namenila nobenega denarja.« tudi jaz pogrešam, da bi se člani sami odzvali na dogodke, vedno je treba klicati. Jaz zelo rada pomagam in sodelujem. Tudi to mi daje moč za tisto bolj težko, neprijetno delo. - Vaša misel za konec pogovora? Smo v zelo težkih časih za manjše občine, vendar bomo z dobro gospodarnostjo in optimizmom prebrodili tudi te čase. Potrebno pa je razumevanje in sodelovanje vseh, tako zaposlenih na občini kot občanov. Življenje čisto na severu Zgornje Savinjske doline je še vedno čudovito, v miru, z naravo. Ko prideš domov, pozabiš na težave, zato vas vabim, še vedno si lahko privoščite enega od »kotičkov« na Solčavskem. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 9 Iz občin 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE NAZARJE Zelena luč za zazidalni načrt cone Prihova V četrtek, 23. aprila, je potekala 6. seja občinskega sveta Občine Nazarje, na kateri so med drugim obravnavali zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2014 in poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2014 ter ju po krajši razpravi soglasno sprejeli. V nadaljevanju so svetniki posvetili nekaj več pozornosti komunalnim projektom: nameravani spremembi prostorskega plana Bič v Šmar-tnem ob Dreti, asfaltiranju nekaj sto metrov makadamske ceste do Laz v Kokarjah in pridobivanju dokumentacije za poslovno cono Prihova. Glede na doslej neuspešno prodajo parcel za stanovanjsko gradnjo v coni Bič v Šmar-tnem ob Dreti je Občina Nazarje začela postopek za spremembo namembnosti omenjenega območja tako, da bi namembnost spremenili v poslovno-stanovanjsko gradnjo. Občinski svet se je strinjal s predlogom pristojnega odbora, da se začne s postopkom spremembe namenske rabe. Precej časa so svetniki namenili seznanitvi z zazidalnim načrtom obrtno industrijske cone Prihova. Krajinska arhitektka Sabrina Zaletel iz Strukture je predstavila pripravljeno dokumentacijo in postopke za pridobitev končnega predloga ter sprejem odloka, ki bo podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj. Svet je nato soglasno sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu cone Prihova, predvidoma do konca maja pa naj bi bil za sprejem pripravljen dokončni predlog tega odloka. V nadaljevanju seje so svetniki obravnava- li spremembe odloka o ustanovitvi OŠ Nazarje, plan dela Glasbene šole Nazarje za leto 2015, predloge cenikov za najem in uporabo prostorov v Domu kulture, Jakijevi hiši in športni dvorani ter cenik pogrebnih storitev in grobnin. Jože Miklavc Svetniki občine Nazarje so imeli tokrat na dnevnem redu zajetnih dvanajst točk. (Foto: Jože Miklavc) OB DNEVU ZEMLJE Na mestih posekanih dreves posadili nova V Nazarjah so ob dnevu Zemlje, 22. aprila, pri tamkajšnjem kulturnem domu posadili sadike hruške, drena, gloga in skorša, ob sotočju rek Drete in Savinje pa vrbe žalujke. Občina Na- zarje je k projektu povabila nazarsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije in Savinjsko gozdarsko društvo. Pri sadnji dreves so sodelovali predstavniki raznih organizacij in društev iz Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek je ob sotočju Drete in Savinje simbolično posadil vrbo žalujko. (Foto: Štefka Sem) občine. Vabilu so se odzvali tudi varovanci Varstveno delavnega centra SAŠA, enote Vrba iz Nazarij. Kot je povedal nazarski župan Matej Pečov-nik, so morali na omenjenih lokacijah določena drevesa posekati, sedaj pa so poskrbeli, da so posajena nova. Posamezna drevesa so simbolično posadili načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale, ravnateljica nazarske osnovne šole Vesna Lešnik in ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek. Sadili so še čebelar Franc Macuh, vodja na-zarske območne izpostave zavoda za gozdove Toni Breznik, predsednik Savinjskega gozdarskega društva Lojze Gluk, župan Matej Pe-čovnik, predsednik nazarske krajevne skupnosti Ivan Turk ter varovanci VDC-ja. Slednji so na »njihovo« drevo zelo ponosni in so obljubili, da ga bodo hodili zalivat ter opazovat, kako raste. Župan je še dodal, da bodo jeseni s sadnjo nadaljevali in da si želijo, da pri tem sodelovala še druga društva, ki sooblikujejo delo lokalne skupnosti. Več o posajenih drevesih je povedal gozdar Marijan Denša. Poudaril je, da so pri izbiri sadik gledali tudi na to, da so medonosne. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Iz občin SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Letošnji priznanji Ludviku Esu in Ribiški družini Mozirje Ob prazniku Občine Mozirje, ki ga praznujejo na jurjevo, je bila v dvorani mozirskega kulturnega doma slavnostna seja, na kateri so podelili priznanji letošnjima dobitnikoma, ob tem pa je župan Ivan Suhoveršnik orisal pot in delo občine od jurjevega do jurjevega. Podobno so v Mozirju počeli že pred stoletji, le da so takrat po obhodu trških meja poročali trškemu magistratu, torej takratni oblasti. Župan Suhoveršnik je govor pričel z navedbo projektov, ki so bili kljub finančni krizi realizirani v preteklem letu. Omenil je vrsto plazov, težave pri urejanju šmihelskega vaškega jedra, kilometre cestišč in kot bistveno pridobitev še zadnje soglasje s strani pristojnih ministrstev za sprejetje občinskega prostorskega načrta. Slednji bo podlaga za razvoj občine v prihodnjih letih, predvidoma naj bi bil sprejet na junijski seji občinskega sveta. Pomembna je tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo ločkega jezu na Savinji. V teku je že razpis za izbiro izvajalca gradnje, slednja naj bi se pričela v poletnih mesecih. V letošnjem letu se bo moderniziralo par odsekov cest v Lepi Njivi, glavna cesta v ta kraj pa še čaka na rešitev. Cestišče naj bi bilo sanirano ob sanaciji vodovoda Le-tošč, ki pa se odmika v prihodnost. Več kot potreben je nov most pri gasilskem domu. V načrtu je še vrsta projektov, ki so odvisni od državnih sredstev: krožišči v Soteski in pri avtobusni postaji, pločnik med Preseko in Mozirjem, prestavitev knjižnice, rešitev zastalega socialnega programa Mozirske trate in še in še. Na razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad sta letos prispela dva predloga. Oba je občinski svet potrdil. Zlato plaketo s priznanjem je tako prejel Ludvik Es, nagrado Občine Mozirje pa je prejela Ribiška družina Mozirje. V kulturnem programu so sodelovali pevci zbora Kulturnega društva Mozirje, ki jih vodi Jani Šuligoj, in učenke Osnovne šole Mozirje. Za povezovalne besede je poskrbela Janja Irman Kolar. Benjamin Kanjir Ludvik Es (v sredini) in predsednik Ribiške družine Mozirje Milan Kojc (levo) z županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom. (Foto: Benjamin Kanjir) UVOD V KOKARSKI LONČARSKI PRAZNIK Z lončarsko delavnico obujali spomin na kokarske piskrce Lončarske delavnice so se udeležili ljubitelji likovne dejavnosti vseh starosti. (Foto: Franjo Podrižnik) Krajevna skupnost (KS) Kokarje svoj praznik praznuje 26. maja, ko krajani obeležijo spomin na svoje slavne prednike lončarje. Ti so izdelovali celo zunaj slovenske dežele znane »kokarske piskrce«, sedaj pa se v veščinah lončarjenja izobražujejo njihovi zanamci. Lončarska delavnica, ki je v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma potekala sredi aprila, je bila uvodna prireditev letošnjega praznika KS Kokarje. Tako kot lansko je tudi letošnjo delavnico vodil Uroš Potočnik, ki na Osnovni šoli Nazarje poučuje likovno umetnost. Delavnice so se udeležili ljubitelji likovne dejavnosti vseh starosti, skupaj jih je bilo kar 26. Vsak izmed njih je izdelal unikaten izdelek, ki mu bo ostal v dragocen spomin. Vse izdelke bo Potočnik spekel v peči za pečenje gline, tako obdelani pa bodo razstavljeni na sklepni prireditvi lončarskega praznika v Kokarjah, ki bo 23. maja na prireditvenem prostoru na Lazah. Tatiana Golob I Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 11 Organizacije GORNJA RADGONA Odmevna turistična predstavitev Zgornje Savinjske doline Na nedavno končanem 9. Mednarodnem sejmu lovslva in ribištva ter 3. Mednarodnem sejmu aktivnosti in oddiha v naravi Natura, ki sta od 17. do 19. aprila potekala v Gornji Radgoni, so se predstavili tudi Zgornjesavinjčani. Na prvem sejmu je bilo seveda največ razstavljenega na temo lovstva in ribištva, drugi sejem pa je ponujal široko paleto vsega, kar je povezano z naravo in njenimi danostmi, vključno s kulinariko in turistično ponudbo na temo aktivnega preživljanja prostega časa. Na to temo so se skupaj predstavili Golte in turistični ponudniki Savinjske ter Šaleške doline. Na razstavnem prostoru Planinske zveze Slovenije so se prvi sejemski dan predstavili člani Planinskega društva Ljubno ob Savinji, skozi vse sejemske dni pa je potekala mednarodna razstava starodobnikov Avto-moto klasika, na kateri se je ponovno dostojno predstavilo društvo Zgornjesavinjski starodobniki z Ljubnega ob Savinji. Člani tega društva so zadnji sejemski dan sodelovali tudi na tekmovanju v kuhanju lovskega golaža, ki je bil bolj kot v tekmovalnem delu glede na odziv dobro ocenjen med obiskovalci, ki so poskrbeli, da ga je takoj zmanjkalo. Kot se za prireditev, katere rdeča nit je narava in z njo povezane aktivnosti, spodobi, so zaslužni posamezniki in organizacije prejeli priznanja za njihov doprinos na tem področju. Med prejemniki sta bila tudi Edi Jurjevec iz Šport centra Prodnik in Ribiška družina Ljubno, ki sta od organizatorjev sejma - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiške- Edi Jurjevec iz Šport centra Prodnik je prejel zlato priznanje za ribičem naklonjeno gostišče. (Foto: Franjo Atelšek) ga turizma Racoon - za zasluge na tem področju prejela zlati priznanji. Ribiška družina Ljubno je prejela zlato priznanje za pred leti posnet film Zgornja Savinjska dolina, Edi Jurjevec pa za ribičem naklonjeno gostišče. V času sejma je potekalo tudi mednarodno tekmovanje v oponašanju jelenjega ruka, na katerem je Janez Podkrižnik ml. iz Lovske družine Ljubno zasedel drugo mesto ter se uvrstil na evropsko prvenstvo, ki bo na Madžarskem. Franjo Atelšek ZDRUŽENJE ZA VREDNOTE NOB Leto v znamenju zmage nad nacifašizmom Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje je v nazarskem domu kulture sredi aprila pripravilo redno letno skupščino. Na njej je predsednik združenja Jože Rakun podal poročilo o delu v preteklem letu in predstavil smernice za delovanje v prihodnje. Sprejet je bil tudi sklep o preimenovanju združenja. Od sedaj naprej bodo krajevni odbori delovali pod okriljem Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. Jože Rakun je izročil zahvalno listino podpredsedniku mozirskega odbora policijskega veteranskega združenja Sever za celjsko območje Stanetu Lesjaku. (Foto: Marija Šukalo) V svojem poročilu je Rakun izpostavil, da je bilo minulo leto posvečeno dogodkom pred sedmi desetletji, ko je bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina. Obletnico so obeležili s spominskimi prireditvami. Pripravili so oceno o stanju spomenikov, grobov in grobišč padlim v drugi svetovni vojni in ugotovili, da je v nekaterih občinah določene pomnike potrebno obnoviti. V okviru socialnega programa so posebno skrb namenjali bolnim in onemoglim članom ter še živečim aktivnim borcem in udeležencem NOB. Rakun je pohvalil zgledno sodelovanje z ostalimi veteranskimi društvi, osnovnimi šolami in mozirsko knjižnico. Nerealizirana naloga je ostala izdaja monografije Zgornja Savinjska dolina v obdobju 1941-1945, zato bodo zgodovinopisje NOB tega območja v prihodnje drugače opredelili. Letošnje leto bo v znamenju 70-letnice zmage nad nacifašizmom. Marija Šukalo Zgornjesavinjski starodobniki z Ljubnega ob Savinji so se predstavili na mednarodni razstavi starodobnikov Avto-moto klasika. (Foto: Franjo Atelšek) 12 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Zgodovina in narodopisje Spomini na nekdanje drvarje (8) Piše: Aleksander Videčnik POVEZOVANJE DELAVCEV Vsi podatki, ki jih je bilo mogoče zbrati o organiziranju gozdnih delavcev v Zgornji Savinjski dolini, kažejo na to, da so se delavci počasi ozaveščali. Gotovo spada med vzroke za to odrezanost od drugih bolj razvitih predelov naše ožje domovine, naši kraji pač niso poznali življenja industrijskega delavstva, saj tega v dolini tedaj še ni bilo. Prevladovala je kmečka miselnost, zato je v te kraje delavska prodrla relativno pozno. Res je tudi, da je veliko virov o tem dogajanju ali pozabljenih ali izgubljenih. O delavskem povezovanju in gibanju se je le malo pisalo. Zaradi vsega tega je bilo potreba stvari raziskati in ovekovečiti njih bistvo v knjižni obliki. PRVI ZAČETKI DELAVSKIH ZDRUŽENJ V drugi polovici tridesetih let je med našim delavstvom vznikni-la misel KPS, saj je dokazano, da je bil prvi pobudnik za povezovanje delavcev v dolini Jože Borštner, predvojni komunist in sodelavec Slavka Šlandra. Borštner je prinašal v dolino razno socialistično literaturo, čeprav je bil doma na Vranskem, predajal jo je Jožetu Celin-šku v Spodnji Rečici. Pri Celinšku so se še spominjali, kako je Jože to gradivo skrbno skrival. Tik pred drugo svetovno vojno je bil komandir orožnikov za srez Gornji Grad Ivan Podmilšak, ki sem ga obiskal na domu v Celju, stanoval je v Levcu. V pogovoru mi je povedal, da tiste čase v naši dolini ni bilo nobene KPS organizacije (partijske celice). So pa tod vendarle delovali razni komunisti, ki so bili povezani v kateri izmed organizacij zunaj Zgornje Savinjske doline. Najvidnejši borci za delavske pravice so se ob začetku vojne vključili v osvobodilno gibanje - OF. POIMENOVANJA VRST DELAVCEV V strokovnih zapisih so gozdne delavce največkrat opisovali kot »lesne delavce«. V tistih časih so v predelavi lesa poznali glede na njihov položaj oziroma zaposlitev preddelavce, gateriste, cirkulariste, brusače, prežagače, vozače, ma-zače in pomožne delavce. Če je za prve tri navedene poklice pojmovanje jasno, bi vseeno bilo potrebno natančneje opisati dela, kot jih je navedla članska knjiga Jugoslovanske strokovne zveze v Šmartnem ob Dreti. Kot lesne delavce pojmuje tiste, ki so delali v predelavi lesa na žagah in pomo- žne delavce. Inž. Alojz Žumer je ločil gozdne delavce in jih imenoval drvarje. Lahko bi trdili, da v zasebnem gozdarstvu in žagarstvu niso uporabljali vseh navedenih izrazov za delavce. Tam je isti človek dr-varil, splavaril in opravljal vsa dela z lesom. Pri žagarstvu je bilo pomembno navesti zmogljivost žage, v večjih so imeli strogo ločene delovne naloge in odgovornosti. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA (JSZ) Uvodoma bomo zapisali nekaj o sami organizaciji. To je bila sindikalna povezava krščanskih socialistov v Sloveniji. Že leta 1924 zasledimo poziv JSZ drugim sindikalnim organizacijam v Sloveniji za skupen boj za delavske pravice ne glede na barve pripadnosti. V naših krajih je bila JSZ v drugi polovici tridesetih let zelo pomembna in odmevna. JSZ je imela posebej odsek mladih, ki se je imenoval Krščanska delavska mladina. Za delovanje z mladimi so se javljali ugledni delavski borci, zato je bila Delavska mladina uspešna priprava mladih za sindikalno gibanje. JSZ je imela tudi kulturno organizacijo, imenovano Delavski oder, in Poselsko zvezo, v katero so vključevali dekle, hlapce in druge podobne poklice. V letih 1939 in 1940 se je v Ljubljani ustanovila Katoliška akcija, ki je hudo napadla člane JSZ kot levičarje in komunistično obarvane ljudi. Ta izrazito klerikalska združba se je zaman lotevala JSZ, ki je bila tedaj že ugledna in trdna zveza krščanskih delavcev. Ker je bil ban Dravske banovine klerikalnega porekla, je banovina zelo zaviralno in skrajno napadalno delovala v škodo JSZ. SKUPINE JSZ V NAŠI DOLINI V naših krajih smo imeli odlično delujoče organizacije JSZ v Šmarnem ob Dreti, na Ljubnem, v Nazarjah in Solčavi že v obdobju od 1929 do 1940. Vse te skupine so bile tesno povezane s centralo JSZ v Ljubljani. Za to sta v Ljubljani skrbela Jože Grošelj in Tone Fajfar. Kot primer razdiralnega dela na banovini v Ljubljani preko Srezke-ga načelstva v Gornjem Gradu leta 1940, ki je prepovedalo sestanke JSZ v naši dolini, ko je centrala JSZ v Ljubljani protestirala, je bil odgovor pristojnih, »da je šlo za nesporazum«. Podobnih izgovorov je bilo še več. KAKO JE ZAČELA DELOVATI JSZ PRI NAS Upravičeno trdimo, da se je delavsko gibanje začelo v Nazarjah. Škofijsko podjetje Marijingrad je tedaj vodil inž. Alojz Žumer, ki je bil sam član predsedstva Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Zato seveda ni bil nestrpen do začetka delavskega gibanja v podjetju. S svojim delom je dokazal velik napredek v korist delavcev. Kot primer navajamo ustanovitev Delavskega konzuma s trgovinama v Nazarjah in na Rečici. Ta, za delavce ugodna dela inž. Žumra pa niso bila po volji režimskim vodjem (politiki). Zaradi ta- kšnega delovanja so gornjegraj-ski orožniki inž. Žumra aretirali in ga zaprli v gornjegrajske zapore. Po izjavi Jožeta Planovška iz Na-zarij je bil zaprt kakih 20 dni. Vendar, kot je povedal Planovšek, so z uprave posestva nosili odločitve in druge poslovne akte v zapor inž. Žumru v presojo in odločanje. Med ljudmi so oblastniki širili govorice, da je zaprt zaradi komunistične dejavnosti. To seveda ni držalo, res pa je bilo, da je bil inž. Alojz Žumer odločen antifašist. Naj omenimo še, da je bil brat inž. Žumra Srečko v JSZ eden glavnih pobornikov za delavske pravice in med vojno član plenuma OF. Vsi člani JSZ so prejemali glasilo JSZ Delavska pravica brezplačno. Poleg tega je JSZ sproti seznanjala člane z raznimi predpisi iz socialne zakonodaje, in to na zelo razumljiv način. Nadaljevanje prihodnjič. Nazarski delavci pred stavbo prve gater žage okoli leta 1925 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 13 Nasveti, Organizacije Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Organizacija združenih narodov je razglasila celo množico mednarodnih dni, s katerimi želi opozoriti ljudi na poseben pomen razglašenega. Zagotovo je svetovni dan planeta Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, eden pomembnejših, saj neposredno zadeva vse, ki živimo na Zemlji. Civilna družba ga obeležuje vse od leta 1970, letos torej že 45 let. Generalna skupščina ZN ga je uradno razglasila leta 2009. Vsi skupaj in vsak posebej neposredno in posredno vplivamo na zdravje našega planeta tukaj in zdaj ter, kar je še pomembnejše, na njegovo počutje in zdravje jutri. Pri tem vse prevečkrat ravnamo tako, kot da nam ni mar za prihodnost planeta in naših zanamcev, ki bodo živeli na njem. Vsesplošno uničevanje okolja in narave je zaščitni znak človeške civilizacije. Večina počne to nezavedno, zaradi neznanja, brezbrižnosti ali malomarnosti, vladajoča manjšina pa zaradi svojih ekonomskih interesov: nebrzdano izsekavanje gozdov, intenzivno, na kemijski tehno- Dan Zemlje in pišmeuhi logiji temelječe kmetijstvo, drobljenje kamnin v nedrjih Zemlje zaradi nekaj kapljic dodatne nafte, eksponentna rast prevoza, uničevanje in prisvajanje vodnih virov ... Vrsta Homo sapiens je verjetno edina vrsta, ki zavestno uničuje svoje okolje in ogroža sebe. Na- ki to lahko storimo takoj, pred domačim pragom, v domači vasi. Posameznikov, ki jih čaka ta naloga, na žalost ni malo. Pred časom so po dolini potekale številne očiščevalne akcije. Prostovoljci so sistematično in vestno očistili okolico naselij, javnih povr- Sod, ki čaka na povodenj. rava kot taka bo preživela tudi brez nas. Številne vrste se bodo prilagodile in preživele, ljudje najbrž ne . Razen, če res hitro ne spremenimo svoje miselnosti in ravnanja ter prenehamo z uničevanjem vsega, česar se dotaknemo. Kot posamezni- šin, igrišč, bregov vodotokov in tako naprej. Sicer letošnja akcija ni bila tako obsežna kot znana »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, pozna se, da so prostovoljci že malo utrujeni od nenehnega čiščenja packarije za drugimi, vendar so vseeno opravili veliko delo. Narava je bila zgledno očiščena in pripravljena za prihod pomladi. Dva dni po končani akciji v našem kraju sem se odpravil na daljši sprehod in kar nisem mogel verjeti svojim očem. Ob poti so se bleščale povsem nove smeti, svetleča embalaža hitrih prigrizkov. Tistih za dodatno energijo, da je ne zmanjka pri sprehodu v naravi. In to ne ena, nehote izgubljena in po nesreči spregledana, kar nekaj te »robe« se je že nabralo v okolici poti. Kot v posmeh, kaj posmeh, v porog naporom in porabljenemu času prostovoljcev pred dnevoma. Drugega kot pobrati še svežo packarijo mi ni preostalo, drugače bi jo raznesel veter. Za hip me je prešinila poredna misel, da so packi na embalaži pustili svoje prstne odtise in da bi jih forenzično opremljena komunalna inšpekcija lahko izsledila. Potem bo res začela veljati nova oblika starega reka: »Kjer osel leži, dlako pusti«, ki se glasi »Kjer pacek smeti, sledi nam pusti«. Morda bodo imeli inšpektorji in nadzorniki več sreče pri odkrivanju storilcev po sledeh na črnih odlagališčih, ki se v zadnjem času spet pojavljajo. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček PRIHODNOST NEVLADNIH ORGANIZACIJ Z empatijo do rešitev težav drugih Kaj se bo zgodilo v naslednjih 20 do 30 letih? Tretja industrijska revolucija in distribuirani kapitalizem. Pod tem naslovom je 9. aprila potekalo predavanje dr. Stanka Blatnika v Lačji vasi. Dr. Blatnik je direktor IPAK Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij v Velenju ter vodja projekta Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije. V nadaljevanju je sledila delavnica na temo vživljanja v človeške omejenosti. Predavanja so se udeležile predstavnice Razvojne agencije Savinjske regije iz Celja, predstavnice IPAK inštituta in predstavniki nevladnih organizacij Zgornje Savinjske doline. Priča smo zmanjševanju delovnih mest v administraciji, med trgovci in skladiščniki. Robotizacija iz- Dr. Stanko Blatnik je skušal odgovoriti na vprašanje, kaj se bo zgodilo v naslednjih 20 do 30 letih. (Foto: Slavica Tesovnik) podriva človeka, internet in tridimenzionalni tiskalniki omogočajo nove pristope pri inovacijah in razvoju slehernega sodobno opismenjene-ga in ustvarjalnega človeka. Klasičnih delovnih mest bo čedalje manj, zato je razvoj nevladnega sektorja velika priložnost. Z razvijanjem empatije bo človek lažje razumel težave drugih in posledično prispeval k reševanju le-teh. Ne samo osebe s posebnimi potrebami, tudi ljudje, ki čez noč ostanejo brez službe, potrebujejo em-patičnega človeka, ki razume. Na to temo se je dr. Blatniku pridružila Sanja Selimovic, ki je prisotne v praktičnih primerih soočila z problemom »pomanjkanja« in vživlja-njem v omejenost bivanja. ST 14 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Organizacije MOZIRSKI GAJ Obrezane vse bolj znamenite brajde mozirskega parka V družbi treh vitezov Evropskega reda vitezov vina so v Mozirskem gaju v soboto, 18. aprila, kljub slabemu vremenu opravili simbolično rez Steyerjevih vinskih trt dišečega traminca in radgonske ranine ter potomke mariborske stare trte modre kavčine. Svojstven lokalni praznik vinogradnikov in sadjarjev, ki se je letos nadaljeval po lanskoletnem pre- moru, se je začel z nastopom mo-zirskih pevcev in nagovori župana Ivana Suhoveršnika, Jožeta Ste-yerja in Darka Beleta. Izpod dežnikov so nato obredno porezali vinogradniške vitice na šparone in čepe vse treh trt, ki se lepo razraščajo v vse bolj znamenite brajde mozir-skega parka. Trto dišečega traminca sta rezala vinogradnik Jože Steyer iz Pli- Brajdo modre kavčine sta obrezala trški viničar Miha Fajfar in župan Ivo Suhoveršnik. (Foto: Jože Miklavc) Trto dišečega traminca sta obrezala Erich in Jože Steyer (levo), Dani Grudnik pa jima je držal »streho«. (Foto: Jože Miklavc) tvice in njegov sorodnik Erich Ste-yer iz Gradca, velik dežnik pa jima je pridržal Danijel Grudnik (vsi trije so vitezi Evropskega reda vitezov vina). Ranino je prikrojil sadjar Franc Beričnik, znamenito modro kavčino pa sta obrezala župan Ivan Suhoveršnik in trški viničar Miha Fajfar. Predsednik Mozirskega gaja Darko Bele je dejal, da so trte prija- teljstva in dobre volje v parku cvetja posadili kot simbol plemenitih vezi druženja in povezovanja ter zato, ker je vinska trta kraljica rož, ki nas navdihuje in ne razdvaja. Če je bilo »od zgoraj« to soboto malce preveč moče, pa je bilo pod kozolcem ravno dovolj Steyerjeve kapljice in »kruhca« dobrodošlice, za kar sta poskrbeli družini Grudnik in Steyer. Jože Miklavc SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Med najaktivnejšimi gozdarskimi društvi v Sloveniji Savinjsko gozdarsko društvo (SaGD) s sedežem v Nazarjah združuje gozdarsko stroko na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Na občnem zboru je predsednik Lojze Gluk povzel številne dogodke, katere so organizirali ali se jim priključili v preteklem letu, saj sodelujejo s številnimi organizacijami. V preteklem letu so praznovali 20-letnico društva. Enako obletnico je lani praznoval tudi Zavod za gozdove Slovenije in ker z njimi tesno sodelujejo, so od nazarske območne enote prejeli priznanje. Društvo je v preteklem letu za širšo javnost organiziralo razstave, predavanja, izobraževanja, sodelovali so na večjih prireditvah v dolini: Flosarskem balu, Lučkem dnevu, Lesarskem prazniku, Festivalu gorskega lesa, Dnevu Me-nine. Organizirali so pohod prijateljstva in dve strokovni ekskurziji, označili so Mlakerjev skorš na Ljubnem. So eno najaktivnejših Kot društvo, včlanjeno v Naravovarstveno zvezo Smrekovec, so aktivno sodelovali pri pripravi aktivnosti za obeležitev 10. obletnice. Štirje člani društva so se udeležili letnega gozdarskega športnega srečanja Alpe Adria 2014, ki je potekalo na Hrvaškem. Organizirali so tudi tekmovanje v smučanju za svinjsko glavo. Udeleženci občnega zbora so si ogledali fotografije z lanskih akcij in dogodkov. Letos so že organizirali delovno srečanje za javni posvet o poplavni varnosti, za kar so sami dali pobudo. Tekom leta bodo sodelovali s številnimi društvi, lokalnimi skupnostmi in se trudili pridobiti status društva v javnem interesu. Planirajo tudi aktivno soudeležbo pri sprejemanju novih določil Zakona o gozdovih in ostalih gozdarskih pravnih predpisov. Štefka Sem Pod vodstvom Lojzeta Gluka se SaGD uvršča med najaktivnejša gozdarska društva. (Foto: Štefka Sem) gozdarskih društev v državi. Aktivno se udeležujejo različnih posvetov in konferenc na temo aktiviranja gozdno-lesnih verig, lesene gradnje in poplavne varnosti. 36. nogometni maraton v Nazarjah Športno društvo Vrbovec Nazarje bo praznik dela tradicionalno počastilo z organizacijo maratona v malem nogometu. Na 36. tovrstnem srečanju se bodo na igrišču ob Dreti prvega maja merili stari in mladi iz Zgornje Savinjske doline. Kdo je boljši in vzdržljivejši, bo moč opazovati od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. MŠ Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 15 Organizacije, Ljudje in dogodki LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Novi starešina je Janez Pirnat Člani mozirske lovske bratovščine so na občnem zboru izvolili novo vodslvo, na čelo katerega so postavili Janeza Pirnata. Slednji je med prioritete svojega dela postavil izboljšanje razpoznavnosti družine in odnosov z lokalno skupnostjo. Saj ne, da bi bili odnosi slabi, a ljudje velikokrat ne razumejo pomena in dela, ki ga lovci opravljajo v naravi. Preveč se jih namreč drži negativen predznak, češ da le streljajo uboge živali. »Koliko moramo odstreliti vsako leto, nam predpiše država. Nad našim delom bdi inšpektor. Za svoje delo zato ves čas nekomu odgovarjamo,« pojasnjuje Pirnat, ki je lovec že dolga leta. Za lovstvo se je odločil iz ljubezni do narave, saj je zrasel v kmečkem okolju, veliko lovcev pa ima v sorodslvu. Člani novega upravnega odbora, v katerem so poleg Janeza Pirnata še Aleš Marinc, Drago Fürst, Ivan Čopar, Matjaž Mikek, Miha Fin-kšt in Robi Napotnik, bodo morali s svojo mladostno energijo poskrbeti za dotok svežih idej in jih oplemenititi z izkušnjami starejših članov, ob tem pa reševati stalne probleme, ki nastajajo zaradi škod, ki SREČANJE STAREJŠIH NA REČICI OB SAVINJI Tkanje medgeneracijskih vezi V nedeljskem popoldnevu sta v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji odmevala smeh in klepet, slišali so se nešteti spomini in se- ga so v občinski upravi razposlali več kot 330 vabil. Odziv je bil dokaj dober, saj se je nedeljskega sprejema udeležila več kot polovica vabljenih. Druženje so začeli z opoldansko sveto mašo, ki jo je ob asistenci dia-kona Stanka Čeplaka daroval reči-ški župnik David Zagorc, še posebej lepo pa je zvenel cerkveni pevski zbor. Nato so starejše pogostili v prostorih osnovne šole, kjer so program pripravili harmonikarji Primoža Zvira. Zbrane sta na kratko pozdravila župan Vincenc Jeraj in ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgoršek, ki sta vsem zaželela dobro po- čutje in doživeto popoldansko druženje. K temu so svoje dodali tudi učitelji, kuharice in učenci, ki še posebej radi kuhajo in se udeležujejo tudi različnih kuharskih tekmovanj. Sicer je bilo za nekatere udeležence zanimivo tudi dejstvo, da lahko starejši v šoli naročijo topel obrok. Kot je v rečiški občini v navadi, so posebej počastili najstarejša udeleženca srečanja, in sicer Zofijo Komar ter Alojzija Goveka, vsak posebej pa si je naložil že dobrih devet križev. Oba sta se pozornosti iskreno razveselila in se županu Jeraju ter direktorici občinske uprave Majdi Potočnik zahvalila za prisrčen sprejem. US KUHARSKA ODDAJA MASTERCHEF SLOVENIJA Janez Pirnat si želi še boljše odnose z lokalnim okoljem. (Foto: BK) jih povzroča divjad. Na tem mestu Pirnat izpostavlja predvsem prizadevanja za izboljšanje odnosov s kmeti oziroma lastniki zemljišč, kjer škode nastajajo. Pred mozirskimi lovci je okrogli jubilej, saj bodo v letošnjem letu praznovali osem desetletij delovanja. V ta namen bodo pripravili pregledno razstavo, za katero material že zbirajo. Z razstavo želijo svoje delo približali širši javnosti. Benjamin Kanjir Najboljša »kremšnita« Nejca Goličnika Jernej Goličnik, 26-letnik z Rečice ob Savinji, je eden od tekmovalcev v oddaji Masterchef Slovenija, ki se niti med kuhanjem ne loči od svojega zaščitnega znaka - klobuka. Strasten kuhar, ki se preživlja kom in ga bomo spremljali še naprej. Nejc uživa v kuhanju, saj je to njegova strast. Rad pripravlja nove jedi, nove kombinacije. Poleg kuhanja je Jernej v oddaji razkril tudi nekaj koščkov svojega življenja, ki ni veda tudi prava slovenska pesem ... Na Rečici so namreč po lanskem premoru pripravili srečanje starejših občank in občanov, za katere- Nejc Goličnik uživa v kuhanju, rad pripravlja nove jedi, rad pa tudi pomaga drugim ljudem. (Foto: NG) Zofija Komar in Alojzij Govek, najstarejša udeleženca druženja na Rečici ob Savinji. (Foto: US) kot tesar in krovec, se je prebil skozi sito kvalifikacij, v dosedanjih oddajah pa je gledalce tako navduševal kot spravljal v jok. Med drugim je naredil najboljšo kremno rezino in po nerodnosti izpustil na tla pito, zaradi česar so se mnogi prestrašili, da bo moral šov zapustiti. A Jernejc, kot ga kliče eden od žirantov, je lahko ostal za štedilni- bilo vedno najlepše, zato rad pomaga drugim ljudem. Spomnimo se, da je v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravil božično kosilo za številčno družino. Zakaj je nad kuhanjem tako zelo navdušen in kakšne izkušnje je dobil s sodelovanjem v televizijski oddaji, bo Nejc razkril po zaključku oddaje. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Ljudje in dogodki, Oglasi ZLATA POROKA VINKA IN REGINE ŽEHELJ IZ BOČNE Zlata ljubezen 902 metra visoko Sorodniki Regine in Vinka Žehlja so si bili edini, da se prej kot po 50 letih znova srečajo. (Foto: NG) »Na noviga lejta dan« sta se v zakonsko zvezo prvega januarja leta 1965 prebudila Vinko in Regina Že-helj iz Bočne. Tudi po 50 letih skupnega življenja znata še vedno prisluhniti drug drugemu in z ljubeznijo vsakodnevno utirata nove poti. Čeprav se 31. decembra 1964 v svetu ni zgodilo nič pretresljivega, je bil ravno ta dan, natančneje četrtek, za Regino in Vinka usoden. Usoden je bil tudi dvojni »da«, ki sta ga izrekla v Gornjem Gradu. Takrat 25-letna Regina in 22-letni Vinko sta se že kmalu po poroki odločila, da bosta zaradi vsesplošne krize odšla s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Ker sta v sebi vseskozi nosila slovenski pregovor, da je »boljša domača gruda kot na tujem zlata ruda«, sta se po letih dela na tuji zemlji vrnila v domači kraj in si zgradila hišo v Bočni. Prostore v hiši je po vseh teh letih že zapustil otroški MOZIRSKI GAJ V dneh od 27. aprila do 3. maja poteka v Mozirskem gaju tradicionalna razstava tulipanov in pomladanskega cvetja. Obiskovalci se lahko v tem času sprehodijo med milijoni cvetov, še posebna paša za oči pa je več sto tisoč cvetočih tulipanov, med katerimi je tudi tulipan z imenom Mozirski gaj, ki so ga nizozemski gojitelji vzgojili posebej za park ob Savinji. Najmlajše obiskovalce gaja v času razstave zabavajo junaki najbolj priljubljenih Disneyjevih risanih serij, kakor tudi druge maskote, na primer kranjska čebela Sivka. V pričakovanju svetovne premiere novega filmskega spektakla Jurski svet se v zelenem zavetju Mozir-skega gaja zadržuje dinozaver, na ogled pa so tudi nekatere žive eksotične živali (kače in plazilci). Vse dni razstave je na ogled čebelarska razstava in čudovite pletene skulpture izpod rok mojstra Jožeta Skornška. Pred parkom poteka pester sejemski in zabaviščni smeh, a so ga v Bočno ponovno prinesli vnuki David, Kristjan, Alen in najmlajša Sara. Na Črnivcu je bilo v soboto, 11. aprila, čutiti prijetne občutke in spomine. Zlata poroka je bila v resnici samo eden izmed razlogov, da so se zbrali tako sorodniki kot tudi prijatelji. Do zgodnjih jutranjih Najmlajše obiskovalce Mozirskega gaja v času razstave zabavajo simpatične maskote, med njimi tudi kranjska čebela Sivka. (Foto: Benjamin Kanjir) program, tako da bo vsak obiskovalec zagotovo prišel na svoj račun. PR ur so obujali spomine in izstopajoče življenjske trenutke ter izmenjevali izkušnje - predvsem pa so se vsi strinjali, da naslednjič ne bo Savinjske novice in Golte vabita na tradicionalno prvomajsko srečanje Savinjčanov, ki bo v petek, prvega maja, s pričetkom ob 12. uri na Golteh. Ob omenjeni uri bo pri kapelici Jezusa dobrega pastirja na Mozirski planini sveta maša, na terasi hotela, kjer bodo ves dan nudili dobrote z žara, pa se bo začela zabava z ansamblom Golte. Vsi, ki bodo 1. maja prišli na Golte in na terasi hotela izpolnili tam dobljeni kupon, bodo sodelovali v nagradni igri, v kateri bo prva nagrada sezonska smučarska vozov- preteklo 50 let, preden se bodo znova zbrali v tako široki zasedbi in se veselili ob visokih jubilejih. Nejka Golič nica za Golte z veljavnostjo med tednom, druga nagrada bo letna naročnina na Savinjske novice, tretja nagrada pa družinska vozovnica za prevoz z nihalko na Golte. Posebno darilo so pripravili za bralce Savinjskih novic, ki bodo lahko s kuponom iz časopisa dobili vozovnico za nihalko za drugo osebo brezplačno. Kupon je potrebno predložiti na blagajni spodnje postaje nihalke. Redna cena povratne vožnje za odrasle znaša 10 evrov. PR I Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 17 GOLTE Tradicionalno prvomajsko srečanje Povabilo na sprehod med Savinjčanov milijoni cvetov Čestitke, Oglasi =RELAX ŠOLA VOŽNJE M0Z]jy| [Vp si vsak cjr MOZIRJE. Savinjska c. 29 ww.solavoznje-relax,si 18 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Kultura NAZARJE Mednarodno obarvan koncert pihalnih orkestrov Nazarska glasbena šola je v aprilu ljubiteljem klasične glasbe ponudila več kvalitetnih glasbenih prireditev. Ena izmed njih je bila celo mednarodno obarvana, saj sta se na koncertu v Domu kulture Nazarje 9. aprila skupaj predstavila simfonični mladinski pihalni orkester Glasbene šole Stuttgart in mladinski pihalni or- kester Glasbene šole Nazarje. Koncert je potekal v dveh delih. Najprej so se predstavili učenci GŠ Nazarje, ki pod taktirko Stefana Garkova sestavljajo pihalni orkester. Le--ta bo v prihodnjem šolskem letu obeležil dve desetletji delovanja, ves ta čas pa ga vodi Garkov. Skozi leta delovanja orkester pridobiva na kva- Simfonični mladinski pihalni orkester Glasbene šole Stuttgart je tako kot nazarski navdušil poslušalce. (Foto: Tatiana Golob) liteti, iz njega pa izhajajo številni kasnejši člani zgornjesavinjske godbe, ki s podporo nazarske glasbene šole prav tako raste po vseh kriterijih. V tokratnem programu se je mladinski pihalni orkester predstavil s tremi skladbami in, kot vedno doslej, navdušil občinstvo. Prav tolikšno navdušenje je požel simfonični mladinski pihalni orkester Glasbene šole Stuttgart (SJBO), ki deluje pod vodstvom dirigenta Alexandra Beera. Slednji vodi orkester od leta 2009, sicer pa se je v svoji karieri preizkusil tudi kot generalni sekretar nemškega odseka WAS-BE (Svetovnega združenja pihalnih orkestrov in ansamblov) in je svetovalec glasbene mladine v Nemčiji. Stuttgartski mladinski pihalni orkester sestavlja 50 do 60 članov, starih od 14 do 22 let. Orkester redno nastopa v Liederhalle Stuttgart, sicer pa s koncertnimi turnejami gostuje v raznih evropskih državah. Bili so tudi že v Izraelu. Koncerte nadgrajujejo z nastopi solistov in tako je bilo tudi v Nazarjah, kjer so pri posameznih skladbah kot solisti nastopili Emilia Feil in Nace Fric na marimbi ter Deja Čerček na saksofonu. Tatiana Golob KONCERT PA SE SLIŠ' NA REČICI OB SAVINJI Obilica dobrega petja Moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna letos obeležuje 110 let aktivnega delovanja. (Foto: Primož Vajdl) Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) Mozirje je v sodelovanju s Kulturnim društvom Rečica ob Savinji v soboto, 18. aprila, v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji pripravila 45. območno revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin pod naslovom Pa se sliš'. Območna revija je vsakoletno druženje pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline, kjer se predstavijo s pesmimi po lastni izbiri, ki so nato strokovno ocenjene. Na letošnji prireditvi je strokovno mnenje podal Mitja Gobec. Po uvodnem pozdravu predstavnice JSKD Mozirje Simone Zadravec, ki se je zahvalila vsem zborom, da so se odzvali povabilu, in poslušalcem obljubila veliko petja, se je na odru predstavilo več kot dvesto pevk in pevcev različnih generacij iz enajstih zborov oziroma skupin. Vsi nastopajoči zbori delujejo že več let in se /' \ Nastopajoči zbori: ŽePZ Jutro Radmirje; MoPZ KD Mozirje; ŽePZ KD Bočna; MePZ upokojencev in invalidov Mozirje; MoPZ Zarja Radmirje; MePZ KD Ljubno ob Savinji; Mozirski koledniki, KD Jurij Mozirje; MoPZ KD Bočna; MePZ KD Nazarje; Družinski pevski zbor KD Jurij Mozirje; Kvartet Štiglic Radmirje. s svojim petjem predstavljajo v domačih krajih, v širši okolici ter tudi v tujini. Na reviji se je vsak zbor predstavil s tremi pesmimi, ki so bile po večini ljudskega izročila, poleg tega pa so poslušalci lahko slišali tudi pesmi slovenskih in tujih avtorjev ter napeve liturgične vsebine. Nekateri izmed zborov so svoj nastop popestrili še z glasbeno spre- mljavo na instrumentih ter s solističnimi vložki. V dobrih dveh urah so poslušalci lahko prisluhnili pesmim različnih žanrov, ki jih sodeč po odzivu niso pustile ravnodušnih. Z glasnim aplavzom so nagradili vse nastopajoče ter jim s tem izkazali pohvalo za njihov trud. Primož Vajdl 19 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Kultura, Organizacije VEČER REČIŠKE PISANE BESEDE Haiku, aforizmi, proza in poezija V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so drugi ponedeljek v aprilu pripravili Literarne stopinje -večer z rečiškimi literati. Predsednica Kud STOPinJe Ivana Žvipelj je spregovorila o delih rečiških ljubiteljskih literatov, ki so delovali in še delujejo v literarnih društvih naše doline v zadnjih dveh desetletjih. Za glasbeni predah je poskrbel harmonikar Robi Weiss. Ivana Žvipelj je predstavila posamezna dela Radovana Šukalo, Stanislave Rozenstein-Žni-dar, Jožeta Hribernika ml., Stanka Gašpariča, Jožeta Mlinarja in Alojza Bastla. Literati v svojih delih izpovedujejo ljubezen do oseb in narave ter domovine, in iskrivo opisujejo dogajanja v okolju, kjer živijo. Jože Hribernik ml. se je skusil tudi v pisanju haiku, Bastl pa je znan po svojih prodornih aforizmih. O avtorjih pisane besede je spregovorila Ivana Žvipelj (v sredini), za glasbeni predah pa je poskrbel harmonikar Robi Weiss. (Foto: Marija Šukalo) Žvipljeva je spregovorila tudi o delih pokojnih ustvarjalcev Štefke Petek, Franca Ropa in Janeza Zupanca. Vseh devet ustvarjalcev je svoja dela objavilo v zbornikih Slap, nekateri med njimi pa so izdali tudi lastne pesniške zbirke in prozna knjižna dela. Marija Šukalo 19. DRUŽINSKO PETJE V MOZIRJU Pesmi »mojega srca« v različnih narečjih V sklopu občinskega praznika Občine Mozirje je Kulturno-prosvetno društvo Jurij pripravilo tradicionalno prireditev Družinsko petje. Na odru mozirskega kulturnega doma je predzadnjo nedeljo v aprilu zapelo 18 družin iz različnih krajev Slovenije in zamejstva. Iz naše doline so se obiskovalcem predstavile družine Šuligoj, Re-penšek in Vačovnik ter sestre Apšner in Robnik. Obiskovalcem in nastopajočim je spregovoril podžupan občine Mozirje Roman Čretnik in poudaril, da je prav, da družine gojijo tradicijo petja, saj tako zagotavljajo, da slovenska pesem ne bo zamrla. Vesna Sever Borovnik iz radia Ognjišče je predstavila svoj pogled na ljudsko prepevanje in pri tem izpostavila, da vsako leto več družin poskrbi za pester vsebinski izbor in se predstavi z večglasnim petjem in pesmimi, ki jih najraje prepevajo. Ob tem je povedala, da je letošnja prireditev tako kvalitetna, da bo v celoti predvajana na njihovem radiu, in sicer v dveh delih - 18. in 25 maja ob 20. uri. Rdeča nit tokratnega pevskega druženja so bile pesmi »mojega srca« - pesmi, ki jih družine najraje prepevajo ob različnih družinskih praznikih in srečanjih. Na tak način po besedah mo-deratorja Jureta Repenška ohranjajo ljudsko petje in družino ter tople medčloveške odnose. Saj kdor poje, ne razmišlja o prepiru. Pisanost slovenske ljudske pesmi je izredno bogata. Včasih je žalostna, drugič spet hudo- mušna in šaljiva. Slišati jo je moč tako v zamejstvu kot doma v Sloveniji v različnih narečjih. Tako je bilo tudi v mozirskem kulturnem domu, kjer so poslušalci uživali v porabskem, koroškem, prekmurskem in številnih drugih narečjih. Marija Šukalo Družina Repenšek je prepevala o treh ljubicah in o pomladi, v kateri bodo prepevali vesele pesmi. (Foto: Marija Šukalo) Rock^roll za socialno ogrožene otroke V Celjskem domu je 10. aprila na pobudo Klemna Finkšta, vokalista zasedbe Black Leather, ki je doma iz Radmirja, potekal Dobrodelni rock'n'roll - dobrodelni koncert Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Več kot 850 dijakov šole je zbiralo prostovoljne prispevke za socialno ogrožene otroke s Celjskega. Z izjemno udeležbo in zbranim denarjem so dijaki dokazali, da znajo stopiti skupaj za dober namen. KF 20 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Šport FRANČEK GORAZD TIRŠEK Novi državni prvak in petič športnik invalid leta v Velenju Franček Gorazd Tiršek ni samo odličen športni strelec, je tudi strasten lovec s številnimi trofejami. (Foto: Franjo Pukart) Gornjegrajski strelski as svetovnega formata Franček Gorazd Tiršek ne počiva. Pred-olimpijsko sezono je začel kar z dvema naslovoma državnega prvaka, tako s serijsko kot standardno zračno puško kategorije SH2. Kaj ta uspeh pomeni v svetovnem merilu, bo pokazal ta vikend na močni mednarodni tekmi v Nemčiji, kjer bodo nastopili tako invalidi kot neinvalidi. Pred leti je prav na tej tekmi postavil neuradni svetovni rekord. Sicer pa je pred Nanijem letos naporna sezona. Takoj po tekmi v KEGLJAŠKI KLUB LJUBNO V Kegljaškem klubu Ljubno so zadnjo marčevsko soboto zaključili še eno tekmovalno sezono. Že vrsto let se prijatelji in kegljaški navdušenci zbirajo preko zime v edinem zgornjesavinjskem kegljišču v gostišču Ermenc na Ljubnem, kjer je tudi to sezono potekala ljuben-ska liga v kegljanju, v kateri je sodelovalo devet ekip. Po 18 krogih tekmovanja so ob zaključku tekmovanja razglasili rezultate, zadnji tekmovalni dan pa organizirali tudi tekmovanje dvojic in posameznikov, ki se ga je udeležilo 32 kegljačev. Med ekipami je s 17 zmagami in samo enim pora- Nemčiji se na povabilo norveške reprezentance za mesec dni seli v Skandinavijo, kjer bo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal norveškim kolegom izboljšati kvaliteto njihovega dela. Povabilo je zanj velika čast in spoštovanja vredna gesta, saj ni mačji kašelj, da te ena najmočnejših reprezentanc sveta povabi v svoje vrste, ti nudi bivanje in vso potrebno logistiko za sodelovanje in vrhunsko delo. V mesecu juliju Tirška čaka prva tekma svetovnega pokala v Osije-ku, kjer bo poskušal z reprezentanč- zom letošnji naslov osvojila ekipa Rore, drugo mesto je zasedla ekipa Mladinci, tretja pa je bila Mesnica Šinti. V tekmovanju posameznikov je bil najboljši Peter Ročnik z 254 podrtimi keglji, le dva manj je »položil« Jernej Arnič, tretji pa je bil Miha Sušnik (243). Ogorčen in izenačen boj se je odvijal tudi v igri dvojic, kjer sta Beno Ermenc in Miha Sušnik s 478 podrtimi keglji za pet kegljev prehitela drugouvrščena Urbana in Domna Arniča. Tretje mesto je pripadlo Blažu in Marku Kramar s 466 podrtimi keglji. Franjo Atelšek nimi kolegi zagotoviti Sloveniji dodatno kvoto za paraolimpijske igre, boj za omenjene kvote pa se bo nadaljeval septembra v Avstraliji in novembra v Ameriki. V začetku aprila mu je Mestna občina Velenje podelila prestižni naziv naj športnik invalid leta 2014. Tiršku je ta naslov pripadel že petič zapored ne glede na izredno močno konkurenco najboljših velenj- Sredi aprila so člani strelskega kluba Menina na strelišču v Za-gradišču organizirali tekmo v streljanju z malokalibrsko puško, optika na 50 metrov. Tekmovanja so se udeležili tudi strelci iz drugih klubov in lovskih družin. Vsak strelec je imel na voljo skih športnikov. Kapo dol! Franček Gorazd Tiršek pa ni samo odličen strelec na športnem področju, je tudi strasten lovec s številnimi trofejami. Eno od teh lahko vidite na fotografiji, tako lovske trofeje kot vsa odličja in priznanja z njegove bogate športne poti pa so na ogled v domači gostilni v Gornjem Gradu. Franjo Pukart dvakrat po dvanajst strelov, ki so šteli za rezultat. Najboljši rezultat, 197 krogov, je dosegel Jernej Prodnik, drugo mesto je osvojil Marjan Hanžekovič (185), na tretje mesto pa se je uvrstil Primož Prodnik (168). ŠS 21 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Rore zmagovalna ekipa ljubenske lige STRELSKI KLUB MENINA Prodnik najboljši z MK puško Kegljači zmagovalne ekipe so se upravičeno veselili lokalnega naslova. (Foto: Franjo Atelšek) Šport NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Nesrečen poraz članov z vodilnimi Brežicami Medobčinska članska liga Gol-geter se je prevesila v spomladanski del. Mozirjani so se z odlično igro, remijem in dvema zmagama podali v lov za vodilnimi Brežičani, žal pa so jim prav ti v zadnjem srečanju prekrižali račune. Pred domačimi navijači v mo-zirskem športnem parku so se po- Rezultati spomladanskega dela: Žalec : Mozirje 2:2, Mozirje : Odred Kozje 7:1, Vransko : Mozirje 0:2, Mozirje : Brežice 2:3. Lestvica po 13 krogih: 1. Brežice 33, 2. Zreče 31, 3. Žalec 29, 4. Kovinar Štore 24, 5. Mozirje 23, 6. Šoštanj 18, 7. Rogaška 12, 8. Odred Kozje 12, 9. Vojnik 9, 10. Vransko 0. OTROŠKA VADBA NA LJUBNEM OB SAVINJI ie za dobro delo in motivacijo Športno drušlvo Caplja že desetletje skrbi, da so tudi najmlajši otroci deležni organizirane športne vadbe. Vadbo preko zime organizirajo v telovadnici osnovne šole na Ljubnem ob Savinji. Letos je vadbo enkrat tedensko obiskovalo dvajset otrok, starih od štiri do sedem let. S pomočjo Vide in Matjaža Debelaka so otroci pridobivali motorične sposobnosti, izvajali razne vaje in urice vadbe preživljali v prijetnem druženju. Večina otrok, ki začne obiskova- STRELSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Solčavani prepričljivo najboljši šteno in hrabro borili, kar pa tokrat ni bilo dovolj za zmago proti favorizirani ekipi prvenstva. Pet krogov pred koncem so varovanci trenerja Vikija Uršnika uvrščeni v zlato sredino, ob ugodnem razpletu v zaključnem delu pa se lahko zavihti-jo še kakšno mesto višje. Franjo Pukart V Strelskem društvu Mozirje so se tudi letos pridružili ostalim društvom v mozirski občini in v soboto, 18. aprila, pripravili strelsko tekmovanje 60 strelov z zračno puško v počastitev občinskega praznika. Tekmovanje je privabilo strelce iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, izkazali pa so se zlasti solčavski strelci. Po uspešno izvedeni strelski ligi z zračno puško, ki se je končala februarja, so člani mozirskega strelskega društva zavihali rokave in ti organizirano vadbo, jo obiskuje več let zapored, sta povedala De-belakova. Ob zaključku letošnje vadbe so otroci opravili vajo na poligonu, ki so jo prišli pogledat tudi starši, zato so bili mladi športniki na dobro opravljeno vajo še toliko bolj ponosni. Po končani vaji je vsak dobil medaljo za uspešno delo in celoletni trud, vsi pa so zatrdili, da se bodo z jesenjo radi vrnili v vadbeno skupino. Štefka Sem Mozirskim strelcem je na tekmovanje uspelo pritegniti praktično vse strelce, ki so sodelovali v zimski strelski ligi. Tako so se stari znanci iz Zgornje Savinjske ter Šaleške doline pomerili na tekmovanju, ki od strelcev zahteva veliko koncentracije in mirno roko. Vsak tekmovalec je za oceno moral izstreliti po 60 nabojev s standardno zračno puško, po pet v eno tarčo. Število poizkusnih strelov je bilo neomejeno, omejen pa je bil čas streljanja, in sicer na eno uro. Dobitniki medalj (z leve) Marjan Prodnik, Aleksander Ošep in Jernej Prodnik ter predsednik Strelskega društva Mozirje Drago Poličnik. (Fotodokumentacija SD Mozirje) pripravili tradicionalno tekmovanje 60 strelov z zračno puško. Tekmovanje so umestili v drugo polovico meseca aprila, obdobje ko Občina Mozirje praznuje svoj praznik. Vzgoja otrok na športnem področju je pomembna že od rane mladosti, sta prepričana vaditelja Vida in Matjaž Debelak. (Foto: Štefka Sem) Tudi na tem tekmovanju so se tako kot v strelski ligi izkazali strelci iz Solčave, ki so osvojili prvih pet mest. Prvi trije so prejeli kolajne, in sicer Aleksander Ošep zlato, Marjan Prodnik srebrno in Jernej Prodnik bronasto. Roman Mežnar POPRAVEK INFORMACIJE V 17. številki Savinjskih novic smo objavili članek o pripravah kolesarja Erika Rosensteina na Dirko okrog Slovenije in v njem zapisali, da je Lju-benec. To ne drži, saj je Erik že leto in pol Rečičan. Za neljubo napako se njemu in bralcem vljudno opravičujemo. Uredništvo 22 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Kronika, Zahvale, Oglasi Nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni (prim. Rim 8,39) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica Msgr. Jožeta GOLIČNIKA kanonika mariborskega stolnega kapitlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, počastili spomin nanj, izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri pogrebu; g. župniku Sandiju Korenu, g. Kramerju, pogrebcem, govorcem, ključarjem, pevcem, gasilcem, kmečkim ženam iz Šmihela, Marjani, Nadi, Blanki in Tjaši. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Žalujoči: bratje Franc, Alojz in Ivan, sestre Fanika, Marija in Lojzka, nečaki in nečakinje z družinami IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA DENARJA IZ SAMOSTANA Nazarje: 20. aprila v dopoldanskem času je neznani storilec skozi glavna vrata vstopil v samostan v Nazarjah in vlomil v bivalne prostore ter iz sobe ukradel okoli 1.000 evrov. Na kraju je bil opažen neznani moški, ki se je odpeljal z osebnim avtomobilom renault, verjetno laguna, temno sive barve, MB reg. območja. • Z AVTOMOBILOM V KOLESARKO Prihova: 26. aprila v dopoldanskem času se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti izven naselja Prihova. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v kolesarko. Le-ta je bila v nesreči hudo telesno poškodovana in bila z reševalnim vozilom odpeljana na zdravljenje v bolnišnico. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Frančiška MAKOVŠKA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku patru Francu Kovšetu za opravljen obred, gospe Nataši Coklin in gospe Rozaliji Tkavc za poslovilni govor, članom ZŠAM Zgornje Savinjske doline, nazarskim gasilcem, pevcem, praporščakom, upokojencem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. 23 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Za razvedrilo Cvetke SPARGLJI Prodajalec na stojnici (desno): »Gospod, to so pa šparglji, zelo zdrava zelenjava, morda poznate?« Edi Jurjevec - pridelovalec in vzgojitelj špargljev: »Dragi moj, na naši kmetiji pridelamo toliko špargljev, da jih na takšni stojnici, kot je vaša, ne bi prodali do konca leta.« DARKO IN ZAVER ROGOVILEZ V Mozirskem gaju »straši« dinozaver Rogovilež. Ko so na razstavo tulipanov prihajale množice ljudi, so ga prijazno povabili v posebno stajo. Še najbolj se mu je približal šef gaja Darko Bele, ki mu je ponujal za prigrizek vrbove veje ... a je zaver ob tem grozno zarenčal, zacepetal in z repom mahal ... Ja, saj ni čudno, mesojeda zverina izpred več deset milijonov let še ni postala vegetarijanec ... No, ob božanju po podbradku sta se nazadnje le razumela. ZDRAVICA POD KOZOLCEM Ko sta vinski »evro« vitez Danijel Grudnik (levo) in »princ« kolovra-ške kapljice z bogato bero zlatih medalj Mihael Fajfar alias trški vini-čar mozirski pod kozolcem Mozirskega gaja »trinknila« na dobro letino, s(m)o si vsaj za eno leto vsi oddahnili. Kot je dejal šef gaja Darko Bele, »naj nas trta v parku in po celem svetu združuje«, da bomo zdržali vsaj ob vinu, saj bo, kot grozi »biznis-politika«, kmalu dražja pitna voda kot dobra kapljica prijateljstva. Na zdravje! 24 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Križanka, Informacije 1. maj popularna italijanska jed iz krušnega testa z različnimi dodatki ženska. ki p1se parodije število pod ulomkovo črto osredmje božanstvo v sumersko-akadskem baje5l0vju dvignjen spodnji del vratne odprtine med poobojema izdelovalec rolet literarno delo v obliki dialogov nekdanji ugandski politik (idi) vrnitev na kako stvar. dejstvo antično gl. mesto halkidike ckusentoop-ski sadež EGIPt. BOGINJA NE8A oseba ki se noge. ne more M APNENCU podobna, zelo krušljiva kamnina ilievski, vlado občutek potrebe po jedi perzijski didaktični pesnik kemijski element(i) vampirski grofgtran-si -van i je počasno gorenje brez plamena kdor preučuje keltske jezike. književnost in kulturo srbsko moško ime spoštljiv naziv za odraslo žensko sestavil: peter udir zastopnik podjetja pri sklepanju kupcu. posrednik nizka okrogla posoda zapetenje, ponev skupnost uudi, potomcev istega prednika sumerska boginja plodnosti d pritok irtlsav sibiriji graben, prekop nem.-fr. pesnik in slikar (hans) fr. igralec (delon) hrv. književnik (ivan) iglasti gozd v s. delih evrazije priprava za lovljenje ameriški igralec (clooney) kiks. zmota bikov glas VZVIŠENA URŠKA PESEM delujoči ognjenik na vzhodu sicilije sredstvo za lokalno anestezijo palica. ki se uporablja pri trasi-ranju potek prometnega objekta NAS TV VODITELJ (slak) kovacit, lojze večja okrogla posoda za pripravljanje ali serviranje hrane Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: OLINT - antično glavno mesto Halkidike; RAOS - hrvaški književnik (Ivan); SADI - perzijski didaktični pesnik; _^ - Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): TOPLOVOD, VDOLBINA, REČ, ETAN, STREISAND, BOK, PREM, OTKA, ALOA, EKIPA, BERNARD, SEN, NAL, SOCERB, NANAK, RA, OKA. ARKADA, UGIB, DRN, RANK, KORALA, BAJKA, ALBINIZEM, ATEST, POŠTARICA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): ■b 25 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 Napovednik, Pisma bralcev, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Počitniške ustvarjalnice za otroke ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari Četrtek, ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco 30. april ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Abrakazebra ob 20.00. Laze pri Kokarjah Kresovanje ob 21.00. Kamp Menina Varpolje Kresovanje ob 6.00. KLS Ljubno ob Savinji Prvomajska budnica Petek, ob 9.00. Športno igrišče Nazarje 36. maraton v malem nogometu 1. maj ob 8.00. Laze pri Kokarjah Pohod na Čreto ob 12.00. Golte Prvomajsko srečanje Savinjčanov Nedelja, 3. maj ob 9.30. Potok 5. hitrostni vzpon na Farbanco Sreda, 6. maj ob 18.00. V prostorih Karitasa Mozirje Zeliščarska delavnica in svetovanje ŽIVALI - PRODAM Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Dva jagenjčka za zakol prodam; gsm 031/695-208. Prodam prašiče od 100 do 120 kg za nadaljno rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam 300 l zamrzovalno skrinjo; gsm 041/806-001. NEPREMIČNINE ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, dobro molznico; tel. št. 58-31-213. V najem oddam 2-sobno stanovanje z garažo, shrambo in kletjo; gsm 068-126-405. VOZILA - PRODAM IŠČEM Prodam fiat pando, l. 1994, vozen; gsm 031/796-478. Renault 5, l. 1990, registriran do Prosim če ima kdo za podarit videorekorder in tudi video kasete; tel. št. 58-45-458. ZAHVALA Najlepša hvala gasilcem iz Solčave, Luč in z Ljubnega, ki so pogasili ogenj v naši hiši. Hvala sosedu Domnu za vso pomoč v težkih dneh ter Gregu Križniku za hitro obvestilo gasilcem. Havdejevi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Franc Brlec 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠPARGLJI Prodaja domačih špargljev. Mozirje-Radegunda. Pokličite: 041 448 286. Janez Herlah, Radegunda 26, 3330 Mozirje. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 18 let delovnih izkušenj. za naročilo do 1.6.2015 nudimo od 10 do 15% popust. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Zadrečka cesta 21, Nazarje. Projekt kanalizacije v Juvanju in Radmirju se zaključuje (številka 15, 10. april 2015) Pravijo, da ima vsaka medalja Mrzlega Polja celo brez primarne- 25.6.2015, c. zaklepanje, 2 kompleta gum l+z, obnovljen izpuh + zavore; gsm 041/523-965. dve plati, in prav je, da pogledamo še drugo plat. Že res, da je nekaj trditev v nedoločniku kot npr. Projekt kanalizacije ... se zaključuje (beri: bo ko bo), pa vendar je nekatere dele zapisa težko razumeti, še posebej, če dnevno spremljaš dogajanja. Na začetku se postavlja kar nekaj vprašanj. 1. Da se bo lahko na sistem priključilo 75 stanovanjskih objektov, je lepo, pa čeprav ne vemo, ali je to skupaj Radmirje in Juvanje ali samo del? Zagotovo je to, da za velik del Radmirja nihče od krajanov ne ve povedati, kdaj bo to mogoče. Prav zato je veliki večini nerazumljivo, da so prejeli za podpis pristopne izjave za priključitev (z vsemi mogočimi pravili) pa brez jasne informacije, kakšna bo cena. Res čudno. Še več. Govori se o »sofinanciranju« in ob tem se odpirajo še dodatna vprašanja. Preveč jih je, da bi jih našteval, vsem pa je skupni imenovalec slaba obveščenost in nedosledna izvedba projekta, ki se lahko tudi dnevno spreminja, saj drugače si ni mogoče razlagati, da delavci danes zasipajo, jutri pa odkopavajo. Najverjetneje to ni brezplačno? 2. Pogumna je izjava o skupni vrednosti (1.057.000 EUR) projekta, če sploh ne vemo, kdaj bo zaključen. Zagotovo je velik (v smeri ceste proti Gornjemu Gradu) del ga voda. Od tod pa do funkcionalne uporabe pa je še dolga pot. Odgovori, kot zmanjkalo je denarja, ali saj bo, so za druge čase. Tiste, za katere smo mislili, da smo jih preživeli. Zatorej govoriti o tem, da se projekt (zagotovo to drži za Radmirje) zaključuje, je daleč od resnice. Drži samo pod pogojem, da je skoraj vsaj dve ali več let do zaključka projekta. 3. Rekonstrukcija vodovoda (Mrzlo Polje) je zagotovo dobra odločitev, čeprav bi brez intervencij posameznih krajanov kakšna hiša ostala tudi brez nje? Ni moj namen samo naštevati »spodrsljaje«, ampak opozoriti na to, da se je potrebno projekta lotiti bolj celovito in pregledno. Nejasnosti, kot so kdaj bo kakšen poseg, kako optimizirati, so zagotovo leglo za dvigovanje cen. Že mogoče, da se vam ob prebiranju komentarja dozdeva, da je vse skupaj preveč kritično, da ni tako hudo, ampak še je čas, da o tem pomislite in ukrepate sedaj, še preden bodo pred vami položnice o dvigu cen, sofinanciranju in še kaj se bo našlo. Ko boste razmislili, da ste nemočni, si preberite v isti številki Savinjskih novic članek »Nove cene za zbiranje in odvoz odpadkov svetniki niso potrdili«. Modro! Anton Prislan Radmirje 4 3333 Ljubno ob Savinji 26 Savinjske novice št. 18, 30. april 2015 _ g- tu ü Ctra 3 fi n o 3 aj g- rt CL ïïà ä Iff 3 N< s. g- m 3 n cr 7?r m ■rr 3d 3 I.Ö ñ 3Ï. ' S, § m aJ CL ti 3 0 ¿ T) = S O 1 3 -o »ne 3. 3. i* r rt M t/l ai bi SÍ 3 1 S = =r û O i (K n bi 3" L4 3 0 5) < o1 = ^ ff « i£ "o S- o 1 £ :: g- 3 u Cl 2 m 5 o Û1 „ if s S o q - c. VI ■ä. rr £ & S f! 5 0 & § n - 01 & S s a = t « s s* a ° o 31 < a g. 2 Lft m S n. g £ S n j± 3 c ^ 5 G ^ ü 3 o -e DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Poštnina plačana pa pogodbi št. 3WS Ime in priimek SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE 1 = 5 i 3 m S X, G * 3- 3 £ sr JS. CL rt! a h o. I i a: ° rt' f fff I ; i s t r 5 i (t - 3 n i; v. -J O O 5 51 < = A o m D C ÛJ crci O n< o CL D 3 • 0 7T 1/1 O MM« £J -t O nt 3 LA m Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez- plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. mK .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo