Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko *-ET0 XXIV. — številka 95 j^oviteiji- obč. konference SZDL £ Kranj, Radovljica, Sk. Loka » ^c - Izdaja CP Gorenjski tisk v G,avni urednik Anton Miklavčič zgovorni urednik LAsiio socia KRANJ, sobota, 11. 12. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. lanuarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO Okrepitev samoupravljanja ■Eot Smn in, i- .. .___i. «_ ..___j_ v__i.. ___i__ i___m_________.___„_____«__ srno že pisali je v torek in v sredo v Kranju ruri> ,ret^ kongres sindikata delavcev industrije in Varstva Sle °sn08 Domembnih vprašanj, tako o krepitvi gmotne prav.Ve samoupravljanja In zagotavljanju samoupravnih Uju C de,avcev, nadalje o delovnih odnosih, oblikovalo jg6"' oI>,'kovanju dohodka, Izobraževanju itd. — vse I975 p,8ano v sprejetih programskih usmeritvah do tuji a Pa ie bila na kongresu ves čas prisotna RovrJ?°TPOr* sklepom 21. seje predsedstva ZKJ in Se tovarisa Tita. delovno"^1 poIožaJ na ,rt?u- nelikvidnost, zadolženost darjenl °rKanlzaclj in drugI nestabilni pogoji gospo-Ija,,. j sironiaSijo materialno osnovo samouprav-cev. 7 °nicJuK*Jo temeljne dolžnosti in pravice delav-denarnih0 ^* "a vse" Področjih, posebno pa se v ^varo /avot,'h, uvuzno-izvo/.nih podjetjih, socialnem 8a«noiManJ" ln V stan°vanjsklh podjetjih treba razvili ^, "Pravne odnose. ^sebn^L ,li8° et,i,,c ugotovitve in stališča kongresa. nJu cen° p '"no 80 v razpravi spregovorili o oblikova p«>idarl|| so, da sindikat odklanja oblikovanje iovenije. Čeprav so na kongresu spregovorili cen, ko končne porabnike zastopa trgovina, ki je zainteresirana za čimvišjo možno ceno. Dosedanje samoupravno sporazumevanje o cenah je čisto navadna farsa in ji v normalnih ekonomijah pravijo monopolno dogovarjanje. Vendar pa imajo kot protiutež temu tudi zakone z ostrimi določili.« Ko so govorili o šolanju, so menili, da bi morali omogočiti delavcem izobrazbo za prvo službo že v obvezni šoli. Na to kažejo podatki, da je danes okrog 60 odstotkov delavcev brez strokovne izobrazbe, od slednjih pa imata kar dve tretjini nepopolno osnovno šolo. Med drugim so na kongresu tudi nasprotovali sedanjim različnim stopnjam prispevkov na osebne dohodke, ker ti spodbujajo honorarno delo, delo po pogodbah, delo na domu in druge oblike. Odločno pa so tudi zahtevali, da je treba odpraviti sedanje obračunavanje boleznin na podlagi poprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta in predlagali odpravnino ob odhodu v pokoj oziroma posmrtnino v višini do dveh poprečnih osebnih dohodkov v nodietiu. A./.alar ^čl„sk. ] kiU •uČUiM,,,C ?KS TriUČ J« bn Pobudnik tovariškega srečanja, na katerem so 77-lctncrmi Petru Uzarfu s Pristave pri Tr-vi i» i,u i'' r:vV',vo P'-ldcsellchio članstvo v zvezi komunistov zlato značko 50 let KPJ. O življenjski poti revolucionarja, *lnt '"'^kin,- ok'"l>rskc revolucije, pomagal gojiti revolucionarne misli v letih pred drugo svetovno vojno In bil med pr Kakih 200 komunistov širšega političnega aktiva kranjske občine in Gorenjske je z zanimanjem sledilo izvajanjem Mitje Ribičiča, člana predsedstva SFRJ, ko je v sredo dopoldne v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju pojasnjeval stališča in sklepe 21. seje predsedstva ZKJ v zvezi s političnim položajem na Hrvaškem. Udeleženci posveta so poslali predsedstvu SFRJ in tovarišu Titu brzojavko, v kateri izražajo podporo in soglasnost s stališči, ki so bila oblikovana v Kara-djordjevu. — T. M. — Fo-to: F. Perdan ju bi 1e jna m e •■§ a niča 5PECErina ©©©© NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Novoletni sejem v Kranju 16. decembra bodo v Kranju odprli XII. novoletni sejem. Trajal bo do 26. decembra, na njem pa bodo razstavljala in prodajala znana gorenjska in druga podjetja pohištvo, gospodinjske aparate, tekstil, konfekcijo hi druge izdelke. Sejem pa bo tokrat v delavskem domu ▼ Kranju, ker nova sejemska hala še nI povsem gotova. JESENICE % V četrtek se je mudil na Jesenicah sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. Dopoldne se je pogovarjal s predstavniki železarne Jesenice o težavah in problemih nelikvidnosti železarne, popoldne pa se je v sejni dvorani občinske skupščine pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine o ekonomskem položaju pri nas i o ukrepih za prihodnje leto. O Na Jesenicah skrbi za čiščenje cest komunalno podjetje Kovinar, medtem ko v vseh krajevnih skupnostih zunaj mesta Jesenic organizirajo zimsko vzdrževanje cest IV. reda in "kih poti posamezne krajevne skupnosti. Na zadnji seji ob-.nske skupščine Jesenice so potrdili program čiščenja, oranja in posipanja cest, ki ga je predložilo podjetje Kovinar. Letos so se nekoliko zvišale tudi cene storitev za zimsko službo. Tako velja pluženje z buldožerjem, nakladanje in odmetavanje 108 dinarjev, pluženje s traktorjem 35 dinarjev, posipavanje 45 dinarjev itd. D. S. Q V četrtek dopoldne sta se na razširjeni seji sestala kmečka sekcija pri občinski konferenci socialistične zveze in svet za kmetijstvo in gozdarstvo kranjske občinske skupščine. Obravnavala sta osnutek zakona o starostnem zavarovanju kmetov. fft Popoldne pa se je sestal klub odbornikov in obravnaval gospodarski del srednjeročnega programa družbenega razvoja kranjske občine. Pred razpravo na terenu in v občinski skupščini je bila to prva javna razprava o tem dokumentu. £) V torek, 7. decembra, je bila v Kranju seja sveta za fi-liance. pri skupščini občini Kranj. Člani sveta so razpravljali o rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto, obravnavali poročilo davčne uprave, sklepali o premoženjskih in premoženjsko pravnih zadevah in obravnavali prošnje za odpis davkov in prispevkov. -jk »•»RADOVLJICA £ V četrtek popoldne je bila v Radovljici razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Podobno kot v nekaterih organizacijah zveze komunistov v občini in v nekaterih delovnih organizacijah so tudi na razširjeni seji razpravljali o idejno političnem položaju v zvezi komunistov oziroma stališčih predsedstva zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita. Podobno kot drugje so tudi na tej seji izrazili podporo stališčem. Razen tega pa so na seji razpravljali tudi o pripravah za sklic občinske volilne konference zveze komunistov. Sklenili so, da bo seja konference po 20. decembru. A. Ž. ŠKOF J A it)KA § S\i'( za razvijanje revolucionarnih tradicij pri republiškem odboru 7./.B NOV, Sekcija za razvijanje revolucionarnih tradicij pri KK S/.DL in republiška konicama /M Slovenije so se odločili, da skličejo več posvetovanj, na katerih bodo določili skupne naloge pri nicvijanju tradicij narodnoosvoi dosedanjih akcijah pri razvijanja revolucionarnih tradicij. V zadnjih letih |e namreč bilo vrst«) partizanskih pohodov, večerov, Iger itd. Na posvetu bodo razpravljali tudi o proslavi 30-letniče partizanske vojske, ki bo drugo leto. - lb Svet gorenjskih občin o zakonih V ponedeljek dopoldne bo v Kranju skupna seja članov sveta gorenjskih občin in regionalnega kluba poslancev u Gorenjsko. Na seji bodo razpravljali o sprejetju predvidenih zakonov oziroma predpisov v republiški skupščini. Razen tega pa bodo na skupni seji obravnavni i tudi stališča s seje regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko o problematiki letalstva in letališč v Sloveniji. A. 2. Urejeno otroško varstvo V otroški vrtec v Mavčičah so marca sprejeli v oskrbo prve malčke. Uredili so ga v prostorih osnovne šole in je -otlobno opremljen ter ima • izen igralnice in spalnic tudi kuhinjo v kateri priprav- ljajo malice in kosila tudi za šolarje. V vrtcu je trenutno 19 otrok in je dnevno odprt od 5. do 15. ure. Večjih potreb po varstvu v kraju ni. lahko pa bi v vrtec sprejeli še 6 otrok. fr Svetujemo vam, da svoje novoletne čestitke oddate na pošto čimprej, vsekakor pa do 20. decembru. V naslovu ne pozabite vpisati tudi poštno številko Združeno PTT podjetje Ljubljana Spomladi gradnja dvorane V nedeljo, 5. decembra, Je bil na Trstcniku občni zbor kulturnoumetniškepa društva Straža, ki se je lani in letos izkazalo s številnimi uspelimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Zato so dali na občnem zboru trsteniškim kulturnikom zasluženo pri znanje. Na občnem zboru so največ govorili o prostorih za nemoteno delo Kuda. V Izpraznjeno šolsko stavbo se bo prihodnjo leto namreč vselila konfekcija Mladi rod iz Kianja. Tako bo Trstcni čanom na voljo v šoli le šolska kuhinja, in to za množi.'iiejšo prireditve. KUD in ostale družbenopolitične or i-ani/ai i je pa bodo imele svoje prostore v zadružaeiD domu in to le začasno. Spo mladi bodo namreč začeli Ti steni, .mi s'i adit i v zgornjih prostoiih /adt ii/.nes'a doma novo, večjo dvorano. Tako bo dobil KIJI) primernejše prostore za delo — Jk Dolenjski primer Delavci, kmetje, obrtniki in upokojenci novo meske, trebanjske, metli ške, krške In črnomelj-ske občine so se na referendumih, ki sta bila v nedeljo in ponedeljek, odločili za združitev sklada za zdravstveno zavar nje kmetov delavsko zavarovanj«-' tem bodo Uneli , skladom *? na zdravstvenih ustanev enake pravice kot dcw To je prvi P«"""^..' združitve v jug«wiavu • baterije pri- Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega ^ znanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, £/Di podeljevanje Priznanj pri občinski konferenci Skof j a Loka OBJAVLJA nodclitcV da Je odprt rok za predlaganje kandidatov za p občinskih Pri/nanj Ol v letu 1972. Ob pnhk. obletnice OF, 27. aprila, bodo Priznanja Ol zaslužnim organizacijam in P°j. ^ jju-kom, ki so s IVO jim delom, posamezniki pa tU ^ tfaj. iwm, .i« ■ «v»""p i ......- ■••>koni o**J gimi osebnimi kvalitetami, prispevali k d°^v|janje J0 OejSega pomena in so s tem vplivali na UV<:,|a ^ Sl>ei- ražvoj šot laie.tu nega di uibeno političnega sis ' aii-.ti. mil družbenih odnosov, na razvoj s-,n"' ' ,vth nia, /last! pa na dose/k. . ki pOSpešUJCJO O^JJ pl) uveljavljanje občanov tao delovnih ljudi na piviKse toi uh in v vseh oblikah di u/bciiev-a življenja. ■ "■' nzvo} s*,,n' osivdii" pod sem .očjih in v vseh oi.hkah družbenega zi\n< ■ . 1/|LJ tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno M |)V.unostj<> no izstopajo s svojo prizadevno U |o in |>o/i ' ter / deloMuim uspehi kjerkoli v svoiein "k.>U «■ ^fgg* Predlog za podelitev lahko podajo organizacije llC druge družbeno politične organizacije, skupnosti In njihovi organi ter posamezniki. ,,,11' Predlogi motaj.) vsebovati osebne podatke 11^ ^ ^) utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi ptedlagani kandidat prejme Priznanje O K ^ Zadnji rok za prijave Je 25. |aiiuar 197/. ^ spr»--danlb predlogov žirija ne l>o , ^mski kon- jema žirija za podelitev Priznanj OF pri on« ferenci S/.lM skofja 1 oka. ^ /Irija /a pod.Rvanje VWg\.ok* pri občinski kon Gorenjska kreditna banka nudi svojim varčevalcem višje obresti ZA HRANILNE VLOGE: — navadne 7,5 % — vezane na 1 leto 9,0 % — vezane na 2 leti 10,0 °/o ZA DEVIZNE RAČUNE: — navadne 5,5 °/o v devizah in 2,0 °/6 v din — vezane nad 1 leto 7,5 °/o v devizah in 1,5 % v din — vezane nad 2 leti 7,5 % v devizah in 2,5 °/o v din NOVE OBRESTNE MERE VELJAJO TAKO ZA DOSEDANJE VARČEVALCE KOT ZA TISTE, KI SE BODO NA NO- V(> VKLJUČILI MEDNJE OD 1. DECEMBRA 1971 DALJE Nove obrestne mere ne veljajo za vloge, ki so vezane na ^KRSNOKOLI POSOJILO. SE PRIPOROČAJO POSLOVNE ENOTE NA BLEDU — JESENICAH — V KRANJU — RADOVLJICI — ŠKOFJI LOKI — TRŽIČU — ŽELEZNIKIH IN ŽIREH Samoprispevek za cesto Bodočnost te tudi v zračnih poteh V si lišć ^niJ* s* najbrž ne moremo privoščiti več mednarodnih leta-' SaJ eno stane okrog 120 milijonov din — V okviru možnosti , m potreb bi morali razvijati komercialna letališča Lctalsk; ^ Skratka, razvoj letališč in Ven'jFT' Promot smo v Slo-^staviI'ad'viih Precej ^dii,,. ■ l):uu's imamo ono liku kKlno ,l't""iNČe na Br- *g »s v v'*e km IV nov d. fspekth narjev, da bi v> lahko razvilo '°8ljivo °s,i Maksimalne r°R JsVi pa ni znašale ln * mini* ,etal M kl° *cln0 '">,u' Potnikov. Spo *feba v J.',"1 cil'cm P" »ilo ž° tako I °VeniJ' razviti mrežni}, . 'kovanih komerci N°vem v Mariboru, S^h ?w' Port<>rožu Qa h: in- Tako in bi omogočili, 1 °«OtnO slovensko to- Vrstni n\, ° vk,iu*iIo v to-^tnS?"*'- D;< Je tudi v tiva /;| * Promet n perspek- ftf-cio ,Uvo" Kospodarstva. S'ške,,. *edanjj Hi,,:', stališča. Samo J, T"kra na teden iz. kS- Niih***8 sr,,<-'" ton £W JJ*<*o blago |e na K •"" "a l " brniškega 1 "speljano v ZDA. razvoj letalstva v Sloveniji mora najti ustrezno mesto tudi v sredn jeročnem programu razvoja naše republike, čimprej pa bi bilo treba v republiki ustanoviti sekretariat oziroma usire/en organ za promet, letališču pa omogočiti ustrezne pogoje za normalen raSVOJ. To sta bili osnovni ugotovitvi na posvetu poslan cev republiškega in gospo darskega zbora republiške skupščine z Gorenjske na Brniku. Na posvetu so ugotovili, da je že izdelana študija o razvoju letalskega prometa in letališč v Sloveniji. Podatki kažejo, da bi bilo najekono- mičneje razviti oziroma usposobit; brniško letališče kot edino mednarodno letališče v Sloveniji, sporedno s tem pa Izpopolnitev mreže i" tudi usposobitev komercialnih letališč v Sloveniji S takšno usmeril vi jo in / UStP "no od- TEHNICN! ODDELEK NA-ši m AGOVNICE v TRŽIČU V v. PRN AKUJE s PESTRO IZBIRO PECI, PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV, IV APARATOV TER VSEM DRUGIM KAR RABITE ZA DOM, GOSPODINJSTVO IN RAZVEDRILO Vabljeni! ločitvijo slovenske družbene skupnosti bi zmogli tudi sredstva za nabavo potrebnih letal. Vsaka drugačna rešitev pa bi pomenila prav gotovo počasnejši in več ali manj tudi neekonomski razvoj. Seveda s tem ni rečeno, da komercialna letališča v Sloveniji čez čas ne bi moida prerasti tudi v mednarodna. Gorenjski poslanci so menili, da bi bilo s takšnim konceptom treba seznaniti tu di đrttga slovenska področja in se nato dogovoriti za skladen razvoj Za reševanje tega vprašanja bi bilo treba ustrezno dopolniti zakon o beneficirani obrestni meri za turizem ali pa sprejeti o tem v republiki poseben odlok. Kolektivu letališča, ki je že sedaj vložilo precejšnja sredstva za razvoj, so predlagali, da bi v okviru programa /a Interesirali tudi poslovne partnerje, banke, treovske organizacije in drUStt. Menili so, da bi pri letališču Brnik ustanovili poslovno združenje nI j konzorcij, ki naj bi usmerjal razvojno politiko. Nazadnje so se dogovorili, da bodo v posameznih zborih republiške skupščine poleg razvoja osredniera slovenskega letališča nn Brniku m čeli tudi vpraSanja o nadalmiem razvoju in onremi letaliŠ? v Lescah in PortOTOŽU, ki sta le posebno pomembni za turist ični razvoj Slovenii«. A. Zalar V KS Davča v Selški dolini so se občani z referendumom odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za ureditev in vzdrževanje ceste v Davčo. Po predračunu potrebujejo 70.000 dinarjev in del denarja bodo zbrali s samoprispevkom. Plačevali ga bodo vsi občani starejši od 18 let, ki imajo stalno bivališče v Davči. Letni prispevek znaša 50 dinarjev in se bo plačeval v enkratnem znesku najkasneje do 30. septembra. Občani, ki žive od socialnih podpor, minimalnih pokojnin, dijaki in študentje so plačevanja prispevka oproščeni . — lb Obnova hotela Grajski dvor končana Pred nedavnim so v hotelu Grajski dvor v Radovljici odprli tudi dvostezno avtomatsko kegljišče. To je prvo tovrstno kegljišče v Radovljici in je zato že na začetku postalo zelo priljubljeno prebivalcem Radovljice. Z otvoritvijo oziroma ureditvijo kegljišča pa je bila končana tudi obnova hotela Grajski dvor. Hotel je povečal število postelj, ima kopališče, savno in kegljišče. V okviru objekta pa ima sedaj nove prostore tudi IBM center, v spodnjih prostorih pa je trgovina. Za kolektiv hotela Grajski dvor je bila letošnja obnovitev prav gotovo uspeh, ki ga je kolektiv proslavil na manjši slovesnosti 29. novembra. Ob tej priliki so namreč 7 članov kolektiva, ki so zapo- sleni v hotelu že nad 15 let, nagradili z ročnimi urami in hranilnimi knjižicami. Hranilne knjižice pa so poklonili tudi vsem tistim članom, ki so v hotelu že več kot pet let. A. Ž. Večji uvoz Prvič po uvedbi gospodarske reforme je bila Jugoslavija letos prisiljena uvoziti več kmetijskih pridelkov kot pa jih bo izvozila. Vrednost uvoza kmetijskih pridelkov bo letos najverjetneje dosegla 400 milijonov dolarjev. Vso to je posledica neurejenega in neugodnega gospodarskega položaja kmetijstva ter neustrezne primarne ter sekundarne delitve. -jk OBVESTILO IMETNIKOM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA iz območja občine Kranj Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu je opravil v letu 1970 ponatis obrazca vozniškega dovoljenja. Prevod naslovnega besedila v francoščini je nepravilen. Namesto »Permis« je tiskana beseda »Premis«. Ce imate na vozniškem dovoljenju na prednji strani vpisano besedo »Premis« namesto »Permis« prosimo, da se zglasite na oddelku za splošno upravne zadeve SO Kranj, soba št. 177/11, da vam bomo brezplačno Zamenjali vozniško dovoljenje. S seboj prinesite vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. Oddelek za splošno upravne zadeve Kranj V času od IS. do 20. decembra bo Imela poslovalnica NOGAVICAH veliko reklamno razprodajo nogavic vseh vrst v Prešernovi ulici 14. — ženske nvlon nogavice od 3,70 din dalje, — ženske dolge volnene nogavice od 13,5u din dalje, — 2 para moških nogavic za 10,00 din. DEDEK MRAZ lahko kupi prav tam do 31. decc.n-bra tudi najrazličnejše IGRAČE. Podjetjem, ustanovam in sindikatom priznavamo 5 % popusta. KRANJ Bankine, onesnaženje zraka in odločbe Odbornik radovljiške občinske skupščine Andrej Cufer je na zadnji seji postavil več vprašanj. Vprašal je, kako je z ureditvijo bankin ob cesti Radovljica— Nova vas, kaj nameravajo uredili glede onesnaženja zraka v Begunjah in zakaj obrtniki v radovljiški občini dobivajo odločbe o davčni odmeri šele septembra ali oktobra za tekoče leto? Glede bankin je predsednik uprave odgovoril, da bodo veljale okrog 25 tisoč dinarjev. Le-te bi že uredili, vendar je izvajalce prehitel sneg. Zato jih bodo uredili, ko bodo ugodneje vremenske razmere. Do onesnaženja zraka v Begunjah prihaja zaradi nepravilno urejenih čistilnih naprav. Prav zato so v Elanu že naročili strokovnjakom v Ljubljani, da to nevšečnost čimprej uredijo. Da obrtniki dobivajo odločbe o davčni odmeri za tekoče leto šele septembra ali oktobra, pa se dogaja predvsem zato, ker sta na tem mestu v občini le dva inšpektorja. Ker se pregledovanje knjig precej zavleče in ker lahko podatke preračunavajo šele, ko so zbrani za vse obrtnike v občini, to potem traja tja do septembra ali oktobra. Ce pa bo sprejet predlog v novem zakonu, bo upravni organ lahko že na začetku leta izdal vsem obrtnikom v občini začasne odločbe, ki bodo sestavljene na podlagi realizacij iz prejšnjega ieta in na podlagi predvidevanj za tekoče leto. Na vprašanje odbornika Cuferja, kakšen je odnos pri obdavčitvi med rednimi in malimi obrtniki v občini, pa bo dobil odgovor prihodnjič. A. 2. Občuten padec Ni prostora za mladino Zadnji popis prebivalstva je pokazal občuten padec jugoslovanskega kmečkega prebivalstva. 1961. leta je bilo v Jugoslaviji še 49,6 odstotka prebivalstva kmečkega, letošnji popis pa je pokazal, da je ta odstotek padel na 36,4. Tako zmanjšanje je treba pripisati tudi okoliščini, da je veliko kmečkega prebivalstva odšlo v tujino in ga popis ni zajel. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je v tujini okrog 300.000 aktivnih in 30.000 vzdrževanih oseb, ki pripadajo kmečkemu prebivalstvu. Ce bi upoštevali tudi te, bi se delež kmečkega prebivalstva povečal od 36,4 odstotka na 38 odstotkov. Največ kmečkega prebivalstva je na Kosovu (50,2 odstotka), sledijo pa ožja Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Crna gora, Hrvatska in Slovenija. Pri nas je kmečkega prebival.lv a le še 183 odstotka. Jk V Mavčičah je precej mla dih, ki pa nimajo prostora za delo. Terenski aktiv, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, je lani razpadel. Vzrokov za to je več. Aktiv Neodgovorni odborniki Predsednik skupščine občine Škofja Loka bo poklical na razgovor odbornike Franca Šmida iz Selc in Petra Naglica ter Leopolda Ušcničnika iz iirov. Tako je na zadnji seji obeh zborov sklenila skupščina občine Škofja Loka, ko je razpravljala o neupravičenem izostajanju odbornikov s sej skupščine. Odborniki, ki jih bo predsednik poklical na razgovor, se niso udeležili 17 oziroma 18 sej. Skupščina bi sicer lahko pričela s postopkom za odpoklic iHlbornikov, vendar so na seji menili, da bi se stvar lahko preveč zavlekla. Zato so pooblastili predsednika Zdravka Krvino, da se pogovori z njimi ali se bodo v bodoče sej udeleževali ali bodo dali ostavko. Kolikor bodo odborniki odstopili, bodo volitve novih odbornikov 13. februarja hkrati z nadomestnimi volitvami poslanca v republiški zbor, ker je poslanec Ivan Franko imenovan za člana ZIS. —Ib Že v predšolski dobi osnove kasnejših socialnih razlik •Družina je odnos med ljudmi, je osebna sreča in to srečo naj prvenstveno gradi vsak delovni človek sani, vsaka ženska in moški in oba s svojo odgovornostjo. Ljudje sami naj se tutli zavzemajo za to, da jim bodo na voljo ustanove za vse tiste potrebe otrok in družine, ki jih družina ne more sama reševati. Na več mestih Je treba zastaviti dobro premišljeno akcijo: v delavskih svetih, krajevnih skupnostih In občinah, pa tudi v republiški skupščini, ko bo govora o delitvi dohodka in načrtih otroškega varstva. Tu se bo treba odločiti o člni-večjem prispevku v sklade za šolstvo in otroško varstvo.« Morda bi se ob teh besedah Vide Tomšičeve zamislili tisti, ki so predpisali obvezen 3(Vodstotni polog za vse nego spodarske investicije, vključ no za šole in vrgojnovar-stvene ustanove. Marsikatcii vrtec bo zaradi tega ukrepa sprejel najmlajše dve, tri leta kasneje. Ne bi pisali o tem, koliko skrbi bo ta zakasnitev povzročila staršem. Ali pa bi te besede potrkale na vest tistih delavskih svetov, ki se kaj lahko odločajo za sto- in večmil i jonske nove naložbe in 00 tem računajo le. koliko novih delavcev in še večkrat delavk bodo mora li še zaposliti. Ne pomislijo pa na delavke matere, na njihove otroke, na otroško varstvo. V tujini ni nobena redkost več, da podjetja gradijo otiuške varstvene ustanove za otroke svojih delavk. To niso ra.l.ošni vrtci, ampak večkrat dokaj skromni prostori, vcpdar opremljeni tako, da nudijo vse udobje za dob ro počutje otrok. Morda se bi' / o adi vse večjega potnanj kanja delavcev stanje tudi pri n is /ačelo izboljševati. Ali pa smo prepustili otro-š:.o \.h.Ivo miselnosti, ki večkrat spremlja zaposlova n U /ena še vse preradi nam m mislimo, da je zaposlova nje žensk le prehoden pojav in da bo pa, ko bomo »bogatejši«, ženska šla domov /iv ljenje samo da|e tem /ahlo dam odgovor. Otroško vaj stvo se razvija vse preveč enostransko Zato se že v predšolski dobi pojavljajo osnove za kasnejše socialne razlike. Ce vsem otrokom že v predšolski dobi ne bomo nudili, da razvijajo svoje umske spoaobaoati, poten je prepozno tožiti nad slabimi uspehi v osnovnih šolah, da imamo vse manj študentov iz delavskih in kmečkih družin. Ze V predšolski dobi moramo otroku marsikaj nuditi, da bo kasneje lahko zmagoval šolske obveznosti. Zato je ena važnih nalog v boju proti so-cialnim razlikam, da čimprej ustvarimo možnosti za vklju čitev vseh otrok v predšolsko varstvo. L. Bogataj je bil ob ustanovitvi zelo delaven, saj so mladi številne zastavljene naloge v celoti izpolnili. Žal ni bilo pravega sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in posledica tega je bil odvzem mladinske sobe za potrebe avtomatske telefonske centrale pred letom dni. Kljub zahtevani in prošnjam mladih po novih prostorih, je vse ostalo le pri obljubah. S prostovoljnim delom so mladi želeli v zadružnem domu pregraditi avlo, toda krajevna skupnost jim lahko za nakup gradbenega materiala prispeva le dvatisoč dinarjev, kar je le desetina potrebnega denarja. se ki Kljub težavam pa se dina v Mavčičah zbere nedeljo v dvorani zadrUff* doma, kjer jim za ples ansambel »Turisti«. Na Ple!| zbere nad 200 mladih-so z vzorno organih' zelo zadovoljni. Prostor staja premajhen, težave ^ parkirnim prostorom, mladi pripeljejo z avtoO^v iz Kranja, Škofje loke, *! ča in celo iz Ljubljane. j, Čeprav formalno b'<■'•'". •; stva, ima mladina v čah šc precej načrtov lo v prihodnje in prav bi ^ da odgovorni le enkra* sp^. najo, da brez ustreznih P štorov ni mogoče delat* Letna konferenca telesnih invalidov Jutri bo v dvorani skupšči ne občine v Kranju letna konferenca kranjske podruž niče društva telesnih invali dov Gorenjske. Kranjska podružnica je bila letos izredno aktivna, saj je sodelovala na številnih športnih in družab nih srečanjih, njeni člani pa so se udeležili tudi srečanja telesnih invalidov JStvđ ki je bilo v Žalcu. ^ kranjske podružnice lL\cK bi se letne konference žilo čim več članov V» p nečlanov, ker bo le O* £0>v čin delo lahko uspe«*, p Terenca se bo začela vetih dopoldne. .jk Vsestransko sodelova* nje mladih z graničari1 Na zadnji seji komisije za splošni ljudski odpor, sodelovanje z graničari i in obrambno vzgojo mladih pri predsedstvu občinske konic renče ZMS Jesenice so obravnavali enoletno poročilo o sodelovanju jeseniške mladi ne I graničarji v vseh karav lah v občini. Skupina, ki je pripravila sporočilo, je bila mnenja, da so bile v poroi iKl zajete vse naloge in skupne akcije v preteklem letu. V j > i. in j < i il letu so nič: m/ll ali \ft& skupnih akeij kot leto poprej, več proslav, sir čanj in špoi t nili tekmovanj, manj pa so sodelovali na idej nov/1'ojnem |Kxlročju. Lani *.> tako pripravili lckm° 'jr3, ob 22. decembru, °rf^ p-•i okoli 20 predavani P ^0\. ravlah. več kot 30 ***\Zp nih obiskov, pohod V°J p.i zanskih poteh. P°!,0%oJ Stol, štafeto ml.v'oNt'.' ..,.!> odredov na Pi is I ivo, •' „* mladosti, več skupn"1 >,, slav. skupnih skupne akcije 0* pia/nikih.' več skUP** računajo, da bodo v',niu \.:^k ii /h, ali okoli 3000 tock. |. Na zadnji *^>2 p'-!,/,p.s. domemli, kako ' vili letošnje dm \ a N I Povratek brez gneč« Jugoslovani, zaposleni v državah K v rope, se bodo v teh dneh množično vračali v domovino, da bi med prijatelji in znanci preživeli novolcl ne praznike. Se največ Jih bo potovalo z. vlakom. Na jeseniško /ele/nisko postajo bo do prispeli prvi vlaki z našimi delavci, zaposlenimi v tujini, že danes, 11. decembra. Pripeljalo bo okoli 10 vla kov iz raznih krajev ZR Nem čije, Avstrije, Met). Na jeseniški železniški postaji /ali jujejo, da na teh vlakih ne bo take gneče kot prejšnja leta, saj so si morali vsi pot nJkl poprej preskrbeli ivSM vacijo. Na vlakih bo okoli 900 sedežev. Skupno bo prispelo k tujine prek Sl»vcnHc 'i 170 vlakov, okoli 46 vJJ„i bo prcvo/llo mejo prek bora. Na Jesenicah ri,Lt"h„|/i da bodo imeli 128 P^Sp, vlak,u ne bodo niske; i proinei.i -osni,,. pr«»'»"4'-V- »- -koliko ».»J • , b0d«> v :•• r::r::,!::.,--I- nadaljevali ^„pj Zagreb, Beograd IV' h" ko da potnikom prestopiti. ,„ delo Vlaki bodo voz mftee do 25.dec * * iKHlnle let" p0>< le-en*- JJfS odpeljalo okolt Mesarsko podjetje Jesenice izpolnjuje obveznosti »Obsodba kršiteljev sporazuma« je bil naslov sestavka, ki smo ga objavili v sredo, 24. novembra, v 91. številki našega lista. V njem smo grajali vse kršitelje sporazuma ° poslovnem sodelovanju in Oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, ki je bil podpisan v °kviru Gospodarske zbornice SRS v Ljubljani. Med delovnimi organizacijami in zasebniki, ki se ne držijo določil sporazuma, smo omenili tudi cesarsko podjetje Jesenice. Vendar se je kasneje izkazalo, oa naša trditev ni bila popolnoma točna in da je bila obsodba jeseniškega podjetja tostranska. Kje je resnica? Mesarsko podjetje z Jesenic 111 Podpisalo sporazuma o Poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov v okviru slovenske Gospodarske zbornice. Ker pa je tako, k°t vsa sorodna podjetja v ^Publiki, zahtevalo povišanje proizvodov po kalkulacijah Gospodarske zbornice oziroma Zavoda za cene *>RS, je izdala ustrezna upravna služba Skupščine občine Jesenice Mesarskemu podjetju zahtevano soglasje. Zavod 23 cene SRS namreč priporoča, da .----:. organizacije, ki niso podpisa !e sporazuma, dobiti od občine ustrezno soglasje, s kate-rirn se obvezujejo, da bodo sredstva, ki bi jih morale oddati v stabilizacijski sklad Pri republiškem sporazumu. °*vajale v občinske sklade za razvoj in pospeševanje kmetstva. In ker, kot že rečeno, jeseniško Mesarsko podjetje spora/uma ni podpisalo, je sklenilo 7. maja letos z občinsko skupščino dogovor, po Katerem bo odvajalo v občinski sklad za razvoj in pospeševanje kmetijstva 0,45 di- morajo vse delovne SENTA »klad.sce Kranj, •avčarjeva 31, u'» 224)53 iatb kmetijske za-Posestva, k mri,, Komhini druge, valcil zamenjujemo ajdo, pscnl c« in vse vrste žitaric za moko Prodajamo najkvalitd Ucjšo moko, krmilno ino ko, koruzo, pšenični zdrob ln koruzni idrob. Skl.uUičc Je odprto od 7 J* a° 16. ure vsak dan tudi v »oboto narja za kilogram prodanih polovic telet, baby beefa in mladega pitanega goveda, 0,30 dinarja za kilogram polovic goveda I. in II. razreda in 0,27 dinarja za kilogram žive teže izvoženega mladega pitanega goveda. To pomeni, da Mesarsko podjetje Jesenice ne ustvarja čistega dobička zaradi tega, ker ni podpisalo sporazuma, temveč odvaja predpisana sredstva v občinski sklad, iz katerega se črpajo sredstva za razvoj kmetijstva v občini. Dobiček (neupravičen) dejansko ustvarja tisti, ki ni podpisal ne sporazuma, niti se ne drži priporočila republiškega zavoda za cene. Tega pa se je jeseniško Mesarsko podjetje držalo in je do oktobra letos že dalo v občinski sklad 83,877.30 dinarjev. Mesarsko podjetje in oddelek za gospodarstvo skupščine občine Jesenice se strinjata, da je treba tistega, ki se ne drži določil, najostreje grajati in kaznovati. Z neizpolnjevanjem obveznosti le-ti ustvarjajo neupravičen dohodek, in to na račun potrošnika mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov! Zato so vsaki očitki, da Mesarsko podjetje z Jesenic ne izpolnjuje predpisanih obveznosti, neupravičeni in je lahko ravnanje Mesarskega podjetja Jesenice in skupščine občine Jesenice posnemanja vredno. J. Košnjck mm \ Eaga na Belci, ki jo hoče LIP Bled ukiniti z: radi nerentabilnosti njenega poslovanja. Nikar dolga plačati z ukinitvijo! Pri Lesno industrijskem podjetju na Bledu so se odločili, da zaradi zastarelosti, zaradi nerentabilnosti bi zaradi novega razvojnega programa podjetja ukinejo žago na Belci pri Mojstrani. Kmetje vse gornje savske doline so se odločili, da žage ne dajo iz več vzrokov. Pri tem so jih soglasno podprli tudi odborniki na zadnji seji skupščine občine Jesenice. Na kakšna dejstva se pri svoji zahtevi opirajo prizadeti kmetje na Belci in po vseh drugih krajih gornje savske doline? Kmet ANDREJ SMOLEJ z Belce: »Ukinitev naše žage bi nas hudo prizadela, saj bi morali potem voziti hlode na Razširitev območij za prispevek V sredo popoldne sta se sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine in med drugim obravnavala tudi spremembo in dopolnitev odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Prvi tovrstni odlok je radovljiška občinska skupščina sprejela 1966, leta za tista območja Bleda, Bohinja, Radovljice in Lese, ki so bila v ožjem grad-benem okolišu in kjer je bila izvedena nacionalizacija zemljišč. Ko je bil na Bledu in v Bohinju sprejet urbanistični načrt, pa so območja, kjer se pobira prispevek, takoj razširili. Tako je bil ob spremembi odloka na novo uveden prispevek tudi za naselji Spodnja In Zgornje Gorje. Kot rečeno se je v I.cscah in v Radovljica prispevek za uporabo mestnega zemljišča pobual na območjih, ki so bila v ožjem gradbenem okolišu in na zemljiščih, ki so bila nacionalizirana. Prav zato večma prebivalca* Radovljice in I .esc prispevka ui plačevala. Ti .ti. ki so ga mo rali plačevati. I tem niso bili zadovoljni. Na a edini .rji pa sta oba zbora sprejela urbanistični načrt Radovljice, Lesc in Begunj in s tem so bili dani pogoji, da se območja za prispevek razširijo. Tako bodo v prihodnjem letu ta prispevek plačevali vsi prebivalci Radovljice, Lesc, Begunj, Dvorske vasi, Hlebe, Ilra.š, Mošenj, Nove vasi, Poljč, Vrbonj, Zapuž, Zgoše in Gorice. Zaradi povečane gradbene dejavnosti v Zasipu, delu Podhoma, Ribnem in Korit-netn pa so prispevek razširili tudi na ta področja. Sprejeli pa so tudi predlog nekaterih odbornikov, da sc prispevek razširi še na področje Bodešč in Sela. Območja so razdeljena v dve kategoriji. V prvi kategoriji, kamor spadajo zdaj tudi raz .n jena območja Radovljice in l-esc, bodo prebivalci plačevali 20 par od k v v 11 at -nega metra in v drugi katego i r 11 (vsa ili ug i območja) 15 par Denar od prispevka bo o .tal krajevnim skupnostim oziroma območjem, kjer bo zlu.m. A. Z. Bled. Ne le mi, vsi kmetje od Rateč do Jesenic smo bili presenečeni nad odločitvijo LIP. Kaj res ne morejo razumeti, da nam jc naša žaga nujno potrebna? Precej dela smo vanjo vložili tedaj, ko smo jo takoj po vojni obnovili. Vsak izmed nas je prispeval za žago v denarju ali v lesu. Hudo bomo prizadeti, če nam jo ukinejo, zato bomo storili vse, da jo obdržimo!« Kmet Tone Potočnik z Bat ce: »Leta 1945 sem med prvimi prostovoljno dal 140 dinarjev za našo žago. Vsi smo jo gradili, z. rokami in s prostovoljnimi prispevki v lesu in v denarju. Tedaj, ko smo jo obnavljali, so nam v Železarni Jesenice izdelali železno turbino. Ko smo razžagali prve hlode, smo žago za prvo silo prekrili, napravili pod, sčasoma pa postavili streho. Naš prvi odjemalec je bila prav Železarna Jesenice. Pozneje je žaga menjala več lastnikov: Kmetijska zadruga Dovje-Mojstrana, KZ Jesenice, KZ Radovljica. Spominjam se, da so nam jo nekoč hoteli v/eti. Pred njo smo se postavili in nismo je hoteli dati. Menim, da bi kljub vsemu morala ostati, saj smo vanjo prav mi bi |več vložili ln nam sedaj seveda ni vseeno, če jo ukinejo. Našega dela, ki smo ga vložili v obnovitev žage, ne bi smeli tako podcenjevati, saj smo jo zgladili z. lastnimi rokami. Nam, kmetom, je hudo. Žaga je bila in mora OStatl naša, pa čeprav jo odslej vodimo in upravljamo kar sami« Vodja enote LIP Bled na Belci ROBIC FRANC: »Na žagi je zaposlenih 27 delavcev in vsi bi se lahko po ukinitvi žage zaposlili v obratu v Mojstrani, kjer povečujejo mizarsko dejavnost. Ko je žago 1962. leta prevzelo LIP Bled, jo je deloma moderniziralo: napravili so večje hlo-dišče, popravili žagalnico in nabavili nekaj novih strojev. Kmet Andrej Smolej z Belce pri Mojstrani. Podjetje se je za ukinitev žage na Belci in žage v Pod-nartU odločilo zaradi tega, ker to narekuje novi razvojni program podjetja, ker jih k temu sili nerentabilnost poslovanja žag. Do zdaj smo uporabili le delno zmogljivost žage na Belci: naš letni plan je bil okoli 9000 kubikov hlodovine, če pa bi delali v več izmenah in bi nas k temu prisilile večje količine lesa, bi lahko razžagali okoli 15.000 kubikov hlodovine. Za zdaj so se pri pod|el ju LiP Ble l odločili, da bo žaga služi'a le še za storitveno dejavnos* < D. Sed^j NOVOSTI ZA JESEN IN ZIMO T_n_r UKAINVES Iškofja lok a J LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA objavlja po pooblastilu SGP TEHNIK Škofja Loka RAZPIS ZA PRODAJO STANOVANJ ki bodo dograjena v letu 1973 v stanovanjskih stolpnicah št. 12 v Skofji Loki na Partizanski cesti. NA VOLJO SO: trosobna stanovaliia dvosobna stanovanja dvosobna stanovanja indsobna stanovanja velikosti 80 m2 velikosti 65 m2 velikosti 55 m' velikosti 40 nr CENA STANOVANJ: je informativ na in znaša 3.100 din za m2. Cena je različna glede na lego stanovanja v etaži od I. do XII. nadstropja. Končna prodajna cena bo znana tri mesece pred vselitvijo. Plačilni pogoji: Kupnina mora biti poravnana dva meseca pred \ selitvijo. Kupci imajo možnost, da si z oročanjcm ali varčc-n in pri poslovni banki pridobijo pi.i\ie i do po- ■ iiia /a pi.u ilo stanovanja. Prodajo stanovanj posreduje LOKAINVEST skof|n Loka, Mestni trg 38/II — tel. 83 190. MODNA HISA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA MODNA HIŠA PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Kranj RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo gostinske sobe s površino 33 m2 v pritličju zgradbe Zg. Jezersko 139, za Izklicno ceno 14.500 diu, s tem, da se 30°'n kupnine plača v roku 30 dni, ostali del pa v 3 letih v ena kih obrokih z 2% obrestmi in da plača prometni davek kupec sam. Pismeno ponudbo |c treba dostaviti vključno do 20. 12. 1971 na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodar stvo Kranj, Cesta Jl.A 6/V, kjer dobite podrobne podatke o natečaju. lloška kova iz nove pražarne Modne hiše Ljubljana MODNA HIŠA V UUBLJANI NUDI VSEM POTROŠNIKOM OD 12. XII. DO 19. XII. 5 % POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V GOTOVINI ČP Gorenjski tisk Kranj DE Glas razpisuje javno licitacijsko prodajo rabljenega osebnega avtomobila CITROEIM — TOMOS 2 CV Licitacija bo ic ls. decembra 1971 ob 8. uri pred garažo delavskega doma v Kranju, Gregorčičeva m-Informacije na telefo i 21-835. TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje računovodske službe Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolni«.*''1 še naslednje pogoje: pisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge sprejema razpisna komisija pri 'rri*['"| lekciji, Kranj, do vštetega 27. decembra ALIJE CESTA PREVOZNA V zimskih dneh je takole vprašanje posebno za voznike, ki Morajo ob vsakem času in ob vsakem vremenu na pot, zelo Pomembno. Običajno zvemo za prevoznost cest iz radijskih Poročil v zgodnjih jutranjih urah in dopoldne. Včasih pa je Potrebno izvedeti za stanje cest tudi prek dneva ali celo pojoči- Kdo zbira take podatke? Vprašanje smo zastavili inšpektorju za varnost cestnega Prometa pri UJV Kranj Mir- inior Uerlinku. Služba zbiranja 01 rnacij v zimskem času je pri UJV utečena nekako dve leti. »Ko se vreme poslabša, začne naša služba zbirati informacije o stanju cest in o prevoznosti. Takoj pa moram dodati, da tesno sodelujemo s cestno službo, saj je le tako informacija o stanju in prevoznosti cest popolna. Letos je naša služba začela delovati pred 29. novembrom. Podatke moramo odposlati že pred šesto uro zjutraj na stalno službo republiškega sekretariata za notranje zadeve. Ta Tridnevna prometna akcija Preveč tovora na V začetku tega tedna je povsod po Sloveniji potekala tridnevna republiška prometna akcija. Prometni miUčiiika *o pregledovali tahometre na tovornih vozilih in na avtobusih, preverjali tehnično brezhibnost vozil in pa teio tovora na tovornjakih. Postala prometne miiice Kranj je v treh dneh pregledala skuhaj 75 motornih vozil, ki so v°2"da na cesti prvega reda med Jeprco in Ratečami. ^rvt dan akcije so v dopc-i' danskem času ustavili 37 tovornih avtomobilov in avtobusov. Medtem ko so tovornjake ustavljali, pa so avtobuse pregledovali na končnih p0«aiah, da ne bi s pregledi Povzročali zamud. Kot je po-Vedal komandir postaje prodne milice Kranj, je le U ^gledanih vozil imelo ta-•»onietre v redu, ostali pa so »di ali pokvarjeni ali pa kalj;0 drugače niso bih v redu. plovne organizacije, će luh-*° sklepamo po pregledanih °*ilih, vse premalo skrbe za Pravilno delovanje tahomet- ov. s temi nupravami se lah-*° kontrolira hitrost, prefco-1^IM» pot ui pa čas. Taho* ^etri so zato pomembni tako lahi?elOVno organizacijo, ki ahko kontrolira voznikovo P°*. Podatki s tahometra p« dragoceni tudi pri pro-^,emih nesrečah. Voznike, ki , Kaznovali mandatnimi aznimi, delovne organizacije p*ekb^ Prijavili sodniku za krugi dan akcije so DtO-teh millCn|ki pregledovali panično opremljenost in 2^7hibnost vozil. Ustavili so Vor S.Chnih avtomobilov in to-bre k°v- M«-'d temi Je bilo 0* naPake samo 6 vozil, vsa ^'a pa so imela slabe gu-p ' Svc»lobne ln signalne na-»UojC nls° hile v rcdu' v°" in /nne *avore so bile slabe Podobno. Slabo vzdrževa- *5*U in 3 nu,° odpove Vedajo. te» v*. premaIo ^ Tretji . Iti ,te»n «« 'ovarnjakov. nl "breznih sta tehtnici le do 15 ton. Zato so nekaj tovarnjakov stehtali v Šenčurju na tehtnici kmetijske zadruge. Tehtnica je pokazala, da so imeli tovornjaki od 5 do 9 ton preveč tovora. To so bili predvsem tovornjaki, ki so vozili lej z Jesenic na ljubljansko barje. Neki tovornjak z nosilnostjo 12 ton je peljal kar 21 ton. Vozniki s preveliko težo tovora niso samo plačali mandatne kazni, pač pa so miličniki vztrajali, da tovor prelože na drugo vozilo ali ga odlože kam drugam. Ker pa niso lastniki zemljišč dovolili tovornjakom stresati tovor v okolici Šenčurja, so odvečni tovor morali peljati nazaj na Jesenice. Odveč je poudarjati, kakšno nevarnost predstavljajo preveč naloženi tovornjaki za promet. Najmanjše zlo pri tem je samo oviranje prometa s počasno vožnjo posebno v klancih. Akcija bo v tem mesecu še enkrat, med tem časom pa bo postaja prometne milice v Kranju prav tako pregledovala tahometre na avtobusih in tovornjakih in preverjala težo bremena rta tovornjakih. L. M. Prihodnje Eefo še lepši rezu Stati Ob zaključku praznovanja 900-letnicc; Preddvora je bila v hotelu Mor novinarska konferenca, na kateri so se predstavniki tiska, radia in tele-i i -i je seznanili z letošnjimi preddvorskimi turističnimi rezultati. Lahko rečemo, da so bili izredno ugodni, čeprav sta bila hotela Grad in Bor praktično celo leto gradbišče in sla se šele utekala. Prav tako ut>oden turistični promet so dosegli tudi pred-dvorskj lastniki zasebnih tu-turističnih sob, ki so bile vso glavOO se/ono zasedene. V pi ili« >dn i ili letih bo zasebnih turističnih sob v Preddvoru le več. saj raste nn Franeari ji novo naselje. Tudi te turistične zmogljivosti bodo lahko izkoriščene, posebno zato, ker je sodelovanje med obema hoteloma lastniki zasebnih sob ter Turističnim društvom i/redno dobro. Za letošnji nreddvorski turi/em je značilna raznolikost, saj se je v tem rastočem turističnem tredišču pod Štor* -m razviial izletniški, stacionarni, lovski, ribolovni, I onferenčni in seminarski turizem. Po podatkih hotelov je na prvem mestu izletniški turizem, kar dokazuje tudi podatek, da se je število gostov povečalo za 50 odstotkov, Število prenočitev pa za 40 odstotkov Bivalna doba se je torej skrajšala. Mrtvih mesecev v Preddvoru praktično ni, saj sta oba hotela tudi v »kočljivih« mesecih zadovoljivo zasedena, in to predvsem na račun seminarjev, katerih število se bo do konca leta povzpelo na 30. Preddvorski turizem je letos veliko pridobil. Jezero Črnava je končno ozdravljeno in je bilo ool-no tudi ob največji suši. Kopalcev ni manjkalo. Prav tako so prodali okrog 600 ribolovnih kart, kar je prineslo prek miljona starih dinarjev. Goste priteguje tudi glasba. V Preddvoru že nekaj časa igra ansambel bratov Arnol iz Železnikov, in sicer petkrat tedensko. ?.c na začetku smo zariisali. da sta bila oba hotela in cela vas sredi največje se/one gradbišče. Vas je dobila asfaltirane in urejene poti, oba najpomembnejša Objekta pn lepo urejeno teraso in avtomatsko keg-liišee, ki je med nailenšimi daleč naokroe. Graditelji so zajeli vani buli del narave. Začetni obisk je zadovoljiv. Drži tudi to da kaajlHica pri vablia tudi hotelske >roste. V Preddvoru pa le ni vse uroicno. Za hotelom Bor bi radi uredili nrostor za taborjenje, le bolj nameravajo razviti lovski turizem, ki ie letos sena!, in popestriti zimsko sezono. Te bodo v Pred dvoru to uresničiti bo prihodnja- bilanca P* J. Košu jek potem posreduje informacijo radiu in morda še komu. Poročila o cestah pa gredo potem še v radijski center v Ziirichu, od koder jih pošljejo evropskim radijskim postajam. Informacije pa zbiramo predvsem za naše potrebe, to je o prevoznosti cest prvega, drugega in tretjega reda.« aj Ali je informacija vedno aktualna? , »Poročila o stanju in prevoznosti cest zbiramo najmanj enkrat na dan. Kakor hitro pa se razmere na naših cestah spremene, pošljemo stalni službi novo poročilo. Še enkrat naj poudarim, kako pomembno je usklajeno delovanje naše in pa cestne službe. Cestno podjetje ali pa delavci milice lahko brez predhodnega opozorila zapro za dve uri cesto ali samo odsek ceste, ki ni primeren za promet. Će to stori cestno podjetje, mora za zaporo seveda najprej izvedeti naša služba, ki pravočasno preusmeri promet na druge ceste oziroma ukrepa drugače.« 0 Voznikom se pozimi zimska oprema le priporoča. Ali ni obvezna? »Pravilnik o opremi in napravah na motornih vozilih res ne zahteva da imajo vozniki motornih vozil zimsko opremo. Mi jo seveda priporočamo, posebno voznikom, ki so na cesti res ob vsakem vremenu. Naša dolžnost je, da prepovemo vožnjo po slabše prevoznih cestah vsem voznikom, ki za tako vožnjo nimajo zimsko opremljenih vozil. Skrbeti moramo, da se promet tudi po takih cestah odvija kar najbolj brez zastojev, slabo opremljena vozila pa lahko zastoje povzroče. To velja predvsem za tovornjake. Zato ob prven snegu takoj kontroliramo, aH imajo tovornjaki zimske gume na pogonskih kolesih, verige in lopate. Veseli bi bili, če bi pravilnik določal obvezno zimsko opremo za vsa vozila. Prav pa je, če so vozniki gkv de usposobljenosti cest pozimi nekoliko bolj strpni. Na Gorenjskem je prioritetnih 111 kilometrov cest, to je cesta od Jeprce do Rateč, od Kranja do Jezerskega in od Kranja do Ljubelja. Že te ceste ne morejo biti v hipu splužene, kaj šele potem ceste drugega in tretjega reda.« % Kaj je potem potrebno za zimsko potovanje? »Predvsem dobra zimska oprema vozila, strpnost na cesti in pa sveža informacija, ki jo lahko voznik dobi na permanentni informativni službi cestnega podjetja in pa na stalni službi UJV, če seveda radijska poročila o prevoznosti cest ne zadoščajo.« L. M. \ Na žalost so se izpolnila nalhujša pričakovanja: med Indijo in Pakistanom je izbruhnila vojna. To niso več posamezne obmejne praske in lokalni boji, marveč spopad dveh armad, ki uporabil »ta ladje, letala, topništvo, tanke in vse drugo, kar premo: cla. Potem, ko je Indija sklenila priznati Bangla Deš, sc D?nvi vlado vzhodnega de la Pakistana, ki so jo sestavili v ilegali, je Pakistan pretrgal d^lomatske odnose s »vrio \ ''>o sosedo. Skoraj brez pomena bj bilo objavljati podrobnosti o vojaških spopadih, kaitl kot je to že v navadi, trdita obe strani da sta »ovražniku prizadejali vel'^e izgube, same pa utrpele le neznatne. Vsekakor velja, zgolj kot ilustracijo, opozoriti na bombandiranja, letalske, tankovske in topniške bitke ter precej visoke številke o mrtvih in ranjenih. Kaže. da Imaio Indijci več vnlaških uspehov na vzhodu, kjer so prodrli že precej globoko na pakistansko ozemlje ter da Je na zahodnem bojišču relativno ravnotežje sil. Indijci pri tem odkrito izlav-Ijajo. da le nllhov c'M »davno mesto Vzhodnega Pakistana Daka. Pozornost svetovne lav-nostl pa le bila minule štiri dn| usmerfena skoraj bol| na Nevv Vork, kjer so se v stek- leni palači ob Vzhodni reki prav tako dvobojevali — vendar na srečo le z besedami. Varnostni svet Združenih na rodov je namreč po skoraj nepretrganem štiridnevnem zasedanju spoznali, da je brez moči. Člani Varnostnega sveta so sklenili, naj se problem prenese pred Generalno skupščino svetovne organizacije. Prvo spoznanje, kf izhaja iz tega sklepa je, da se je ta organ svetovne družine narodov znova izkazal za nesposobnega pri reševani.i velike krize. To se je zgodilo že nekajkrat in vselej z grenkim občutkom nemoči v ustih opazovalcev. (Ce hočemo biti natančnejši: Varnostni svet ni uspel doseči soglasla leta 1956 ob znanih madžarskih dogodkih in invaziji britan-sko-francosko-izraelske vojske na Suez, leta 1958 ob ameriški intervenciji v Libanon, i ter leta 1960 ob primeru Konga.). Ta organ Združenih narodov, ki štele petnajst članov (pet stalnih, to so ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija In LR Kitajska ter deset nestalnih, izmed katerih sc vsako drugo leto zamenja polovica — naša država Je bila nedavno Izvoljena za nestalnega člana in bo zased'a svole mesto prihodnje leto) je zaradi pravice veta, ki jo Je dvakrat zapored Vojna v Aziji uporabila Sovjetska zvez«, moral odnehati ne da bi uspel sprejeti resolucijo, ki bi prisilila obe strani da končata z vojno. Zelo grobo rečeno, so se mnenja razhajala v !Msledn'em: medtem ko so Američani menili, da je treba najprej ustaviti prelivanje krvi in se umakn.MI na svoje ozemlje (to naj bi veljalo za obe strani), pa je Sovjetska zveza bila prepričana, da je treba najprej odstraniti vzroke sedanie krize In šele potem posledice. Najprej naj bi torej rešili srž problema in šele potem ustavfli vojno. Američani so zagrozili, da bodo uporabili druga sredstva, če ne bo vojne konec In delno so to že začeli izvajati, ko so prekinili nošdjati vojaške pomoči Indiji. To so storili pač v prepričanju, da bo že samo pomanjkanje orožja in sredstev za volno prisililo ene«'a nasprotnika, da skleneta mir ali vsaj premirje. Toda zadeva vsekakor nI ta ko preprosta, kajti nesreča le hotela, da Je zopet (kollkič že!) za vsako izmed nasprotujočih si strani no ena velesila. To pot stoli za Tndiio Sovjetska zveza, za Paklsta- Vojakovi spomini (3) Skozi vejevje v zapor Zgodilo se jc tole n. lepega poletnega dne. Prav kar smo se vrnili s terena, z več deset kilometrov oddaljenih hribov, kjer razen dveh napol podrtih kmetij ni bilo ničesar; ne deklet v vročih hlačkah, ne gostilne in ne disco kluba. Do grla sit spanja poti preluknjanim šotorom, naveličan konzerv, lopate in utrujenih sotrpinov ter alergičen na disciplinske prijeme poveljujočega oficirja sem komaj čakal sobote. Sprehod po živahnih ulicah mesteca P., polnih dražestnih ženskih zadnjic in golih sie gen, me bo gotovo potolažil. In tudi kakšen kozarček bi mi prijal, sem ugotavljal. PRIAEL, VIDEL . . . Ura je pol treh popoldan. Dežurni starešina pokima, kar pomeni, da se bliža »trenutek nič«. Skozi velika, železna kasarniška vrata tej DC dreti *ivomaslinasti plaz vo jakov. V pičlih desetih minutah bodo fantje preplavili pločnike, kavarne, restavracije in kino dvorane tei zavzeli senčnati park. sicer priljubljeno zatočišče miru željnih parčkov. Stojim sredi popoldanskega vrveža — mimoidoči butajo obrne — in kujem načrte. Petsto starih dinarjev premo rem. Naj jih pretopim v obilen vrček mrzlega piva ali pa si raje ogledam Balzacove grešnice? Vprašanje je zares vredno premisleka. Dolgo gubam čelo in napenjam možgane. Nazadnje sklenem obiskati »ta luštkano« natakarico, ki dela v lokalu za vogalom. Pivo lahko počaka, točijo ga do polnoči in še dlje. O Grešnicah ne bi izgubljal besed Celuloidne so, samo dražijo te. Bile »Pri gluhem piratu« sc duši v tobačnem dimu. Iz juke boxa odmevajo kriki Toma Jonesa Cisto nič čudnega ni, da so piratu odpovedala ušesa. Natakarica Maja visi čez rob točilne mize in koketira s prekljastim, zanemarjenim dolgolascem. »Zdravo, srček!« jo ogovorim Niti pogleda me ne. Razumljivo, cel mesce sem bil odsoten. Je pač emancipirano bilje, ki si zna vselej pomagali. Gremo torej F.na »kel-nerca« gor ah dol! KOLEGA, KI SPLOH NE PIJE Zunaj skoraj trčim v Janeza, tiho, mirno gorenjsko dušo, katerega vedenje so nam zmeraj dajali za vzgled. Pravkar hočem naprej, ko obotav-Ijaje predlaga: »Nac. počakaj! Bi kaj po pila? Rojstni dan proslavljam, a ne najdem prave druščine« »Čestitam, čestitam! Toda jaz sem suh,« odvrnem, ko maj prikrivajoč razburjenje. »Ne skrbi. Bo dvajset tisoč dovolj?« Dvajset čukov! Pri mojem pokojnem stricu, ki so ga preganjale bele miške, srečen tip sem. DebrO, da je izbral ravno mene. »Pridi! Poznam lino, majhno luknjo, kjer bova varna pred nepovabljenimi priskledniki,« brž povzamem pobudo. Rei'crio, storjeno. Pet minut kasneje že sediva v prijazni polprivatni kleti in cukava cviček. »Veš, običajno sploh ne pijem.« potoži Janez, ko pospraviva prvi liter in ko ener gično naročim novega. »Za bremzajva malt), če ne bom preveč pijan.« »Jasno, da boš pijan! Za rojstni dan nihče ne uničuje malinovca« In sva nadaljevala. Drugo steklenico je kmalu zamenjala tretja . . . Potem se ne spo^ miniam več dosti. lx- posa me/ni odlomki v noč poteg- nom pa Kitajska, kar vso stvar seveda samo še neskončno bolj zapleta. Indija ima nedvomno prav, ko zahteva naj se okroglo deset milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana vrne v domovino, toda v domovino, ki jih ne bo pričakala z mečem v roki! V zadnjih dvanajstih mesecih je prišlo v Vzhodnem Pakistanu do izredno tragičnih dejanj. Vlada Pakistana je (čc lahko menimo pa, da je kaj takega upravič-IJivo — verjamemo tujim časnikarskim poročilom) za grešila nekaj pokolov Ben-galcev. Prav ti so potem pri-bežali v sosednjo Indijo, s katero imajo več skupnega (vera, jezik, tradicija, običaji) kot s pretežno muslimanskim življem Pakistana. Ce to zahtevo Indije lahko razu-mo, pa ne moremo njenega priznanja Bangla Deša, kajti to je skoraj natanko tako, kot če bi neka država prizna la samo Bavarsko ne pa Zahodne Nemčije in, denimo, samo Bosno in Hercegovino, ne pa cele Jugoslavije. Menimo, da je bila to slaba poteza Indire (.aiulhi, ki je sicer njenega dne so še našli pot do omamljene zavesti: birt, ki prisede in nato pridno loka najino vino; hrupno bratenje; prijateljev padec s klopi; debata o tem. koliko bolj znosna je vojska, odkar so skrajšali rok služenja, odpravili slamarice in uvedli nizke čevlje; zibanje skozi speče mestne četrti proti kasarni (Ja ču doči oko pola noči . . .« je tulil Janez.) in končno visoka, v gosto grmov ic oblečena žična ograja, ki ima v kotu skrito luknjo. Park rat sem jo že uporabil, ne da bi me zasačili. »ARI ST» OD ZNOTRAJ Finale in epilog večera sta I >11.i presneto neslavna. Kot sem zvedel pozneje, od sose da v spalnici, sva z Janezom /grešila /amask u ano Odprti doslej ni bilo moč v mnogi* primeri!) očitati hudih državniških spodrsljajev. Iz bd«Wi ki smo jih lahko zadnje čas« slišali in so prihajale iz Sc* Dclhija, je mogoče sklepati, da Indija skoraj odkrito P°~ živa k proglasitvi samostojni države na vzhodu Pakistan* To seveda ne more biti všeč vsem tistim, ki zai-ov arjaj* znano načelo, da se neka »'f' žava ne sme vmešavati v O*" tranje zadeve druge — čep*** Indijci sicer vseskozi trelij0' da so tudi oni proti temu 'n da se ne vmešavajo v noira-nje zadeve Vzhodnega P-'k*" stana, marveč le skrbijo usode deset milijonov be,'.i:l1" cev na svojih tleh. Besede ia dejanja so si to pot » na* sprotju in čeprav — ali n,or" da prav zaradi tega — snu' 1 Indijo v prijateljskih stikih-Jc to spoznanje še toliko »e-'J boleče. LJUDJE IN DOGODKI no, se zapletla v vej««jj ..... in železne bodice ter povzročil neznanski kraval. Straža! (I JJJ nato le nekako Jpr**J ven. Slcdi\o je izčrpno zasU-ievanje, vendai dežurni P°[ ročnik ni našel načina, ki W " natreskane dvojke i/>h'kt. kaki s.,,,k,,i, i i/umno poj;'snl' lo Jezno je dvignil ka/;',t>c "> sredince desne roke •** Prav kak<„ „jega dni sk'vn' Wl"Mon Churchill. Amp»* ChurchJHova prsta »t« nila zmago (vietorv), poro* nikova pa dva dni zapora- Od tedaj nisem poskusil J* ti kapljice alkohola. Tudic^T Poljani šot rudnik ga ei S**J PaJ 11 kava sadne sokove ■ "1'iski, , 1,1,uske piedst.ive- mn.i m.n.miost vojaš*«■ »aresta« se je namreč obed* hudo pi lakutiia. Vojak Nace SIMON PRESCHERN Trbiž (Udine) Italija tel. 2137 trgovina električnih strojev AVTORADIO 0 GLASBILA # RAniO # tE" LEVIZIJA 0 ŠIVALNI STROJI # SVETIŠ KE # KOLESA # 01 H oš M VOZIČKI # GORILNIKI ZA OLJNE PECI • PRAl S STROJI % PISALNI IN RACUNSK: STR<" Priporočamo se za obisk 69 Miha K9inar rilsko sporočilo 1941 ■■»jh.ijui.hu—i»i .--k* Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Iz tega je videti, da se Italijani v negotovost vojne niso hoteli spuščati, ne toliko zaradi 'ljubezni do miru', kakor zaradi negotovosti zmage. Mussolini je sicer dejal Cianu, da Fe strinja z nJun, čez čas pa je menil, da 'mora z Nemčijo korakati že zaradi časti'. In to 'vztrajanje z Nemci zaradi časti' pojasnjuje naslednji Mussolinijev stavek, ki ga je zapisal Ciano 13. avgusta 1939 v svoj tajni dnevnik: »Na koncu dokazuje (Mus-s°]'ni), da MORA DOBITI SVOJ DEL PLENA v HRVATSKI IN DALMACIJI.« Vemo, da je na sestanku med Cianom in Hitlerjem, do katerega Je Ptišlo na Cianovem obisku v Salzburgu, Hitler svetoval, naj Italijani, čimprej zadajo 'smrtni udarec Jugoslaviji', čeprav je tedanja jugoslovanska vlada vodila več kot prijazno politiko do osi oerlin—Rim in prav v tem času stalno obsojala zavezniški sporazum med Trčijo in Anglijo, češ "a je v nasprotju 'z nevtralnostnimi načeli balkanske antante'. Y tem času je Cianovo 'zasebno' mišljenje zelo Protinemško razpoloženo. »Mussolini mora vedeti, da se italijanski narod noče boriti na nemški strani, da bi jim tako pomagal do moči, s katero nas bodo nekega dne, ogrožali. Moje mnenje o Nemcih je končno utrjeno. Jutri bo prišla na vrsto Madžarska, pojutrišnjem Italija,« je razmišljal in ob takem 'razpoloženju' našel v sebi celo sočutje s Poljsko: »Na morju sem videl poljskega ambasadorja in se z njim zelo nedoločeno pogovarjal. PRIPOROČIL SEM MU UMERJENOST. Naš svetnik v Varšavi pravi, da se bo Poljska borila do zadnjega moža. Cerkve so polne, ljudje molijo k bogu in pojejo himno, v kateri vzdihujejo: »Bog, reši našo domovino.« Jutri bo nemško železo izmrcvarilo te ljudi brez njihove najmanjše krivde.« (C. str. 87) Toda to so samo SLABI TRENUTKI ITALIJANSKEGA FAŠIZMA Te 'slabe trenutke' naj osvetlim s citati iz Ciano-vega dnevnika: 15. avgusta: Duce ... je končno prišel do prepričanja, da z zavezanimi očmi ni mogoče korakati z Nemčijo. Kljub temu se nekako omejuje. Hotel bi naše oddaljevanje pripraviti tako, da ne bi preveč grobo prekinili z Berlinom. Ker — po njegovem mnenju se še vedno lahko zgodi, da bodo DEMOKRACIJE odstopile. V tem primeru ne bi bilo za nas ugodno, če bi se skregali z Nemčijo, ker MORAMO TUDI MI VZETI DEL PLENA. Potemtakem moramo najti re'itev, ki bo omogočila: a) da se — CE BODO DEMOKRACIJ-SKE SILE NAPADLE — častno odtrgamo od Nemcev, b) če DEMOKRACIJE POPUSTIJO, izkoristiti PRILIKO, DA ENKRAT ZA VSELEJ UREDIMO RAČUNE Z BEOGRADOM. Zato kaže, da je najbolj važno, da pismeno določimo salzburške zaključke. To bi bil dokument, katerega bi lahko v primernem času izvlekli iz arhiva ali pa ga tam pokopali. .. 16. avgusta: ... na dolgo pretresamo, če bi bilo dobro, da pošljemo Nemcem noto. To pa je zadnje, kar bi si želel. Mussolini bi zaradi občutka, da je ogrožena njegova čast, lahko odločil, da gremo z Nemci . . . To bi bila huda pustolovščina ... Nasprotno bi bila NEVTRALNA POLITIKA ZELO POPULARNA in pozneje, če bi bilo to potrebno, bi bila prav tako popularna VOJNA PROTI NEMČIJI...« Zadnja Cianova misel v politiki italijanske buržoazije ni bila tako originalna in osamljena. To sta dokazali obe svetovni vojni — prva in druga, le da je v drugi morala Italiji plačati leta 1943 poprej ceno — padec fašizma. 17. avgusta: Zopet pri Duceju z Attolicom; zopet je prevzet z ognjem častnih ozirov in želi, da Attolico sporoči Ribbentropa, da bo Italija kljub vsemu nastopila z Nemčijo, če bi se vmešale zahodne demokracije ... Uspelo mi je Duce-jeva navodila spremeniti vsaj v toliko, da bomo zamolčali svoje namene in stališča vse do tedaj, dokler nas ne bodo o le-teh vprašali Nemci sami. Vsekakor pa Duce še ni določil točne smeri in je vedno v stanju okrepiti zvezo z Nemčijo ... Kratek razgovor z (nemškim poslanikom v Rimu) von Mackensenom; obvestil sem ga o sporočilu, ki ga bo jutri Attolico ustno predal Rib-bentropu. Vabljive novosti turssta Jes Ji°nioValnica Inex turist z ^'nivih SC ?aradi svojih za" ristj t .m dandanes med tu- in d0 ' ° zaželenih izletov k°ntin< !°u na domal* vseh UveMavl vscbo,i uspešno *8°vortJ?' ° tem Se najbolj s° z i°Sovorc podatki, da sijali DC"6 in DC9 nrc" ^ije Tfna..Sončnc obale Spa- Vife1-*. Grčije. Egipta, krnska dru8ib dežel, na ln AvstH;mUČišča Jugoslavije živete, t tcr na "lice zani-'*ve V, IeninRrada in ^cl 1,^° v letošnjem . V sodei\7 Po,nik<>v, večinoma '^tovai,a1" in v dogovoru *taljje h agencij Avstrije, R°Sfic «Ln Jug°slavije. Tuji Vih kletL* udel*«li njiho->tk-ih, V vcč kot 60 od- 5?h Mihovn rihodnic i™ bo po pro- Nvv itl "">"'<> dve tretjini ^h Boatov tretia»a doma- *HVI inn 011 PAKETE ~i"av ?°Znali°mi T med Prv'ml J,h h"*o nudijo tu- Mo-letu £*dU Paketi So Mh na Jvehm moku. samo Iljf dopustov. Ižu in na teh krajih je pri- £ lt1,^chcnV'aaar- R»ograd c«>iov! " kar 2000 Jcseui- VRSTA PRIVLAČNIH NOVOSTI Med vrsto novosti, ki jih pripravljajo pri Inex turistu, sodi med prvimi obisk drsalne revije v Celovcu. V dneh, ko bo drsalna revija, bodo uvedli redno avtobusno progo Jesenice—Celovec s Slav-nikovimi avtobusi, tipa mer-cedes, s klimo napravami. Leti bodo vozili vsak dan ne glede na število potnikov. Z Jesenic bodo odpeljali ob 14.30, ustavili pa se bodo v Lescah, Radovljici in v Kranju ter Tržiču. Obenem bodo turisti, ki se navdušujejo za zimski dopust, lahko preživeli nekaj dni v Bohinju in na Krvavcu od 7. januarja do 20. februarja. Tudi letos bodo njihova letala letela v Sovjetsko zvezo, Avstrijo in Italijo ter Špa- nijo, še posebno pa velja omeniti obisk Belih noči v Leningradu, ki je namenjen predvsem gostom iz Italije. Konec maja bodo lahko izkoristili Inexove ugodnosti in novosti delovni kolektivi, kajti zadnje pripravljajo kolektivne vikende z DC-9 v Budimpešto. Cona tega izleta jc nadvse dostopna, saj velja ogled Budimpešte v dogovoru z lnexom le 350 dinarjev. In marca se obeta ko lektivni izlet tudi v Barcelono. Polctr izletov v Pariz, London, Istanbul, Casablanco, Berlin, Prago bodo turisti nadvse zadovoljni z. dopustom pa Kuklici. Ižu, na Du-gem Otoku, na Costa Bravi v Španiji, zanje pripravljajo prvi d; Ijši dopust v Afriki, mm na Kanarskih otokih. Vsi dopusti bodo julija, avgusta in septembra. V IZRAEL IN NA KITAJSKO Za 4-dnevni obisk Palestine bodo prav gotovo zbrali dovolj prijav v Avstriji, Italiji in v Jugoslaviji, tako v marcu kot v novembru. Cena tega izleta bo okoli 2200 dinarjev. Verjetno sc tudi ni treba bati za zasedenost letala DC-8, ki bo odpeljalo turiste za okoli 2000 dinarjev v znana ameriška in kanadska mesta, za ceno 8000 do 9000 dinarjev pa na Kitajsko. V času olimpijskih iger pa bodo z Munchnom vzpostavili zračni most. Pri Inex turistu so letos uvedli še posebno pohvalno novost, ko so njihova letala prepeljala Slovence iz zamejstva v Sarajevo. Zelo prisrčno vzdušje na vsakem takem izletu jim je le spodbuda, da s takimi izleti nadaljujejo. NOVA POSLOVALNICA NA PLAVŽU Ze v začetku prihodnjega leta se bodo selili v moderno opremljene prostore na Plavžu, kjer bodo imeli svoj teleprinter, elektronsko napravo za prijavo in plačilo gostov ter lastno banko. Nedvomno sc jim v prihodnjem letu in v vseh naslednjih letih obeta še večji poslovni uspeh in povečanje sedanje letne realizacije, ki znaša 7 milijonov dinarjev. Ne poznajo nepredvidenih zastojev in težav, poslujejo dobro in nudijo turistom usluge po kar najbolj pristopnih cenah. Ne le s tem; da bodo v kratkem uvedli prodajo svojih uslug prek trgovskih potnikov, predv - n in le s solidnim poslovanjem, zanimivimi in privlačnimi izleti ter dopusti po ugodnih cenah in z udobnostjo, ki ;> nudijo turistom njihova moderna letala, bodo tudi v prihodnje postajali vse bolj zaželeni in iskani v svetu in doma. — Kako je potem to? Saj so bili tam Nemci kuhani in pečeni? se je narejal Filip. — Beži, beži. Pri enih vratih noter Nemci, pri drugih ven partizani! To gre včasih tako. Kaj moreš, če so vsi oboroženi! Ampak naši so le naši! — Zdaj sem pa res čisto zmešan. Zaradi Goloba jih je veliko v strahu! Štefuclja ni rada molčala, vendar je zdaj nekoliko zastala in rekla: — No, potem je pa prava godlja. Bog nam pomagaj, če tudi Golobu ne moremo zaupati! — Tu nisem bil in ničesar ne veš! Zdaj pa zbogom! je naročil, preden je odšel. Filip je spet izginil prepričan, da je igro z Alešem in Golobom dobro razgibal. Ko so Aleša drugič zasliševali! so policisti prihiteli po obvezanega Filipa, obenem pa tja vtaknili Bernarda. VVernerju se je mudilo. Zdaj je stal v ozadju kakor režiser, ki vodi igralce na oder. Oder pa v tem primeru ni bil le v VVerner-jevi pisarni, temveč tudi Alešcva in Filipova dolina pa tudi zapori. Zato zdelani Aleš v celici ni več našel Filipa, temveč neznanega Bernarda ... Filipa so obvezanega odvedli pred obersturm-fiihrerja, toda po drugi strani, da se ne bi srečal z Alešem. V eni izmed pisarn je moral s stražo čakati. Komaj pa je vstopil v VVernerjevo pisarno, je že nerodno stegnil povito desnico in odsekano vzkliknil: — Heil Hitler! mrtvi ne lažejo| 27 negibni VVernerjev obraz. Čakal je, da mu bo rekel še kaj, ker denarja ni bilo dovolj, a čakal je tudi gestapovec. Filip je zdaj nekoliko boječe pretrgal mučen molk: — Dovolite, herr obersturmfiihrer, dva tisoč sem res že dobil. Obljubljenih je bilo deset. Zakaj vendar le toliko? Delo je bilo pošteno opravljeno! Werner ga je pustil, da je povedal do konca, potem pa je odsekano pojasnil: — Pošteno! A drugo polovico bodo dobili drugi. Aretacija ni bila samo vaše delo! In poleg tega ste bili prenerodni. Prijeti smo ga morali prezgodaj ! Filip se ni več smehljal, ker se je čutil ogoljufan. Dotlej je vedno dobil, do marke natanko, kot so mu obljubili. — Toda, herr obersturmfiihrer, jaz sem tvegal največ! Aleš mi je bil že na sledu. VVerner se je zdaj ves obrnil k njemu, globoko zajel sapo in ga bolj karal kakor hvalil: — Če vam je bil na sledu, ste to zakrivili sami. Saj veste, kako sem vas moral vleči iz težav! Tudi pet tisoč mark ni malo. Dosti o tem. Niti marke več! je odsekal. Filip je poznal nevarni glas, ki je silil vanj iz odločnih ust. Zato je umolknil. Zapekel ga je tudi očitek, da je bil neroden in kako ga je VVerner reševal. In ne da bi bankovce preštel, jih je lepo zložil ivan jati • VVerner mu je le površno odzdravil, kajti Aleš, ki se ni uklonil njegovi režiji in ga ni mogel zlomiti ne z bolečinami ne s prigovarjanjem, ga je spravil v slabo voljo. Filip pa je še vedno stal tam brez potrebe ves trd in v vojaški drži, kolikor so mu dovoljevale obveze. VVerner ga je ošinil z očmi, in če ne bi bil tako nataknjen, bi se njegovi prikazni moral smejati. Tako pa se mu je zdel ta prizor le zoprn. VVernerju ni bilo do smeha in Filip je to tudi opazil. Tudi z njim ni bil zadovoljen, zato je zagodrnjal: — Pustite zdaj to. Raje se že znebite teh gnusnih obvez! BolniOarski podoficir je Filipa osvobodil dolgih, krvavih obvez. Stražar jih je potem odnesel, Filip pa je spet vstal in se pred obersturm-fuhrcrjem vzravnal, čil in brez podplutb. Uslužno sc je smehljal in ugibal, kako bi tudi VVernerja spravil v boljšo voljo. Zc ga je mislil vprašati, kako sta se pomenkovala z Alešem, pa se mu je vendarle poblisnilo, da mora najprej spregovoriti gestapovec. Ta je medtem stopil k omari, vzel steklenico s konjakom in dva kozarčka, ju vajeno nalil, enega prijel in spraznil, vmes pa tudi Filipu pokazal, naj stori enako. Moral se je pomiriti in tudi za agenta je vedel, da je potreben okrepčila. Te dni jc imel dosti dela in še ga čaka. Filip je bil vendar gonjač, to pa jc trdo delo. VVerner je le v zavedi in za odrom! Nalil je še enkrat. To ga je malo pomirilo, kajti potem je vprašal Filipa: — Kako sta se imela? Je verjel? Tudi Filip je spil drugi kozarček in VVerner mu je spet, a ne preveč prijazno pokazal, naj sede. Vse po vrsti mu je razložil, kako je zaigral zbitega zapornika in kako je bil Aleš ob srečanju z njim pretresen, presenečen. — Vidite, herr obersturmfiihrer, je nadaljeval priliznjeno, — njegovo začudenje je potrdilo, da mi je bil že tik za petami. Zato ste si to imenitno i/mislili! Kakšna poteza! In to pravi čas, ko mi je šlo že skoraj za nohte. Ta človek ni neumen. Dokopal sc je že blizu resnici, a Ic toliko, kolikor ste mu dovolili. Filip je utihnil. Gestapovce je odklenil mizico, izvlekel iz nje šop bankov m\ ter jih neprijazno ^rgel pred neučakan---.! Filipa. — Tako. Dva tisoč str že dobili, tu pa je 08tl nek. Tri tisoč! Preštejte! Filip je najprej pogledal denar in ga začel šleti. potem jc prenehal in se vprašujoče ozrl v in stisnil v listnico. Še nikoli ni bilo narobe, niti za pfenig. Kazalo je, da sta se medtem oba že toliko pomirila, da sta lahko načela druga vprašanja, kajti nerešenih stvari je bilo še veliko. Zdaj je bilo treba preiti na Martino, na Goloba, na vse. Zelo rad bi Filip spregovoril tudi o Gorskem, pa je imel slabe izkušnje, čim manj govorjenja. Vendar je spet začel o Alešu: — Vam lahko nekaj svetujem? Oberstuimliihrer mu zdaj kljub slabi volji ni branil. — Nemara bi bilo dobro, da bi ga še malo poslali med druge. Dajte mu priložnost, da bo komu zaupal o meni. Mislim, kako sem bil obvezan. — Spet grešite. Rekel sem vam že, da je to moja skrb! ... Se kaj? — Vem, da je to na vaših rameh, vendar bi vas rad opozoril še na druge rojake. Upam, da boste dobro poskrbeli zanje? — Moja stvar, mu je zagotovil VVerner. — Zdaj pa še o vaši sestri. Ta me trejiutno najbolj zanima. Dvogovor o tem jc bil precej obširen, vsega pa obersturmfiihrer ni odkril Filipu, kajti tu bo moral zaigrati nekaj posebnega. Martina jc čedna, mlada ženska, Alešcva zaročenka, tako rekoč njegova žena. Tu je ključ do Aleša in še kaj več. Spomnil ga je tudi na Goloba, potem ga je odslovil z. opozorilom: — Pazite, da vas ne odkrijejo! Ravnajte se natanko po navodilih! Še ena nerodnost pa ste Opravili! Dotlej nihče ni vedel za Filipovo aretacijo. Nihče, razen Aleša. A to je sodilo v obersturm-fuhrerjevo igro. Filip je bil vesel, da je bil Aleš za /apahi. Zato se je potolažil tudi z. markami, ki jih |c dobil zanj in jih priložil skritemu kupčku de narja. Ko se je vrnil domov, je v nahrbtniku imel nekaj masla in lonček medu. Poslej je napeto pričakoval, kaj bo storila Martina in kako se je bo lotil VVerner. Obetal se je nov zaslužek! A vseskozi je mislil tudi na Gorskega, ki mu prej ali slei lahko prekn/a r.u une. Z emm < k <• som bo vedno pazil nanj. Pi tem je čakal, kdaj m bo pokazala Martina Ko va ie iskala in tikala na viata, se je skril /a Okni Odšla |c potita ln zmedena. — Moja je in VVerner jeva! Ce dot le j ni pO begnila v gmajno, tudi zdaj ne bo! Malo je počakal, potem pa se je spet oglasil pri njej. čakala ga je odprtih rok. In zadnje, kar ji je rekel pred odhodom, P bilo: — Ne jaz, ti si sc odločila tako... Potem, ko je odšel od štefuclje, se je še neko* liko obiral okoli vasi in se spet vrnil k Martini« Bila je pripravljena, da gre s prošnjo do naj* višjega gestapovca. Kamorkoli, samo da bi z** leglo. Filip jo je poučil, kako bo prišla do obeP slurmfiihrerja VVernerja. — In dobro podmaži, če sprazniš vse shramb*1 ga je priganjala. Razšla sta sc: Filip domov, Martina na gesta* povsko poveljstvo! V VVernerju je kipelo: Filip, Martina in AlH ga morajo pripeljati na cilj! Njegov cilj pa je bil vrh uporniškega vods*S v pokrajini. Medtem bodo že še polovili in P° _ tudi bataljon! Za te cilje je bil VVerner prip1^" ljen podarjati tudi življenja. Prav tako kako ubijati. .j. Aleš si je tisto noč malo opomogel. Razkuži so mu rane in mu tiste, pod obleko, spet PJc°n vezali. Dobil je tudi nekaj okrepčilne pijace 1 celo boljšo večerjo. Temu se je zelo čudil in Bernarda se jedi ne bi niti dotaknil. Ta rm> K pametno prigovarjal: — Vzemi, potreben si! K hočejo oni, je njihova stvar. Ti pa se nia'fl(j okrepiti. Kdo ve, kdaj boš spet dobil kaj za P zob! .j Prigovarjal mu je z vedrim glasom, v resOM pa se je komaj premagoval, da mu ni st'snI:a grla. Mislil je: — Jej, fant, jej! Morda je to tvOF zadnja večerja. Zjutraj boš morda na vrsti zdaj hočejo, da boš sam prišel h kolu! Dan pred ustrelitvijo so obsojencem vc\ajj dajali boljšo hrano, nič več jih niso nadleg0*^ ter jih tako zavajali v napačne upe. ^eAfg lotil okrepčila in ga ponujal tudi Bernardo-• j pa se je branil, da mu ne tekne in da je =e obrok komaj pospravil. «| Zjutraj so zarožljali ključi in Aleša so spet v veliko sobo, kjer se je gnetlo kaki'1 *fa deset ljudi. Vmes je bilo še vedno veliko ca sovaščanov, znancev in sodelavcev. Spet s ■ začudeno ogledovali, da je bilo videti, kot h .g kdo že poprej odkril skrivnost, da so ga z ^ in da jih je izdal. Kako je tudi moglo biw gače, kajti take, kot jc bil Aleš, navadno zapirali in spuščali med druge. ^ Vendar so vsi pogledi izražali tudi dvoi*^ ^ kateri močnejšega, drugi komaj opaznega niti ne. ztlc)an Nikomur pa ni ušlo, da je Aleš se oon ,)ilCl kot prvi dan, čeravno so opazili, da Sa ,,c nj. «1,1, «,,Hi •»Hmvnik To ie bilo še slabše ^jjj i'i v. um., ^ ^....... v --- --,---- • liDS«. *- V rokah tudi zdravnik. To je bilo se Siau g Seveda, nekaj časa je zdržal, potem jc t Sicer ga ne bi obvezovali. oV Ljudje so že poznali nekaj takih p'"' , p0- lilo K»J Dan je mineval, ne tla bi se pripetilo |"^rjii membnejšega. Aleš je medtem poskušal ^° slllli-s kakim znancem, kajti bolelo ga je, da g* ničijo. Na njem so videli, kaj so počeli * kr:lti gestapovci. Vsak se je bal predvsem zase. ^,^]c. se zaradi tega pravzaprav niti ni pritoževa • ^jj nje rojakov in znancev je bilo °benen ^ poroštvo, da med njimi ni tistega, ki je W jj je zan z gestapom in tudi ne kakega slabič*« klonil ali bo klonil pod udarci. ,,. nUif Sicer pa so sklepali nekateri treznej* i/pj. bi Nemci res na Aleša, živega ali ,nlU' \akš'-'n sah tak kup denarja, če ne bi vedeli. i(0ai človek je! Proti večeru pa so se nekateri ^ ^ sprostili, da je Aleš z njimi lahko SP*?* tu^j nekaj besed, cisto jasno pa ..... B'ede ' i po#^ ni bilo. Toliko je povedal prvemu, kaj *c ob/r gestapovci tudi s Filipom. Vendar je taKOJ loval, kajti v sosedovih začuđenih očeh J in Rekel »e saiao preveč strahu potiho: — Filip? Čudno! Potem je slo od ušesa do ušesa (isti " iiuj pa'('.oioi,'-',, tak,. u:''i,;^'1"1 Videt, je bilo. da so se zdai • :L,)V v obrnile proti < lolobv. Prihodnjega dur se sobi precej skrčilo. PostrellH JJ'^.Id^jl kjer je partizanska veta iazh.la po^. of,cin V d jem so izgubili Uvijen je t"'1 s«, lih ob c?" RADIO J?r 12' 15' dijsu, *' iy m 24. uri ter ra-fiS dnevnik ob 19.30. Ob Uri ti ob 605- 7- in 24- 12 i, radJJski dnevnik ob 9., 'S., 17., 22., 23. in 19.30. 11. DECEMBRA Glasbo?°bro Jutro - 810 sirski? ™atineJa - 9.05 Pi-nim ori. dnik ~ 9-35 S pihalca -C in^rom RTV Ljublja-12.10 J?"20 Pri vas doma -Stran«, arl Bohm dirigira n^v«i ~~ 1230 Kmetijski * dom. -~ 1240 Po d"" b°Wa,° vam - 14.10 So-*■ I5 4r3ajst minut ?Vet in h" 00 Spoznavajmo »Oclije ^ovino - 21.00 Mc-^Ja v,s,|io - 22.20 Od «•05 s na«; izšel icnce — H.oo . Janoiama zvoko* J«lo t;n{f glasba za razve-6,6 - '*Z?l Glasbeni varili, pra la v rit- 8r*nu 54? J«™ na ^ - w I6°5 Ooda 16 4n ^»ouaia v rit-17 3s j^.fObotni mozaik - 1M0»""° 88 "h i8ti 190- lt miI|ut ham... *^ni ,V/? . V ''i' i napevi in '^l,u »-«5 Mojstri r^Tni , ^''f'-nijc — 20.45 l,J^i..k ,/hral' - 23.55 Iz (' Poezije IzOaia « tisk. T Mi J' Kranl Ulica Kp5»n| T " Uprax ,isl;,: i1'**: ,,«Cl'kHi;« 21 835 ll»žlv. „. m nai-oe-,;. i . *liiži'"Sn;» in < ,na II. naročniška — Naročiti so'"' to'«po,,ctn* 16 ft**«^? ^»»1: he- & 5i2K22i,uaJo nh; ivljamo 12. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Nedeljsko športno popoldne — 15.20 Z domačimi ansambli — 1530 Nedeljska reportaža — 16.00 Vesele, poskočne melodije — 16.30 Humoreska tega tedna — 16.50 Orgle v ritmu — 17.10 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Aleš iz Razora — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Ray Antho-ny — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski eocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih - 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Arturo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas — 20.05 Snortni dogodki dneva — 20.15 Gactano Dunizctti: Lucia di Lammer-moor (odlomki) — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Salzburški festival 1971 — 23.20 Utrinki iz Debussvja — 23.55 Iz slovenske poezije 13. DECEMBRA 430 Dobro jutro — (N Glaabena matineja ftM Pisan svet pravljic in zgodb — 920 Pesmice za najmlajše in pozdravi mladim risarjem — 9.40 7. velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Gcorges Bizct: Arie-žanka — suita št. 1 - 12 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13 JO Priporočajo vam — 14 10 Iz zborovske zakladnice Roberta Schumanna — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo — 15.40 I .epe meJodijc — 16.00 Vrti 1 jak — 16.4" 7. orkestrom Ray Bloch — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno podoldne — 18.15 Ol) lahki glasbi - 18.35 Interna 46Q - 1000 lahko noč. otroci — 19.15 Petnajst minut za F. P — 20.00 Sterefonski operni koncert — 22 15 Za ljubitelje jazra — 23di I.ite-rarni nokturno — 23.15 Sfc* venski ansambli in pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Atija Sos-sa — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Z orkestrom sovjetske RTV — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja — 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Naš eksperimentalni studio — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Iz repertoarja slovenskega tria — 22.40 Trije veliki v glasbi našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije E3 14. DECEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne bodo izvajali: ansambel Jožeta Kelbla s pevcema Branko Strgar in Bož.om Grošljcm ter pevski kvartet Savski val — 10.20 Pri vas doma - 12.HI Mi i/.artovi glasbeni bomboni — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 1430 /. ansamblom Jožeta Privška — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital flavtista Fedje Rupla — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom norveškega radia — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na-svidenjc — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst mivut / t EP — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20 30 Radijska igra: Sovražnik vsepovsod — 21.10 Koncert lahke glasbe — 22.15 Stara in nova glasba za ansambel na trobila 23.05 Literarni aol turno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.30 Glasbeni variete - 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 lahka glasba — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omuibus — 18.40 Plesni zvoki z. orkestrom Jac-kie Gleason — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20 05 Srečanje ob lahki giaslbi — 20.25 V korak s časom — 2035 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — Janez Mstičič — 23.15 Iz Corellijevega opusa 6 — 23.55 Iz. slovenske poezije 15. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 9.25 Vedno lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Modest Musorgski: odlomki iz opere Hovanšcina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi ansambli — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški komorni zbor iz Ptuja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 G. F. Handel: Ognjemet — suita za pihala, trobila, timpane in bobne — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokfurno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi prcTraaa 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križ-potjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glaslia ob kaminu — 20.45 žive misli — 21.05 Konccrtant-ni jaz/ 21.40 Iz mani znane operne literature — 22.K) Razgledi po sodobni glasbi — Luciano Berio — 23.35 Marijan Lipovšek: Suita za violino in violo — 23.55 I/ slovenske poezije 16. DECEMBRA 4.30 Doboro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Risto Savin: odlomki i/, opere Matija Gubec 12..3(1 Kmet i jski nasveti — 12 40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam —• 14 10 Pesem iz mladih grl — 14.30 7. ansamblom Ad hoc — 14.45 Mehiki — 15.40 Igra violinistka Nora Grumlikova — 16.00 Vi l iljak — 16.40 Z orkestrom Ronnv Aldrich — 17.10 Koncert po željah po slušalcev — 18.15 Godala v ritmu 18 30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Bela Bartok in Zoltan Kodaly — 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Popevke na tekočem traku Drugi program 13.30 Panorama zvokov -14.00 Otroci med seboj in nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Godala v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Z orkestrom Caravelli — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pet minut čez osmo 2030 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21.40 Dva prizora iz Jazčeve opere Nikola Šubič-Zrinjski — 22.00 Salzburški festival 1971 — 2335 Iz slovenske poezije E 17. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 935 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov skladatelje Gojmirja Kreka — 12.30 nasveti — 12.40 Cez polja in potoke z godci in pevci — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripo-veduje s-lasba? — U.5^ Naši poslušalci čestitajo in po-o - 15.40 I atika glasba slovenskih avtorjev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S festivalskim orkestrom belgijskega radia — 17.10 Človek in adravje — 17.20 Operni kon-orrt _ «.15 Signali — 18 50 Ogled ilo naše».a časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za F.P — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 20.10 Top-pops 13 - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22 15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz ;->ivd polnočjo Drtigi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasb ni v:--ie'e - - 15.40 Slo-venski pevci zabavne "lasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 1745 Rad imam glasbo — 18.15 S plesnim orkestrom RTV I jubl.jana — 18.40 Melodije slovenskih avtorjev — 19.00 Odmevi / pora — 19.20 Irramo zn vas — 20.05 Radijska igra: Dnevnik blazneža — 21.00 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Beograjske glasbene svečanosti 1971 — 23.55 Iz slovenske poezi je 11. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) 16.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Ra-botnički : Crvena zvezda (RTV Skopje), 18.00 Ptujski festival narodno zabavne glasbe, 18.15 Obzornik, 18.30 Mali vitez - serijski film, 19.20 Mozaik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Festival orkestrov JA (RTV Beograd), 22.05 Oddelek S - serijski barvni film, .22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Radost Evrope (RTV Beograd), 19.00 Mali šlager (RTV Sarajevo), 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 12. DECEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton - serijski film, 13.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 14.00 Teniški turnir sedmerice - prenos iz Pariza (EVR), 15.09 Napoved, 15.10 Mednarodno drsalno prvenstvo Zagreba, 16.30 Košarka Lokomotiva : Olimpija - prenos film ŽIVELA AMERIK ^ ob 15. uri. Ininc. V*Y'A H» RIFIFI V PANAMI oP 20. uri ugfVfri 13. decembra <';*'£aM1 o" film RlFIFl V PANAM 19. uri rnerA**Š 14. decembra fL. barv. film SPRBjf-JS 2C ufl POŠILJKE /JATA ob Železniki OBZORJ* ^ 11 decembra "f***^ film KAM ASI HTM °V bstfV' 12. decembra "1«fpERbA' film POLNO« V J* Nil ob 17. in 20. «ri Radovljica ... DarV? 11. decembra ita»J-Tfi f* film BLAZNOST ob\ clO italij. barv. film m vik, BEŽI! ob 20. ur ^ 12 decembra film ODISEJA V Vft m ob 16, uri, •1"u.l j o a <>b S zi na JE [ZGIN A uri Halij. barv. "'" , NOSI Ob 20. uit NEDELJA jtt^HSSj 16. uri za U^{c\b-^° predstava DEBELA REPA NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE L GRLICA, 7. TORINO, 12. LEOPARDI, 14. TROT, 15. AP, 16. PREKLA, 18. OBA, 19. SUK, 21. ING, 22. LONEC, 24. BRANA, 26. APRIL, 27. DLANI, 28. ARI, 29. KOR, 31. RIM, 32. KORANA, 35. VE, 36. IKAR, 38. NEREDNEž, 40. NARAVA, 41. ATENCI IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat smo dobili 203 rešitve nagradne križanke. Izžrebani so bili: L nagrado (30 din) prejme Majda Trilar, Radovljica, Cankarjeva ui. — vila bi. V; 2. nagrado (20 din) dobi Zlatko Bogataj, Kranj, Valjavčeva 5; 3. nagrado (10 din) pa prejme Zorka Bon-celj, Duplje, Sp. Duplje 99. Nagrade bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. kraj pod Kamniškimi planinami, 7. rud-J™18, iz katere pridobivajo aluminij, 13. stara celina, najbolj elenovit kontinent, 14. kvar, defekt, 15. ime slovenskega pisanja Kuharja, Prežihovega Voranca, 16. svetla zvezda v ozvezdju škorpijona, 17. dežela na severu Južnega Vietnama, **■ vinorodna rastlina, 19. ime dr. Obradoviča, 20. država v Planinskem področju ZDA, 23. Industrija motornih vozil, 26. samec domače živali, 27. žensko ime (Tomšičeva), 31. judovski 'alj, znan po svoji modrosti, 33. ruski filmski igralec, Oleg, • del mize ali omare, 35. letni čas, v katerem sc kaj oprav-Ja. 36. redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki. • d'vji kozel, prebivalec skalovja. 1 2 3 4 I 6 i S 9 10 n 12 13 1? 1? io ,ra,fort'' rojstni kraj Shakespeara, 3. posušena trava, se-P. Q;obtinc> 4- zadana naloga, vodilo,nastavljeno tlelo, 5. Ilija olik-sn^anOVič\ 6' avt°mobilska oznaka za Karlovac, 7. lepo, 9 Xj* vcdenje, pravila o tem, 8. mera za lastnost bencina, \\ °v°hamper, 10. židovsko žensko inic, Abrahamova žena, *elo ebiva,ec Irske, 12. pladenj ali podoben podstavek, 16. r°ma 22PCna prvina (7nak As)- ,8- UuMJansk1 Park. 2L kdor 24 „' , ." naznanilo, avizo, 23. podstrešna sobica, podstrešje, z»" * *leć" Planet, 25. vlečenje, vleka, 28. malik, 29. tuj izraz 35 «j,SPa' 30- °!>er, 32. vzvišena lirska pesem, 33. era, doba, * *»»atic Sever. J Rešitev pošljite do četrtka, 16. decembra na na-a. °v: c*'as, Trg revolucije 1, K rani, z oznako N;i-% 3ag^d"a k,li»"ka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din. 10 din. Priuij.^l " škofjeloške kulturne skupnosti so v četrtek raz- Vi bilo srednjeročnem prori.unii dela. Dokončno ga Še logi kn'ni"!"' "iiv,)s' do l"r " S' " " hl1 '•',|l'lrt sr »klep, da kulturna skupin zi,Vn !) dotacijo za gledališke predstave MOL v Železnikih vprašanje ie k le, ce bo v Železnikih ustrezal oder. -Jg REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ZA 29. NOVEMBER 29 NOVEMBER, OBIRALKA, TOM AH A VK, ADE, EGAL, RE, PROTI, PESKAR, SOC, FOTOAPARAT, TE, TRA, ISERE, BARVARNA, ZELENA, ZLOČINSTVO, IME, OMEN, JEKLAR, OD, SNEŽINKA, REALI, TESTAT, KALAN, TKON, ESTE, IGRCI, EP, ANO, REAL, STEIN, POPREK, ATLANT, POE, ENRICO, PLAŽA, KUN, ERVIN, EE, AKROBAT, ABANO, VTŠ, AE, LLANO, O, EB, TNT, PRIIMEK, RAMA, KIRO, KOKSARNA, TER, AKKA, RICET, VODNICA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 758 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (200 din) prejme Marinka Mer-lak, Kranj, Oldhamska 1; 2. nagrado (100 din) prejme Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24; 3. nagrado (100 din) dobi Mateja Glavač, Kranj, Jama 19; po 50 din pa prejmejo: Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24; Robert Rozman, Medvode 109; Iva Slapar, Kranj, Koroška 14; Milka Lebar, žabnica, Sp. Bitnje 15; Nace Cuderman, Preddvor, Tupaliče 27; Marinka Merlak, Kranj, Oldhamska 1 in Lidija švarc, Kranj, Stritarjeva 4. Nagrade vam bomo poslali po pošti. SS irif a r mm I 1 A i J d srečke s so zadele končnicami din 40 10 0210 200 50930 500 738530 10.000 1 6 08241 506 23891 1006 090861 10.006 117121 150.006 750621 10.006 32 10 522 50 03802 500 05852 1000 278102 10.000 284512 10.000 527472 50.000 323 100 66613 500 77293 2000 119663 10.000 507363 10.000 04 10 3864 200 61784 500 068934 10.000 072864 10.000 5 6 20605 506 90145 2006 322885 10.006 765365 10.006 26 20 062% 1000 72706 500 682786 10.000 17 30 37 10 46727 1000 77337 510 95047 1000 281267 10.000 8 6 66248 506 192128 10.006 453148 10.006 49 10 69 • 20 40709 500 272389 10.000 V KRANJU Žegarac Marko in Papler Marija Sonja V ŠKOFJI LOKI Fireder Zvonko in Ješelnik Nevenka V KRANJU Notar Janez, roj. 1900, Kristane Marjana, roj. 1906, Dol-har Franc, roj. 1896, Snedec Angela, roj. 1904, Godnov Marjana, roj. 1901, Lombar Jože, roj. 1889, Lombar Andrej, roj. 1900, Mali Rajmund, roj. 1925, Povh Janez, roj. 1901, Langerholc (ž), Dolhar Vida, roj. 1955, Klampfer Jurij, roj. 1935, Vombergar Franc, roj. 1903, Markelj Alojz, roj. 1893 V TRŽIČU Urbane Alojzija, roj. 1896 V ŠKOFJI LOKI Križaj Frančiška, roj. 1889 V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 8 din, korenček 4 din, slive 8 din, jabolka 3 din, pomaranče 8 din, limone 7 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 din, kaša 5 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 14 din, orehi 30 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, krompir 1 din, žganje 14 din, med 14 din V TRŽIČU Solata 6 din, špinača 7 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 3 do 4 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 12 din, pesa 3,50 din, kaša 5 din, med 12 din, ajdova moka 5 din. jaička 1,30 din, surovo maslo 22 din, smetana 15 din, orehi 33 din, skuta 8 din, sladko zelje 3.50 din. kis'o zelje 4 din, kisla repa 3.50 din. krompir 1,10 din, radič 4 din NA JESENICAH Limone 5,50 din, pomaranče 5,50 din, banane 6,50 din, čebula 3,50 din, solata 5.80 din, cvetača 5,60 din, zelje 2 din, por 4.50 din, špinača 5 20 din, jajčka 0,95 din, radič 6,80 din. kislo zelje 3.20 din, repa 3.20 din, skuta 7,80 din, kaša 3,80 din, klobase 4,50 din Nove razglednice Turistično društvo Medvode pripravlja izdajo novih barvnih razglednic. Na razglednici »Pozdrav iz Medvod« bo natisnjeno pet medvoških motivov. -fr GLAS Glasilo SZDL n Gorenjsko Kranj, Trg revolucijo 1 Vsi naročniki Glasa in tisti, ki postanejo naročniki do konca januarja 1972 dobijo brezplačno stenski koledar za leto 1972 z 12 barvnimi slikami XII. NOVOLETNI SEJEM OD 16.-26. DECEMBRA V Kranjski gori bo hotelsko podjetje Gorenj ka z Jesenic odprlo nov hotel 18. decembra. Hotel bo A kategorije s pokritim bazenom in štiristeznim kegljiščem. V PODKORENU je letos začela obratovati nova sedež-nica, dolga 1250 metrov z zmogljivostjo 600 smučarjev na uro. Sedežnica je nekoliko stran od stare železniške postaje. V Podkorenu lahko prenočite, se odžejate in prespite v Gorenj kinem hotelu Vitranc. • • • V KRANJSKI GORI so se letos na smučarsko sezono zelo dobro pripravili. Skupaj z občinsko skupščino Jesenice so pri Turističnem društvu v Kranjski gori poskrbeli, da bi Kranjska gora upravičeno nosila naziv našega najbolj obiskanega smučarskega središča. 18. decembra bodo nedaleč stran od Prisaqka odprli nov hotel Gorenjke z Jesenic, A kategorije, z 270 ležišči. V hotelu bo zimski bazen in štiri-stezno kegljišče. Še več prc- Na smučiščih gornje savske Vsak lep zimski dan, ki ga že navsezgodaj zjutraj obeta jasno nebo in brezvetrovno jutro, že privablja neštete smučarje na vlečnice in sedežnice naših smučišč. Za tistih nekaj prostih ur v tednu je za najbolj navdušene pravzaprav kar dobra bližnja vlečnica v kraju, v sobotah in nedeljah pa je že treba malo dlje — na znana smučišča. Z Jesenic odpelje avtobus v Planico vsako uro, v Planino pod Golico pa tudi nekajkrat na dan. Izbira na smučiščih gornje savske doline je pravzaprav pestra, pa vendar je treba vedeti, da bodo v španovem vrhu nad Jesenicami zahtevala smučišča od smučarja nekaj več kot le osnovno znanje, v Mojstrani in v Gozd-Martuljku je ob vlečnicah na razpolago kar primeren smučarski teren tudi za malo manj vešče smučarje, za Kranjsko goro pa ni bojazni: z več sedežnicami in vlečnicami ugode začetnikom ali smučarskim reprezentantom. V ŠPANOVEM VRHU NAD JESENICAMI so se ze teme 1 j i to pripravili na novo sezono. Žičnico upravlja Ljuhlja-na transport, poslovna MBOti Jesenice. Proge bodo vso zimo po potrebi teptali, stara vlečnica ne daleč stran od planinskega doma pa najbrž buli letos ne bo obratovala. Ob žičnici na Spanov in Crni vrh je okrepčevalnica, s toplinu jedrni in pijačo pa postrežejo smučarjem tudi v planinski koči na Črnem vrhu. Prav na vrhu Spanovega vrha so pred leti odprli tudi majhen bife. Na spodnji postaji žičnice imajo shrambo za smuči. V Planini pod Golico zabave ni, hotel »Belcian« je zaprt, odprt pa je počitniški dom pri »Fencu«. Avtobusi vozijo v Planino vsak dan, le tedaj ne, ko zapade preveč snega in je pot še neprevozna. Pri jeseniškem komunalnem podjetju cesto kaj kmalu splužijo, v veliko zadovoljstvo domačinov in precejšnje nezadovoljstvo tistih, ki sc radi pripeljejo v dolino na smučeh po cesti in tistih, ki uživajo v sankanju »po rov-tarski«. • • • Ni kaj. Ce šc niste smučali V MOJSTRANI, potem zagotovo ne morete vedeti, kako prijazni in gostoljubni znajo biti Mojstrančani. Saj veste, tista domačnost gorenjske vasice pod glavno gorenjsko cesto, tisti »dober dan« na cesti iz otroških ust, tista preprostost, ki razveže jezik v prijeten in zabaven pogovor. Pri njih nikoli ni dolgčas še tako nepristopnemu in vase zaprtemu turistu, vedno so za veselo domačo besedo in ubrano vižo. Kraj je zelo čist, hiše lepo prenovljene, pročelja urejena. Pred leti so sami postavili vlečnico, ob kateri je okrepčevalnica. Progo ob vlečnici so že steptali. V Mojstrani pogosto prirejajo razna smučarska tekmovanja in Mojstrančani so se že večkrat izkazali kot odlični organizatorji. Prostora pri zasebnikih je dovolj, le za hotel Triglav je bolje, da se pozanimale poprej, kajti ob sobotah in nedeljah je skoraj vedno zaseden. V hotelu skoraj vsako soboto poskrbe za prijetno zabavo ob dobri glasbi. • • • Vlečnico v GOZD-MARTULJKU upravlja poslovna enota Ljubljana transporta na Jesenicah. Vlečnica že obratuje, smučišča so pripravljena. Vlečnica se vzpenja v ne preveč strm hrib neda leč od glavne ceste in jo je takoj opaziti. V Gozd-Martuljku smučajo tisti, ki so se naveličali čakanja v dolgih vrstah v Kranjski gori in pač tisti, ki so se nanjo navadili in vedno znova radi prihajajo. V Martuljku je dovolj Sob pri zasebnikih, nekaj pa jih imajo tudi nad samopostrež-no Rožce. Pred trgovino jc lep parkirni prostor, imajo bife, lahko pa stopite čez cesto v zasebno gostišče Pri Jožici. nočitvenih zmogljivosti pa se v Kranjski gori obeta v prihodnji zimski sezoni, ko bodo zgradili hotel A kategorije Kompas s 420 ležišči, hotel Kvarner ekspres z. 240 ležišči, hotel Lek z. zaprtim bazenom in z 90 ležišči, počitniški dom Grosuplje s 40 ležišči in počitniški dom Kekec Subotica s 60 ležišči. S 1200 novimi ležišči bo v prihodnje imela Kranjska gora skupno 3500 ležišč. Ne skrbe pa le za nove prenočitvene zmogljivosti, uredili so in bodo tudi smučarske proge. Ob 22 ha smučišč so pripravili še dodatnih 20 ha. /daj imajo največ dela z zahtevno progo za FIS tekmovanje. Kmalu pa bo treba obnovili in podaljšati vlečnice, razen vlečnic Kekec in Mojca. Hude probleme imajo Kranjskogorci s cesto in snago v kraju. Zdaj poteka pro met prek starega železniškega mostu. Kranjskogorci bi bili nadvse hvale/ni testnemu podjetju Kranj, če bi jim res do 20. decembra popravili cesto. In čeprav ncpivsi mo čistijo ulice in cesto, se h) vedno najde kdo, ki kamorkoli odvrže odpadni papir. Učenci zadnjih razredov osnovne šole v Kranjski goi i vsako leto svoj kraj temeljito' počistijo, a kaj, ko skoraj nič ne pomaga. Precej denarja so vložili tudi v hortikulturno urejenost kraja. Dobili so tudi nov daljnovod in nov vodovod, še naprej pa bodo skrbeli za komunalno urejenost. TCranjska gora se z novimi in novimi hoteli, počitniškimi domovi zares razvija v naš največji zimsko-turistični center. In prav tega se vedno bolj zavedajo tudi domačini, ki pomagajo, da bi Kranjska gora, ki se je v nekaj letih tako zelo turistično razvila, kmalu zaživela v zares pravem turističnem vzdušju. In še nekaj cen, ki veljajo v Kranjski gori: v zasebnih turističnih sobah velja prenočišče od 9 do 16 dinarjev, kar velja za bivanje nad dva dni. Pri krajšem bivanju se cena zviša za 4 dinarje. Na drsališču, ki je odprto od 9. do 21. ure, stane drsanje 3 dinarje, celodnevno pa 15 dinar- me jev. Lahko pa si sposodite tudi drsalke, kar vas bo veljalo 10 dinarjev. V Kranjski gori lahko najamete smučarskega učitelj* in se vpišete v smučarsko šolo. Za smučarskega učitelja boste plačali na uro 45 dinarjev, za dve osebi 36 dinarjev* za tri 24 dinarjev in za štiri 18 dinarjev. V skupini vas bo smučarska šola veljala fe ™ dinarjev, medtem ko bo za tedensko karto — šestkrat P° dve uri — treba odšteti 120 dinarjev. Za vožnjo na žičnici Vit''-"10 bodo zahtevali 2,50 dinarjev, za vlečnice pa od enega dO dveh djnarjev. Tedenska vo^ z.ovniea stane V Kranjski gon 160 dinarjev, medtem ko P11 nakupu točkovne karte f 10 dinarjev in pri nakup" večje količine vozovnic nudij skupinam popust. Za izposojene snmei zaračunalo na dan od 10 do 15«* narjev, za izposojene smučar ■ke čevlje od k do K) dinarjev in za izposojene sank« dmai iev. Popravtjatfnicft či oh. atuje v ..ik dan od 9» dalje v upravni zgradbi *'c" j ce Vit rane. pri sedežni«-Vitranc. . nC Ob pra/ne.n želodcu varn bo 11 eha v vas, lahko sc us i '^\ Pnion0 vite pri okrepi cvainK i ^oS(e ust:»- nk ob vlečnici, kjer dobili po ugodni cenM enolončnico. *>■ ^ ud« Pohištvo Gospodinjski stroji Smučarska oprema Novoletni sejem 16.—26. decembra Delavski dom Kranj Škofjeloška ZKP sestavila program dela Na seji zveze kulturno-pro-svetnih organizacij v škofji Loki so pred dnevi sestavili tudi program dela za prihodnje leto. Najprej so se zavzeli za bolj tesno povezavo z društvi in s kulturno-pro-svetnimi organizacijami. V Škofjeloški občini je trenutno šestnajst prosvetnih društev, aye mladinski kulturno umetniški društvi, šestnajst samostojnih KUD in 6 samostojnih vokalno instrumentalnih skupin. Povezava je zlasti otežena, ker ni več profesionalnega uslužbenca. Rešitev? Za povezavo bo treba kadrovsko °jačati posamezne skupine (komisije) — dramsko, likovno, glasbeno in knjižnično- Veliko pozornosti so v program namenili izobraževanju kadrov. Organizacijsko in strokovno izpopolnjevanje bo Potekalo v obliki tečajev in seminarjev pod okriljem ZKPO Slovenije. Tu gre za dvoje. Za izpopolnjevanje lastnih kadrov in za pripravo seminarjev za predsednike in tajnike posameznih društev. In prireditve? Spomladi prihodnje leto bo v škof ji Loki dramska in vokalno instrumentalna revija, ki naj bi bila preizkušnja pripravljenosti na praznovanje 1000-letnice mesta. Poleg te bo v škofji Loki še več kvalitetnih prireditev s sodelovanjem domačih in tujih kulturnih skupin. Nekaj prireditev naj bi bilo pripravljenih v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom, Mestnim gledališčem ljubljanskim in Benečani. Drugi del seje je bil namenjen pogovorom pred skupščino škofjeloške ZKPO, ki bo 23. decembra. Tu naj bi se pokazalo, kakšen bo masovni prispevek amaterskih kullur- 0g,2?RENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na in stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, . Unietnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši °dprta razstava del akad. slikarja Kiarja Meška. p0^ baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna in a"nska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem ePubliška zbirka Slovenska žena v revoluciji. ' V p,-„x vgal> • • lnov' n'^' '° (K'prt Prešernov spominski muzej, V i,|Cr!JI v 'st' stavbi pa razstava akad. kiparja Jožeta Eržena. *'°t» razstavlja akad. slikar Henrik Marelici. do n .'Jske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. u- m od 17. do 19. ure. nih skupin ob 1000-letnici mesta. Občni zbor bo pokazal tudi bogato tradicijo in tvorno dejavnost na glasbenem in predvsem likovnem področju. Zelo šibki pa sta klubska in dramska dejavnost. Dramska dejavnost tako rekoč zamira. Včasih najbolj prizadevni kraji — Poljane, Gorenja vas, Trebija, Lenart, Martinj vrh, Železniki — so danes brez dramskih uprizoritev. Drugačno bo prihodnje leto tudi razdeljevanje dotacij. Sredstva se bodo razdelila prek omenjenih komisij — skupin, ki bodo imele najboljši vpogled v dejansko aktivnost posameznih kulturnih skupin. Na podlagi dela sc bo torej odločilo, koliko kdo dobi. Morda bo to spodbudilo tudi ostala društva, da bodo začela delati. Prav gotovo pa bodo laže zadihala društva, ki že zdaj uspešno delajo. J. Govekar stenski koledar za leto 1972 z 12 barvnimi slikami ■dobijo brezplačno vsi dosedanji in novi naročniki Priporočite Glas vsem. A/ ie niso naročniki! Učiteljica Tatjana se je vrtela po sobi. Pripravljala je kovčke. To krilo bom potrebovala, te obleke ne, tudi visoki čevlji mi bodo prišli prav.« In še in še je imela opraviti. »Premisli, prosim te, Tatjana! Še enkrat premisli, kam odhajaš!« jo je rotila mama. »Kar pomiri se. Verjemi mi, da bom srečna, da bom dobra učiteljica goti v poljanskih hribih. Otroci so pridni, poslušali me bodo, se učili in znali. In ljudje so tako prijazni.* »Ne vem, če boš uspela!« Mamine besede so ji še dolgo zvenele v ušesih. Pozabila jih je šele, ko se je pripeljala v vas. Po strmem bregu, obsijanem z zgodnjim jesenskim soncem, so bile posejane hiše. Med njimi se je vsa bela bleščala nova šola. Kot v pravljici. Vsaj Tatjani se je zdelo tako. Začel se je pouk. Začudeno so gledali Tatjano otroci. Tako tuja jim je bila videti. Tako drugačna od prejšnje učiteljice, ki so jo dolga leta službe zbližala, izenačila s hribovci. V Tat Janinih lepih oblekah, nego-vanih rokah in pravilni izgovorjavi so videli prispodobo lepega življenja v mestu, boljšega, bolj belega kruha. Ko jim je govorila o njihovi sreči, da živijo na čistem zraku, daleč od ljubljanske megle in cestnega prahu, so videli zgarane mame, trde očete, živino in delo, ki ne prizanaša niti njim otrokom. Le redko so se razži-veli, težko so našli skupno besedo. Kako težko jim je dopovedala, da sonce ne potuje okrog zemlje in s kakšno lahkoto so se učili o domačih živalih, o življenju v gozdu. Bili so pridni in razposajeni, leni in marljivi. Kot otroci povsod. Vendar zaupanja in navezanosti med njimi in učiteljico ni bilo. Vse bolj pogosto se je Tatjana spominjala mamin.h besed in svaril. Ko je nekega dne črnolas fant iz zadnje klopi pri pouku zaspal, ji je prekipelo. Kako se je razjezila. »Brez naloge prihajaš v šolo! Znaš ne! Malomaren si!« mu je očitala. »Popoldne se nauči, zvečer pa spat!« Glas ji je prihajal v kričanje. Otrok jo je začudeno gledal. Oči so mu postajale vse bolj svetle in po licu sta mu zdrsnili debeli solzi. Med jokom se je trgala iz njega pripoved o življenju in delu na hribovski kmetiji. Vsak dan, še pred šolo mora nakrmiti živino, popoldan pa z očetom na polje ali v gozd. Zvečer, ko opravi v hlevu, lahko napiše nalogo, če ni preveč utrujen. Razgovorih so se tudi drugi. Pred Tatjano se je odpirala slika življenja, ki ga ni poznala, čeprav je živela sredi vasi. In spoznala je, da ga ne bo nikdar razumela. Zvečer, ko je bila sama, je učiteljica Tatjana napisala odpoved. L. Bogataj Pijenje in delo na hribovskih kmetijah (23) v nogavici ^lei, ,,„0s.n,Oskc delovne garderobe jc bil včasih tudi plav ali lni«jo i Pasn'k- BU lc ,z Podobnega blaga, iz kakršnega ^eiiov *xCS de,ovne bluze in hlače. Služil jim je za več na-v DiClj*v " le hlače, da jih nI bilo treba prepogosto prati; batli no "ik so *• brisali roke in tudi pot s čela, po potrebi S° Je Dafi *a n'SO °^,stin kar ob n,«,Ul zemljo. V ta namen ,r,oČno* i|S Da'com pritisnilo na eno nosnico, skozi drugo pa Glavnik ,ni,°' da *e vscbina detela daleč po njivi. Robec za "«bc| tJ. b^ v navadi. Ce ga je kdo imel, so rekli, da jc tako n'k So Sc na njivi v robec (smrkulo) usekne. V predpas- P,t,<,nasnkIi,U SiU'K' ,n U,di kamcnJe» če nl bi,° drugače. V ,1;,iho|jv,n V ^e gospodar posebej za telička prinesel v hlev otavo. Bancs so moški predpas-fc redki, le Kak Star i ■' """akar ga še ima, mladim 5* Zdi taka nosa neiodna. ^as»h s., imeli po dva. ' *omajne«. Ce se je mu-:J|0. da se ni bilo i a a pi r^tett, posebno ob nen d obisku, so ga kar obi ^ 1 na drugo stian, da je . :» Umazanija znotraj To je ■elo praktično ln lega skt-Se Posluževale tudi len- So Za pokrivata S() včasih moški imeli poleti bele ali barvaste slamnike, pozimi pa doma narejene suknene kape ali ponošene klobuke. Ženski- smo si za žetev naredile i/ rut posebne klobuke. V trikotnik zganjeno ruto smo položile čez glavo, da je bil širši del precej čez oči, vse 111 ogle smo poiem zapognile čez glaVO, ruto okrog glave prevešata z dolgo slamo In tako je nastal lep klobuk, ki je ščitil obraz pred vročim soncem. Danes imajo poleti tudi ženske širokokrajne slamnike, moški so pa najraje gologlavi. Pozimi nosijo mladi okrogle športne volnene kape, kar bi včasih precej otročje izgledalo. Ko se je tod pojavila moda kratkih las, je bilo po družinah precej prepirov. Posebno matere si niso mogle zamisliti, da bi hčerke dale proč svoje lepe kite. Skoraj vsaka jc morala skrivaj k frizerju, potem pa je doma nekaj časa nosila ruto, da so sc na novost počasi privadili. Stare matere so pravile, da so včasih načesale iz. kit toliko las, da so jih ob letu prodajale na vago. Tudi spresti so se dali taki lasje na kolovratu. Tako nit so posukalc z volneno nitjo in s tem pletle stopala za nogavice, ki so bile še posebno tople in močne. Pravili so, da je kakšna žena in dekle namenoma vpletla nekaj svojih las v nogavice svojega moža ali fanta, da bi ji bil potem bolj zvest. Seveda je bilo to treba naredili na skrivaj, sicer ni pomagalo. Za Striženje las smo imeli tod po hribih svoji- domaČe frizerje. Skoraj vsaka šivilja ali krojač sta bila tudi frizerja za svojo okolico. Pa tudi kdo drugi, da je le imel »mašino« za striči, pa je kmalu zaslovel kot dober frizer. Kjer je bilo pri hiši več pristriženih deklet, so frizirale kar druga drugo, tako jc bilo najceneje. Ko smo šle deklice k prvemu obhajilu ali k birmi, nam je mati zvečer umite in še mokre lase spletla v številne trde kitice. Zjutraj je te kitice suhe razčesala. Tako so bilj lasje lepo skravžani, da je venček lepo stal na glavi. Odrasla dekleta so si krav-žala lase s posebnimi kleščami, ki so jih grele v likal-niku z žerjavico ali pa na cilindru prižgane petrolejke. Tako nedeljsko lišpanjc je bilo precej zamudno in je marsikatero dekle zato zamudilo mašo. Znana je bila pesem: »Ko k maši sc naprav-lja, še v šooeel plcdnt gre, kako bi se še dalo nakrav-žati lase . . .« TVncs te zamud,- ni več. M'ade naira'e nosijo kratke. Hndko noče salte lase stppdš" pa dal;še (trajno). Ko so sc tod pojavita prve trajne, je bila spet velika sen/aciia. Pripovedovali so, da mora taka žcmk;> zvečer dati glavo na poseben stolček, da se ji ne zmede draga frizura. Od kraja so jih nosile samo najbolj bogate, ponje so morale v Ljubljano, ker pri nas tega še niso delali, tudi niso imeli potrebnih pripomočkov za to. šE NEKAJ ŽENITOVANJ. SKIH OBIČAJEV — Ko je včasih nevesta šla od doma, ie morala imeti s seboj ve* •iko šnito belega kruha, od* rezano čez cel hlebec in debel , da jc vanjo lahko skrila nekaj denarja. Ponavadi so d. iale noves*e v šnito po sto dinarjev. To je potem dala prvemu, ki jo je srcčaL Navadno so bili že prej zmenjeni, kdo od revnih otrok iz vasi jo bo šel sfečat. To je bil za nevesto opomin, da bo morala biti radodarna do revežev. Ko sta ženin in nevesta stala pred oltarjem, sta mo> rala stati zelo tesno !Jxu?aj/ da ni bilo nobene špranje med njima. Po verovanju se* je namreč v tako špranjo* vtihotapil sam vrag in je po-tem vse življenje delal zdraho med njima. Tudi ko stal šla po cerkvi od poroke, stal! morala iti tesno skupaj. Marija Frllc (Naprej prihodnjič) Težave z režiserjem Dramska sekcija kulturno umetniškega društva iz Mavčič deluje že šestnajsto leto. Najbolj delovna sekcija društva pripravi vsako sezono eno ali dve igri. V preteklem letu so pod vodstvom režiserja Filipa Lavriša pripravili igro Jurij Kozjak in se z njo predstavili domačim gledalcem in gostovali na okoliških odrih. V letošnji sezoni pa so mladi igralci brez režiserja. Z odhodom starejših je nastala vrzel, ki jo bo težko nadoknaditi. Ker jc edini dohodek sekcije le vstopnina od predstav, si poklicnega režiserja ne morejo privoščiti. Kaže, da bo režiserske posle prevzel domačin Franc Košir, ki je s številnimi vlogami že dokazal igralske sposobnosti, ima pa veselje do režije. Upajmo, da bodo mladi pod njegovim vodstvom nadaljevali tradicijo in da bo dramska sekcija delovala še vnaprej tako uspešno kot doslej, saj je med občani za njihove stvaritve vedno dovolj zanimanja. - fr Koncert v Šenčurju Ko je pred leti začela RTV Ljubljana z javnimi radijskimi oddajami Koncert iz naših krajev, so si tudi Šcnčurjani zaželeli, da bi RTV priredila koncert v njihovem kraju. Vendar te možnosti zaradi podrte dvorane takrat niso imeli, zato pa se jim je želja uresničila v nedeljo, 5. decembra. V oddaji so se predstavili ansambel Borisa Franka s pevcema Marto Sku-bic in Miškom Hočevarjem, Šenčurski oktet in harmonikar Avgust Stanko, s katerimi sta slovenske narodne pela Marija Gorenje in Lovro Rešek, z nagradami pa je sodelovala tudi Ljubljanska banka. Kljub zgodnji nedeljski uri je bila dvorana nabito polna. F. Erzin Literarni večer in razstava v Radovljici Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Radovljica bo v soboto, 11. decembra, ob 1930 v dvorani radovljiške graščine pripravila ob otvoritvi razstave akademskega slikarja Demetrija Ceja iz Trsta literarni večer Slovenske balade in romance. Nastopil bo Stane Raztresen, član Slovenskega na-rodnega gledališča iz. Tista. Srečanje pevskih zborov na Kokrici KUD Storžič na Kokrici bo v nedeljo, 12. decembra, ob 15.45 pripravil v kulturnem domu na Kokrici Srečanje pevskih zborov. Nastopil bo mešani pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljubljane in moški pevski zbor ZB iz Zgornje Šiške. Deseti brat na šenčurskem odru Delavsko prosvetno društvo Svoboda Šenčur se bo po dolgem prestanku spet predstavilo svojemu občinstvu, in sicer v soboto, 11. decembra, z igro v petih dejanjih Deseti brat. To igro je prosvetno društvo v Šenčurju pred leti že uprizorilo, vendar je zanimanje še vedno precejšnje. Zato upajo na velik obisk. F. Erzin Novi, osemnajsti letnik Loških razgledov V torek 14. decembra, bodo poštarji po enem letu spet potrkali na vrata naročnikov Loških razgledov in jim po povzetju izročili novi, oieilliujlll letnik Zbornika Ix>ški razgledi, ki ga je tudi tokrat uredil neumorni podpredsednik Muzejskega društva v Sk. Loki prol l'i ukv Planina. Izdajatelj in založnik se je tudi letos odloči! poslati Loške razglede naročnikom po pošti in po povzetju, kar je najhitrejša in najsodobnejša oblika, ier tudi preglednejša oblika ekspedita. Cena za naročnika je skupaj z. ekspeditom in članarino 25 dinarjev, če so (i družini še drugi člani Muzejskega društva, (• elana rina vključena v odkupnino in se poveča za 4 dinarje na člana. S tem se je društvo izognilo posebnemu pobiranju članarine po hišah Za nečlane je cena letošnjemu letniku Loških raz gledov 33 din. Čeprav malo tanjši, jc tudi letošnji letnik zelo pester in prinaša bogato gradivo o Loki in okolici, ki ga bomo nami bralcem, skušali prikazati v eni naslednjih številk Glasa. J. K. Pogovori o Besnici (13. nadaljevanje) Zadnjič smo pisali o stari, nekdanji zgornjebesniški cerkvi. To pa so zaradi dotrajanosti morali 1. 1780 porušiti; na prav istem prostoru so 1. 1782 dogradili novo cerkev. Posvetil jo je ljubljanski škof grof Karel Heberstein. BRIDKO PLAČILO Graditelj nove zgornje-besniške cerkve je bil podvikar Frančišek Grošelj. Niti celi dve leti ni past iroval v Besnici, a že se je izkazal s tako velikim dejanjem, kot je zgradba zahtevnega cerkvenega svetišča. Bil je deloven in energičen mož, težake je dostikrat izplačal kar iz svojega. A je tako naneslo, da se je z zidanjem nove cerkve zameril šmartin-skemu župniku. Ta ga je črnil pri škofu in mu metal polena pod noge. No in ko jc Grošelj zgradil poleg cerkve še novo župnišče, je menil, da je za kraj pač dosti storil v tako kratkih mesecih svojega službovanja v Besnici. A nehvaležnost je plačilo tega sveta. To je moral tudi Grošelj izkusiti. Zgodovinar besniške farc Frančišek Pokorn trpko ugotavlja: »Naposled so ga v zahvalo za tolik trud in požrtvovalnost za dubovnijo še celo Resničani sami tožarili pri knezoškofijskem ordinariatu tako, da se je razočarani Grošelj naveličal vodnih bojev in intrig I vseh strani in se sredi leta 1781 odpovedal bosniški duhovni ji in odšel... Kje jc potem služboval in kje jo vrli mož v trpkosti umrl, to»ra nismo mogli izslediti.« ZGODOVINAR POKORN Pozoren bralec teh zapisov je gotovo opazil, da sem večkrat omenjal ime moža, k j je dal Bcsniča-nom dar trajne vrednosti, kakršneea ima le malokateri slovenski kraj — napisal je obsežno, 236 strani obsega-jočo, Zgodovino Besnice. Izšla je I. 1909. Knjigo so tedaj hranili v vsaki bosniški hiši. V mnotrih družinah so mi to zatrdili in knjigo tudi I ponosom pokazali. Kjer pa so jo zaradi nemarnost; izgubili ali uničili, to hiši gotovo ni v čast. saj kaže na poman tkanje spoštovanja do zgodovino dOtneCen kraja. Frančišek Serafin Pokorn se je rodil v predmestju škofje loke (tno 20 septembra 1861, bil štiri desetletja prvi bosniški župnik, umrl pa ie v Ljubljani dno 18. maja 1^40. V slovensko kulturno zgodovino se jo Pokorn vnisal v glavnom kot zgodovinar in arhivar Raziskava nion-ovih Mvf lenienltuih stremljenj pa pok-iže. da so jo na-d o ;.>nf mož v mladosti lote val tudi pesniSklh strun (pod psevdonimom Serafin) in celo komponiranja napevov ter zborovskih skladb. Pokor-novo ime je s častjo zapisano tudi med marljivimi zbiralci narodopisnega blaga. Pravo smer svoje življenjske dejavnosti pa si je Pokorn našel kot zgodovinar. Vendar ne smemo misliti, četudi se sedaj pogovarjamo le o Besnici, da je bila knjiga o zgodovini doline med Rov-nikom in šmarjetno goro edino Pokornovo zgodovinsko delo. Še pred Zgodovino Besnice sta izšli dve drugi Pokornovi zgodovinski knjigi: Loka (1894) in šematizem v ljubljanski nadškofiji (1908). Pomembne zgodovinske študije, ki jih je napisal in objavil Frančišek Pokorn, so še naslednje: Cerkev na Šmarjetni gori. Donesek k zgodovini dominikanskega samostana v Vclesovem, Fara Šmartin v 17. stoletju, Stari napisi v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem, Blejski otok, biografija o Luki Pušarju, Župni arhiv v Vačah, Tristoletnica škofjeloške mestne šole in škofjeloški špital; pripravljal pa je še zgodovino Jesenic in zgo dovino nekaterih znamenitih škofjeloških rodbin. In še mnogo je Pokornovih zapisov, črtic in študij, ki so raztresene po raznih časopisih in revijah. Vse, kar je pisal, jc pisal 7. resnobo in s srčno krvjo prizadetega zgodovinar ja-znanstvenika. Pomembno, a težko predstavljivo je Pokornovo arhivarsko delo v Ljubljani. Tu je delal bolj za druge: zbiral je gradivo in podatke iz domačih in tujih arhivov in jih razpošiljal v razne kraje za farno kronike. RAZBORIT MOZAK Tako smo v grobem prikazali Pokorna kot zgodovinarja in pisatelja. A prav bo, če bomo moža, ki po rodu sicer ni bil Besni-čan, a se je vendar celih 42 let razdajal za Besnico in njene ljudi, skušali prikazati tudi kot človeka. Arhivar Miklavčič jc o Pokornu zapisal, da je bil pri gimnazijski maturi prvič odklonjen za eno leto »morda zaradi samozavestne in ponosne narave«. Bil pa jc Po- mmm korn rahlega zdravja (1. 1890 se mu je udrla kri), a kljub temu mož trdnega reda in vprav čebelje marljivosti. Kot zgodovinar je bil učenec Antona Koblarja, strogo ne-pristrasten, natančen in zanesljiv. Zanimivo pa je, da se v svojih delih religioznih vprašanj in družbenega razvoja ni loteval. Raje se Je držal realne faktografije, trdnih tal... Pokornovo energijo izpričuje že zgolj dejstvo, da se ni zapiral v slonokoščeni grad zgodovinarske učenosti* pač pa je veljal v svojih be* sniških letih tudi za dobrega gospodarstvenika, za hudega politika in strogega župnika. Ni trpel med farani nobene razuzdanosti, niti plesov ne. S prižnice je grmel proti prp* šustnikom. Njegova beseda je seveda zalegla tudi zato, ker je bil mož izvrsten govornik in sam do sebe strog-Besničani so se svojega du-hovnega pastirja prav po nepotrebnem skoraj bali. Zlega hote ni nikomur napravit Sicer pa niso, vsaj po večini ne, znali upoštevati in raZ^| meti ogromnega napora, ga je Pokorn posvečal svojim zgodovinskim raziska^ vam prav o Besnici. Pa tuc njegova dognanja glede i^vo* ra krajevnih, gorskih in voo nih imen na tem področj* opisi rastlinstva in živalstva« ugotavljanje domačih rr^n^ in družinskih poimenovanj vso to kar terja, da sc da03.^ nji čas, ko so duhovne kulturne vreb bolj no kot nekoč, izkaže nv"ja. nega tudi besniškemti zgo vinarju. Predlagam c,on^L nom, da v vnanjo steno nišča ali cerkve vzidajo .n1' belo marmorno sPom!n ploščo s pozlačenim n^'^./ TU JE 40 LET SI.UŽBOVA* FRANČIŠEK SERAFIN ^ ŽUPNIK IN ZGO^ga TU JE PISAL1 S«^gS /l PNIK FRANČIŠEK ^ SERAFIN POKO* 20. IX. 1861 - 18. v meli Od kapi zadel ie ohrtj J - včasih pa tako *'f,h"V dinamični - mož >znjco koj v gorenjsko 7iihr.L^et' pod Stolom. Malo pre« ,., „ jo se fe Pokorn P1** iaJi. Ljubljano. Zdaj spi na - lo - Se pripis: letos )C P" jj 110 let od njegovega i»* Črtomir /° gob v Besnici, zgrajena leta 1879 — Foto: F. PerdaO V znoju se naše železo topi Pred nekaj dnevi smo učenci obeh osmih razredov naše sole obiskali železarno. Najprej smo si ogledali kavperjc in merilno postajo. Hvala, KR 287-35 Močno je snežilo, ko sem J'fl v šolo. Sneg mi je segel do kolen, da sem ga komaj f&zila. Skrbelo me je, kako °om prišla iz šole, če ne bo nehalo snežiti. Minila ka icala opazovali, kako tovornjak z Utežnim plugom pluži sneg. 0 h moderni plug, nam je tovarišica. Včasih je ze peta ura pou- klicni° nas *e tovar^ica po-vežo. Od tod smo Pedala ceste plužili z lesenim plu-katerega so vpregli so Več konf. Tovornjak je hitro sphdil c«'o in parkirni prostor t>red šolo. Obrnil je nazaj pro'i Kranju. Hvaležno smo Zrli za njim. V mraku smo še nekaj časa videli rumeno *toipajočo luč. V srcih nam »€ veselo zaigralo, ker je bila cesta tako lepo splužena. To-Vor"jaku KR 287-34 res naj-lepša hvala. Cuderman, osn. šole Valjavec, Preddvor A,enka }-b r. Matij« Nato smo odšli v martinar-no. Komaj sem stopil v veliko dvorano z dvema stenama, že me je zazeblo pri srcu. Pomislil sem: »Kako tu sploh lahko delavci služijo vsakdanji kruh?« Ko so se mi oči privadile na polmrak, ki ga je osvetljeval mogočen ogenj iz mar-tinovke, sem pri prvi peči zagledal delavca. Njegove roke so bile mišičaste, obraz ožarjen od ognja, ki neprestano sika, kakor bi hotel uiti iz peči ter objeti delavca. Proti ogromni pošasti, ki bruha ogenj noč in dan, je videti silno majhen in nemočen. Obstal sem in se zamislil. Pogledal sem ga natančneje. Njegov obraz je kazal, da je tega nevarnega in težkega dela že vajen. Po osem ur na dan dela v tej vročini, da lahko preživi svojo družino. Tako sem nepremično stal in gledal delavca, ki je kljub temu, da je videti tako nebogljen ob peči, tako močan, da že tri, pet, morda sedem let tako neutrudno dela. Iz premišljevanja me je zbudil prijatelj. Opozoril me je, da so drugi že odšli naprej. Stekla sva za njimi. Tudi ob drugih pečeh sva videla delavce, ki so težko delali. Vesela jesenska zgodba 5£X mali ko Poloni smo se njeni a. £7 fgodbi. Vprašali smo °a svoi JCu nab°dc v jeseni &ih hr *u °dice- "Sto mede" H Da , *•« sc je odrezala. bo^V smeh. Kako naj na-Povrhuli in Se "Kdene kdaj £ Vprašal sem jo, 1,1 ce tu, Sp,oh bi,a v gozdu S« *Y V'^cla ieža- »Ne- "i" *au £? VltUli» in tudi v go- ^ kar"'?"1 bila' J«*** Jc »Ali i Uomov prinesel.« "a sebp rCS ime] sto hrušk *Ne. Ka". Smo Jo vprašali. bil b »* bi 1 Pretežek m ga mogel prinesti« Končno smo ugotovili, da Polona še ni bila v gozdu, da ježa ne pozna in da je atek prinesel buldožer njenemu bratcu. Hruške pa so kupili za ozimnico. Mali bratec jc nakladal in razkladal hruške. 7.a Polonco je bil to pojem za ježa, ki nabode oziroma naloži sto hrušk. Sto pa zato, ker je pri Poloni vse sto. Ce bi jo vprašali, koliko je ura, bi odgovorila: »Sto!« Marko Kralj, 8. a r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Poleg kavperjev, merilne postaje in martinarne smo si ogledali še opekarno, žeb-ljarno, bluming valjamo, ži-čarno in jeklovlek. Odšli smo iz železarne, pred očmi pa mi je še vedno stal tisti delavec v martinarni, ki sem ga toliko časa nepremično gledal. Bogdan Bricelj, 8. r. osn. šole Tone čutar, Jesenice Zi Sneži. Drobne bele zvezdice padajo izpod modre strehe — neba. Burja brije. Drevesa se upogibajo pod njeno močjo. Zebe. Ljudje na cesti se stiskajo v debele suknje. Majhen ptiček prifrči na okno in pozoblje nekaj zrn kaše. Zebe ga. Odprem mu. Leti po sobi. Nemiren je. Zeli si prostosti. Spustim ga ven, v sneg, v burjo, v mraz. Zima. Danica Bernik, Selca Cesta je bojišče, kjer umirajo tudi nedolžni Ves zasopel sem hitel iz šole. Dež je močno lil. Na cesti so stale luže. Za seboj sem zaslišal avto. Z veliko hitrostjo se mi je približeval. Skočil sem v jarek ob cesti. Avto je švignil mimo. Ves sem bil oškropljen z blatom in umazano vodo. Jezil sem se nad šoferjem, še hitreje sem stopil naprej. Za ovinkom sem opazil razbit avto. Pomislil sem, da me je ravno ta avto oškropil. že prej sem si mislil, da se bo temu vozniku nekaj zgodilo, ker je prehitro vozil. Pozneje so ugotovili, da je bil vinjen. Na srečo je bil samo malo popraskan, na avtomobilu pa je bilo precej škode. Tudi v časopisih beremo o nesrečah ki jih je vsak dan več. Nesreče gledamo tudi po televiziji. Groza nas spreleti, če vidimo na tleh krvave Iju- Proslavili smo dan republike Bil je petek. Proslavljali smo dan republike. Pevci so nam peli, recita-torji pa so recitirali lepe pesmi. Tudi cicibani so pokazali, kaj znajo. Teh je bilo veliko. Bili so zelo zelo veseli. Njihove tovarišice pa so bile presrečne. Obljubili eo, da bodo napisali članek, kako bodo dobri v življenju, kako bodo pmagali ljudem, starčkom in drugim. Tovariš Je prebral, zakaj se praznuje praznik in kdaj je bila ustanovljena nova Jugoslavija. Nato so sprejeli cicibane v pionirje. Brigita Bizjak, 5. r. osn. šole F. S. Finžgar, Lesce ... Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, ko listje rumeno, ki pada z drevesa Odšel je, odšel s tistimi besedami: »Ne ljubim te več!« Besedi, ki jih tako sovražim: »Sama sem!« Toda zakaj, saj sem vendar bila srečna, tako srečna ... Pri'jvo° d?ma' kdor ga ima- to jc >c star doma S' govori, kako |e lepo živeti i*Vo inCC *?a seveda imaš. Mnogokrat bere-•ned v Pnnovcdujejo nam, kako jc bilo lo, ker ° Vrlik° otrok vojne ni preživi ŽiviniQ So hili Preveč slabotni. Sedaj pa v Prijetnih domovih ali zavodih, ki so sveti 1 >n tudi pozimi topli Kje si, mama htel,, k Vlili '•a vodu, katerem nam vzgo ^"dar >nu*&»JO starše. Trudijo sc, »kršno "C Inoiv.i«> dati tolike ljubezni, n«ni lahko Izkaže le lastna mati. 'Veli °Rrešah V tV)l Bll° mi 1V /el° k'po P;1 sem materine tople roke, njenih ljubečih besed. Vedno tudi doma ni prijetno. Po mnogih zavodih je lepše kakor pa doma, kjer je oče pijanec. Tega v reji nisem poznala. Svojo rejnico sem imela rajši kakor pravo mater. Zakaj? Ne vem, če sodim prav, toda moja mati me je dala stran od sebe. Bilo mi je šestnajst mesecev, ko sem izgubila svoj pravi dom in z njim tudi mater. Želim si, da bi vsaj še enkrat videla svojo rojstno hišo in mater, ("e bi živela doma pri materi, morda sedaj ne bi bila v zavodu. Ko boni izvedela, kje živi, kje je nji-n dom, bom zelo vesela. Veseli naj bodo otroci, ki imajo svoje tople domove, posebno pa tisto, kar je najdražje na svetu — starše. Sonja Zupane, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor (Gradnik) Ampak zakaj vse mine? Toda besedi: »Sama sem« sta preveč živi, preveč peče ta. In spet: »Ne ljubim te več!« Ampak zakaj? Saj sem hotela vprašati, vendar v grlu je bila tista kepa, ki ne da besed. Bilo je prepozno. Ovclo listje pada z. dreves, ljubezni ni več. Suhe veje se pnejo v nebo, ljubezen odhaja. Duša je prazna, srca ni več, v njem ni več krvi. Besede: »Ne ljubim te več!« so izpile srce do zadnje kaplje. Nič drugega ni v meni kot sovraštvo. Rada bi, da bi vsi jokali pred menoj, da bi rekli: »Saj ljubezni ni, kaj še čakate '« Pojdite, kakor listje in kdor noče, naj se vzpne kakor posušena veja drevesa proti nebu. In ko se bo vzpel, bo videl temo, saj vendar ni sreče! Slišite, ni sreče! Ncna Bizjak, 8. a r osn. s. Simon Jenko, Kranj dii ali močno razbite avtomobile. Mnogokrat so žrtve nesreče nedolžni vozniki. Krivci nesreč dobijo le nekaj prask. Obsojam vse tiste šoferje, ki vinjeni sedijo za volanom, in vse tiste, ki drvijo z vso hitrostjo po cestah. Mislijo si, da so sami na cesti. Mislim, da vseh takih šoferjev ne bi smeli pustiti za volan. Darko štular, 8. b r. osn. šole Stane Žagar, Lipnica Podblica Moj domači kraj se imenuje Podblica. Šteje osemindvajset hiš in približno sedemdeset prebivalcev. Leži 528 m nad morjem. V Podblici je nekoč vladal škofjeloški grof. Za Podblico je značilna njena skala. Imenuje se Bela peč. Ta skala se zajeda v pogorje Jelovice. Na teh skalah raste tudi avrikelj. Proti severu leži vas Jam-nik. Vas je raztresena po hribčku. Na drugem hribčku pa je cerkvica. Okoli te cerkvice rastejo pogačice. Jamnik je bil med NOB pr> žgan. Okoli Jamnika je tudi veliko jam. Po teh jamah je Jamnik dobil ime. Na vzhodu je vas Nemilje. Šteje petnajst hiš. Iz Nemilj so Nemci bombardirali Jamnik. Na jugu pa je vas Dražgoše. Šteje sedeminpetdeset hiš. Vas je znamenita po Bičkovi skali. Na tej skali je med NOB padel Biček. Marijan Mohorič, 5. a razred, iz Brstja, glasila Oš Lucijan Seljak, Kranj GLAS * 18 STRAN IMakupujmo darila: Za njega Nekoč so žrtvovali bogovom, da bi jim bili naklonjeni, civilizacija pa je ohranila to lepo navado darovanja za izboljšanje odnosov med ljudmi. Le redki ljudje ne marajo sprejemati daril. Sami pa vemo, kako prijetna je zavest, da so nam ljudje naklonje- ni in da to izražajo z darili. Marsikdo pa ima še posebno veselje z darovanjem. Nihče pa se tako iskreno ne razveseli darila kot otrok, saj ga še ne obremenjuje misel, koliko hvaležnosti naj pokaže darovalcu in kaj naj mu kupi v zameno. Res je daro- Kotiček za ljubitelje cvetja Ne pozabimo na ptice pozimi PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Pozimi so ptice v veliki stiski za hrano. Poleti so nam pele in uničevale škodljivce v vrtu, zato jim sedaj pomagajmo, da od mraza, lakote in bolezni ne poginejo. Postavimo jim ptičje krmilnice, ki bodo v veselje tudi nam in otrokom, saj bomo lahko opazovali ptičji živžav. Prave ptičje krmilnice niso odprte z vseh strani. Streha naj bo kar najnižja, da ne bo ■v krmilnico naletaval sneg. Vlažna in skisana krma je za ptice močno škodljiva. Zato pticam pozimi nikoli ne krmimo svežega kruha ali drobtinic, saj se te v trebuščkih inpno, in ptice poginejo. Ne smejo jim dajali tudi ostankov slanih in začinjenih jedi: klobas, prekajenega mesa, sira, krompirja in podobnega. Po taki hrani ptice močno žeja, vode pa pozimi razen zmrznjenega snega ni. Prava zimska hrana za ptice so semena, posebno sončnice in konoplja. Semena vsebujejo rastlinske maščobe. Dobra sta tudi loj in neslana mast, ki jo posebno rade jedo siničke. Pticam v veliko veselje postavimo v krmilnico zrelo sončnico. Ko pozobajo seme, nasujmo vanj zrnja, saj hrapava površina sončnice prepreči, da bi ptice zbrskale seme na prosto, kjer se lahko skisa. Ptičjo krmilnico lahko prekrijemo s slamo ali pa deščicami, laka krmihiica |e v vi tu kar l< ■"> okras. Ne pozabimo pribiti okoli krmilne mizice široko > letvico, da zrnje ne pada na tla. e.rta — Za vas sem pripravila dva modela za novoletno zabavo. levi ima ozka roka va, ovratnik je nekoliko odmaknjen od vratu. Obleka sc zapenja na hrbtu, v prsni višini je prerezana. Od tu dalje je rezana po sredini vsa prednja stran, zadnja pa po vsej dolžini. Desna obleka je kot halja. Zaptftja sc na strani z dvema gumboma. Pas ni prišit na obleko. Od pasu dalje se obleka kakih 25 cm zapenja nevidno. Rokavi so kratki, rahlo nabiam in spodai stisnjeni S 7 cm .iiol.nu pg ->lll. Oblika ima V izrez in se od pasu dalji i.diio sni. Za kostim, ki ga boste imeli spomladi pa izbirajte nad lahkimi volnenimi blagi v črtastem in karo vzorcu. Romana S. iz Kamnik« — fz blaga, katerega vzorec pri la 'am, bi rada imela obl.ko /a praznovanje novega leta. Dolžina naj bo chanel, saj blaga ni veliko. Prosim, ce mi svetujete Se blago za kostim, ki bo .pomladi najbolj V modi. — Stara sem 18 let, močnejše postave, visoka MS cm, plavih las in sivoinodiih oči. vati in sprejemati včasih prava umetnost vedenja. Najbolj bomo uspeli, če bomo darilo izročili s preprostimi besedami in s smehljajem. Obdarovani pa mora darilo sprejeti Z resničnim veseljem, ga odviti in se zahvaliti. Še tako skromno darilo naj bo sprejeto z vesćljem, že zato, da ne užalimo darovalca. — Dovolj o darovanju. Pravi problem pred novoletnimi prazniki pa je — kakšno darilo kupiti. Izbirajmo najprej — za njega. Za vse starosti je primemo in vedno dobrodošlo darilo — pribor ~za manikiranje ali pa večja torba, kjer je še prostora za brivski- pribor. Če je pribor manjši, dodajte še najlepšo brisačo, kar jih morete najti. Nekoliko dražje darilo je matijši kovček. Primeren je za moškega, ki pogosto potuje, vanj pa je mogoče spraviti srajco in toaletni pribor. Za lastnika avtomobila izbira darila ne bo posebno težka. Vedno je dobrodošla baterija ali večja signalna luč, blazina za sedež, razpršilo za boljši zrak, za odtajanje ledu in še bi kaj našli. Zelo uporabna je majhna baterija, ki je pravza- prav obesek za ključe. Za odraslega sina, ki večkrat povabi prijatelje, kupite kozarce za razno pijačo in morda še steklenico zraven, če je gramofon pri hiši, mora med darili biti tudi nova plošča. Študent bo vesel cele zbirke flo-mastrov. Zložljiv dežnik, copate, topel šal, komplet robcev so standardna, toda vedno dobrodošla darila. Ne pozabimo tudi manšetnih gumbov, kravate, igralnih kart, večje škatte za cigarete, stekleničko kolonjske vode ali mila, novih rokavic, dobre knjige, naročila na kako revijo ali časopis in še bi lahko naštevali, ln še to) darilo naj bo lepo zavito pa naj gre za kemični svinčnik ali zlat vžigalnik. L. M. DRUŽINSKI POMEN Ki Astma (4) Enaki preventivni ukrepi kot za otroke veljajo tudi za odrasle. Pri bolniku se trudimo za dvig splošne telesne vzdržljivosti, poleg tega pa skušamo ugotoviti dejanske vzroke napadov. Za odkrivanje uporabljamo kožne teste. Testi povedo, na kaj je bolnik občutljiv. Ce je na primer samo perje vzrek astmatičnih napadov, je odstranjevanje vsega perja iz bolnikove okolice že zdravljenje. Na žalost pa večkrat povzroča napade več vrst snovi in zato jc ukrepanje zelo težko. Ce uspemo odstraniti nekaj vzrokov, je upanje na ozdravitev večje. Proti astmi pa se n*| borimo samo z odstranje-van jem dražečih snovi, Pač pa je pomembna tudi borba proti infekciji. Ce začnemo »prehlad« zdraviti že na začetku, je napad slabši in krajši, kar je za bolnika zelo P°" membno. Kljub vsem preventivnim ukrepom pa dosti krat ne uspemo prepre čili napade. Takrat i)JČ poiščemo pomoč zdravnika, kf predpiše ustrezna zdravila. Farmacevtska dustrija je Izdelala močili, ki pogosto sluz razredčijo io tako omogočajo izločanje. Ta zdravila upo rahljamo kot inhalacije-Način inhalacije pa do!oč» zdravnik, saj včasih taka zdravila lahko tudi škodujejo. Danes se uporabljal0 tudi zdravila, ki delujejo na mišice bronhijev. Krč* popuste ln tako se dihalna pota razširijo. Na ta način je omogočano ,až^C izločevanje shod in bolji11 ventilacija pljuč. Ko napad astm« tnine' moramo preprečevati P°" novne napade z dviganj«5"! splošne kondicije, hor» pa se moramo tudi Pr° infekciji. Na koncu naj *j povrnem k osnovni B» s o tej bolezni: bolezen |J treba opazovati. Tako nik kot zdravnik n"**J vsaki malenkosti PoSVC ,i ker ° dovolj pozornosthK le na ta način zdravil« uspešno. drGZaVfliik ) frth ■Tssss- gradbeni material GRADITELJI! Preskrbite si pravočasno LJUBLJANSKE OPEKARNE Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne izdelke preko zime V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves drug gradbeni material in stavbno pohištvo. Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2 telefon Štev.: 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLEJ Andrej, Kranj — Nazor jeva 4 (poleg nebotičnika) telefon štev. 23-138, KZ Bled, telefon štev. 77425. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava Nova obrestna mera za vse varčevalce Ljubljanske banke 1. DECEMBRA 1971 VELJA V VSEH POSLOVNIH ENOTAH LJUBLJANSKE BANKE NOVA, VIŠJA OBRESTNA MERA: DINARSKE VLOGE: navadne 7,5 °b vezane nad 13 mesecev 9 % vezane nad 24 mesecev 10 °/o DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNI RAČUNI: navadni 7,5 % (5,5 °o v devizah 2 °o v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 °/o (7,5 °o v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 °o (7,5 % v devizah 2,5 % V dinarjih) • Jubljanska banka daje višjo obrestno mero vsem starim vfr5CVa'Ccln ln vsem tistim, ki bodo od 1. decembra 1971 ^/in kakršenkoli znesek na hranilno vlogo aH devizni J^un. Nova obrestna mera velja za vse vloge, ki niso na- SBsko vezane na posojilo ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Razpisna komisija ŠD Triglav Kranj objavlja prosto delovno mesto tehničnega sekretarja društva Za delovno mesto mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima srednješolsko izobrazbo, — poznavanje dejavnosti športnih organizacij, —- da ima organizacijske sposobnosti na področju športnih prireditev. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so profesionalno ali volontersko že delali v telesno-vzgojnih organizacijah. Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodek po dogovoru. Pismene prijave sprejema razpisna komisija ŠD Triglav Kranj. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave, oziroma do zasedbe delovnega mesta. TVD — PARTIZAN STRAŽIŠČE prireja TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma Igraio veseli Ratečani Rezervacije sprejema gostilna Benedik, telefon 22-888 GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) obvešča cenjene goste, da sprejema rezervacije za silvestrovanje osebno ali po telefonu št. 22001. Postrežem boste z bogatim silvesterskim menujem. Igral bo kvintet Jevšek. Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave skupščine občine Jesenice razpisuje prosto delovno mesto komunalnega, vodnega, prometnega in cestnega inšpektorja Za to delovno mesto se pqleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva višja strokovna izobrazba komunalne, gradbene ali cestno-prometne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazili o strokovni Izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SOB Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. • NOVO NA BLEDU • NOVO NA BLEDU • NOVO NA BLEDU 9 NOVO NA BLEDU V DECEMBRU ODPIRAMO TRGOVINO ŠPORT Trgovina bo založena z drsalno in ribiško opremo ter s športnim tekstilom Izkoristite priložnost — Obiščite nas! GL\S * 20. STRAN TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri g 1 a v Nudimo zimske spalne srajce in zimske pižame po tovarniških cenah ^7 ransluris (Zima 1971/72) BOHINJ - VOGEL - POKLJUKA ZIMSKI TURISTIČNI PAKET Paket uslug pri bivanju najmanj tri dni vsebuje: polni penzion, neomejeno število voženj z gondolsko žičnico, s sedežnicami in z vlečnicami. Velja za vse hotele v Bohinju, Pokljuki in na Voglu. CENA OD 75,00 DO 141,00 din ZIMSKI VVEEKEND PAKET Paket uslug vsebuje: dva polna penziona (od petka popoldne do nedelje popoldne), neomejeno število voženj z gondolsko žičnico, s sedežnicami in z vlečnicami. Velja za vse hotele v Bohinju. Velja od 4. 1. do 19. 1. in 6. 2. do 3. 5. 1972. CENA OD 150,00 DO 200,00 din V PRODAJI SO SEZONSKE SKI-PASS VOZOVNICE ZA SISTEM ŽIČNIC NA VOGLU, KRVAVCU, STAREM VRHU IN POKLJUKI. CENA: 1000,00 din MLADINSKI SMUČARSKI PAKET (enodnevni) Velja vsak dan od ponedeljka do petka in vsebuje: avtobusni prevoz iz Ljubljane do Bohinja in nazaj (možno tudi iz drugih krajev na tej relaciji), malica na Voglu in neomejeno število voženj na celotnem sistemu žičnic na Voglu. CENA: 43,00 din ŠKOFJA LOKA — STARI VRH ZIMSKI TURISTIČNI PAKET Paket uslug pri bivanju najmanj tri dni vsebuje: polni penzion v novem hotelu Transturist, avtobusni prevoz od hotela do spodnje postaje žičnice na Starem vrhu, neomejeno število voženj s sedežnico, kopanje v zimskem bazenu hotela, dnevno na osebo CENA: 97,50 din MLADINSKI SMUČARSKI PAKET (enodnevni) Velja vsak dan od ponedeljka do petka in vsebuje: avtobusni prevoz iz. Ljubljane do Starega vrha, malica in neomejeno število voženj na celotnem sistemu žičnic na Starem vrhu. CENA: 28,00 din Dnevne, dvodnevne, tridnevne, šestdnevne ln sezonske karte veljajo za vse žičnice 11 .imm u rista na Voglu, Pokljuki in Starem vrhu po izredno ugodnih cenah. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: TRANSTURIST Ljubljana, Subičcva 1, telefon 20 188 Bled, Prešernova cesta, telefon 77-357 Radovljica, Kosovelova, telefon 75-189 škofja Loka, Kidričeva, telefon 85425 SMUČARJI! IZKORISTITE UGODNE ARANŽMAJE! fnaitogmst Prodam švedske hokejske DRSALKE št. 45. Boncclj Primož, Kranj Kidričeva 24 5949 Prodam dva PRAŠIČA, težkega od 110 do 130 kg. Pra-protna Polica 9, Cerklje 6033 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Voglje 49, Šenčur 6059 Prodam trofazno VODNO ČRPALKO in obžagan LES (grušt) za medetažno hišo. Dorfaric 38, Zabnica 6060 Ugodno prodam manjšo rjavo KREDENCO in DIVAN. Kranj, Jezerska c. 22 6061 Prodam osem let staro brejo KOBILO, težko 320 kg. černe Janez, Poljšica 54, Zg. Gorje 6062 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Sp. Duplje 71 6063 Poceni prodam bas KITARO. Gartnar Rudi, Breg 18, Preddvor 6064 Prodam PANCERJE št. 42. Suhadolnik Milan, Breg ob Savi 2, Kranj 6065 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Prebačevo 25, Kranj 6066 Prodam od 130 do 150 k c težkega PRAŠIČA takoj ali po dogovoru. Dvorska vas 17. Berrunje 6067 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 16 6068 Prodam ELEKTRIČNI STE DII NIK gorenje. Dvorje 11. Cerklje 6069 Prodam KRAVO s teletom. Jezerska cesta 91. Kranj 6070 Prodam talkam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15. Kranj 6071 Prodam KRAVO po izbiri. Ziganja vas 22. Tržič 6072 Prodam PRAŠIČA za zakol. Požonik 8, Cerklje 6073 Prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in HLADI I NI K himo ter kompletno KUHINJSKO POHIŠTVO. Informacije: Triller Zofija. Vino Kranj 6074 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 110 kg. Bašelj 33, Preddvor 6073 Prodam dve KRAVI s teleti (ena jc simentalka). Selo 32. Žirovnica 6076 Pixxlam ISO kti težkega PRAŠIČA za zakol Novak, Jezerska cesta 67, Kranj 6077 Prodam 3-toasko harmoniko Park! Jože, Planina S, Kranj 6078 Prodam sivai ni STROJ nechi, ki šiva in »entla«. Vr-hunc. Hrib 3, Preddvor 6079 Prodam skoraj nov GRAMOFON stereo ex< ellent na dva zvočnika. Gostilna Grad 28, Cerklje 6080 Prodam dva PRAŠIČA, tel k i po 160 k>- Voklo 12 6081 Prodam kombiniran OTRO ški VOZIČEK in KOŠI k Koturovič Ivan, Stražiška 39. Kranj 6082 Prodam sedem tednov sta* re PRAŠIČKE. Srednja vas 46, Šenčur - 6083 Prodam KRAVO pred teB* vijo. Pečar Franc, Zasip 39; Bled 6084 Prodam PRAŠIČA za zakol-Hlebce 26 pri Lescah 6085 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 140 do 180 kg. PreSe£ nova cesta 49, Bled 608» Prodam VW KOMBI, bencinsko ČRPALKO tomos * vsemi priključki za nama*3' nje in 200 OKEN za top'« grede. Lesničnik Janez, GrP" harjevo naselje 35, Loka 6087 Obdarujte svoje drage jj DROGESAN kozmetičnim1 kolekcijami. Kem. kozmet. obrt P- 5in' kovec, Kranj, Prešernova ul. 19. Prodam 100 m CEVI (2c°k TPE 6atm. DN 63) po 0,20 a za m. Moškrin 3, škofja ^ Prodam VODNO cR^ToR hidrofor in trofazni 3, siemcas. Bukovec, Moskn^ 6128 Prodam BUTARE m JABOLKA. Dvorje 37, Cerklje 6129 Pifr°dam 120 kc težkega RAŠICA. Dvorje 39, Cerklje „ 6130 Prodam 400 kg težkega plc-jnenskega VOLA. Senturska 21, Cerklje 6131 Prodam PRAŠIČA za zakol. *cnturska gora 19, Cerklje n 6132 Prodam PEČ na žaganje, piliva 30 d, Komenda 6133 Prodam rabljeno SPALNIKU Za 1200 din. Otrled od nc- dr 1o da'ic VSi,k dan °d ,6- MJ »o. ure na naslov: 2i iva/1, Cesta Kokrškcca od-?J U. Kranj ' 6U4 1-oceni prodam oljno PEC °*ma 7500 kal. ter emajlira- Cen T CEV1 z dvcma cc^a, 'mic Janez, Jezerska *Jta 108 b, Kranj 6135 DNEVNO SOBO, orehov "" . (kombinirana knjižna Jj£»ra), SAMSKO belo SO-Krp^' omari) in kuhinjsko ^EDI.NCO /:„,uli selitve Prodam. Kuhar, Ra , . Stam-ta Žagarja 20, U,.^ 75-133 6136 k "Rian, dva PRAŠIČA, tei-50 kg. Poženik 4, ( < , l>, , 6137 KoBun" scdcm lct -slaro la i, ' sP"sobno za vse de- cišt, -,Vt ,el sla,° KRAVO. ko MiS,Vu"ntalko- M;,n,lt Vl" • med, Partizanska 2 6138 ali r,°,dani KRAVO s teletom sec*? v Jam za 6 do 7 menica •» J° KRAVO. 2iroy ProT? MJ9 tom ;,,n,,,i KRAVE s (RcčiJ &S Razgledna 14 Prn< BIed 6,40 PRAs u'1,;1 J30*« težkega iCA- Slrahinj 79. N ,1 !,, Pma 614' ^kol n" rdVa PRASKA za L Dorlarjr 21. /.,, Proa, „. "142 Vi).,|"|, JABOLKA in MED • Proo-T ^ 6,43 Tl.l. A " YVC 1,1 dva FO nj, ^ s.«»J1|l.va 20, stanova Po/, "" 6144 eilo W U80d,,i c<-'m modam K(>Koc m po! stare rjav« , v Besnica 8 M4S ^ pSv^p00 tio P ' ltj'-i n, ' /a »kol in psa. Ceva *ylelj Mar,,., KraSnova 12, Kranj 6146 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vopovlje 17, Cerklje 6147 Prodam pet let starega KONJA. Starman Franc, Rakovica 11, Zg. Besnica 6147 Prodam 3-vrstno diatonič-no HARMONIKO. Tomšičeva 3, Kranj 6148 Prodam tri mladiče VOL-CJAKE. Hosta 8, Škofja Loka 6149 Prodam dobro hranjena ŠTEDILNIKA - električnega in levega na drva. Galičič, Stara Loka 48, škofja Loka. Ogled od 15. ure dalje 6150 Prodam desni vzidi j iv ŠTEDILNIK in KAMIN, Cegnar, Kidričeva 20, Škofja Loka 6151 Kupim KOTEL za žganje-kuho. Pirih Alojz, Podbrezje 63. Duplje 6096 Kupim BETONSKI MEŠALEC leseh, lahko v okvari. Rode Jože, Zasavska 20, Osebek, Kranj 6097 Kupim TRAKTORSKI SA-DILEC za krompir. Naslov v oglasnem oddelku 6098 Kupim 15- do 17-vrstno dobro vprežno SEJALN1CO za žito. Jurčič Stanko, Svet je 47. Medvode 6099 Kupim 2 mi rabljenih DESK. Mihelčič Marjan, Zg. Bitnje št. 232 6100 Kupim mizarski »PONK«. Jerič, Praprotna Polica 6, Cerklje 6152 KOTORKA VU2&A ^.;a1£iS^ltf^.^&BHi Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Informacije po telefonu 064-72-111 v torek, 14. decem-bra, ali na naslov v oglas nem oddelku 6101 Prodam nov AMI 8, še neregistriran. Hotemože 6, Preddvor 6102 Prodam FIAT 750, letnik 1966. SmlodnSka 59, Kranj (naselji iskra) 6103 Prodam ZASTAVO 750, h t ni k 1968. Porenta, Vzgojni zavod Preddvor 6104 STANOVANJA Mlada zakonca brez otrok iščeta večjo SOBO ali eno sobno stanovanje v okolici Kranja, Ponudbe poslati pod »proti nagradi« 6105 I < em SOBO ali sobo s kuhinjo z odločbo za starejšega gOSpOda* Plačam naprej- Na slov v oglasnem oddelku 6106 Zaročenca iščeta SOBO f n n iŽnOSl pranja in kuhanja"). Ponudbe poslati pod »Kranj« 6107 Mlada zakonca iščeta SOBO s kuhinjo v Bitnjah. Ponudbe podati pod »poštena« 6108 SOBO in KUHINJO išče družina n krajio dobo, po možnosti v škofji Loki ali okolici. Ponudbe poslati pod »2 leti- 6109 Mlajši upokojenki nudi dobra družina svojo SOBO in vso oskrbo za varstvo otroka v dopoldanskem času. Obiščite nas na Godešiču 39, Škofja Loka, vsak dan od 17. do 19. ure 6110 POSfcŠTT V bližini Kranja prodam novo dograjeno HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 6111 r™ - ..... - ftA ' ' Potrebujem 6000 din posojila, vrnem v sedmih mesecih. Ponudbe poslati pod »25%« 6112 Nujno potrebujem 3000 din posojila. Dam 15% obresti, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »sigurno« 6113 Izgubil se je črn nemški OVČAR (mladič) z rjavo ovratnico. Najditelja prosim, naj sporoči na telefon 22-696 Kranj 6114 V četrtek, 2. decembra, sem v Žabnici izgubil moško ZAPESTNO URO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v Žabnico št. 52 6115 V sredo I. decembra na Prebačevem najdena siva JOPICA sc dobi na Prebačevem št. 21, Kranj 6154 NITVr MOŠKI, 41 let, zaposlen, z dobrim zaslužkom želi spoznati dekle ali vdovo, staro od 35 do 45 let iz Ljubljane ali okolice, po možnosti s svojim stanovanjem. Ponudbe poslati pod »pošten moški« 6116 Iščem simpatično in lepo žensko za skupno silvestrovanje. Ponudbe poslati pod »Ženitev ni izključena« 6117 OBVESTILA ■38 ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku sIMLL.RJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75 610. Pišite1, pridem na dom 4557 PLESNI TEČAJI za nike vsako sredo, petek in nedeljo, nadaljevalni tečaj vsako soboto v delavskem domu, vhod 4, Kranj 6049 ZA SILVESTROVANJE z ALPE ADRIA v Prar-i, Budimpešti, Avstriji, Egiptu, Kranjski gori daje informacije poverjenik na telefon 21-608 Kranj 6050 Izdelam vam vodoravno KROŽNO ŽAGO (brenta list) za razrez hlodovine. Ogled v Kamniku, Cankarjeva 27 6051 OBVEŠČAM stranke, da sem se preselil iz Škofje Loke v Kranj, ZASAVSKA 24. Sprejemam naročila za polaganje parketa, tapisoma, toplega poda itd. FLORJAN-CIC MIRKO, Zasavska 24, Kranj 6118 IZDELUJEM aluminijasta vrata, okna, kletna vrata, kletna okna, kioske in vetrolove ter vse vrste ograj. Hro-vat Jože, Domžale, Krakovska 25 6022 viSTA'i.0' Iščemo ANSAMBEL za silvestrovanje. Ponudbe poslati na DPD Svoboda Podnart ali na telefon 72-157 6119 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov moje žene Sonje Stopar, Jahačev prehod 2, Kranj. Stopar Stanko, Jahačev prehod 2, Kranj 6120 Iščem PRIJATELJICO za skupno silvestrovanje in kasnejša srečanja. Ponudbe poslati na naslov: Starec Jože, Benedikova 27, Stražišče, Kranj 6155 FANT potrebuje strokovno žensko pomoč pri zdravljenju revme. Ponudbe poslati pod »zaupanje« 6156 Vso oskrbo nudim mlajši upokojenki za varstvo dveh otrok (dve leti in šest let) v dopoldanskem času. Kozjek Julka, Sr. Dobrava 19, Kropa 6153 DPD Svoboda Šenčur uprizori prvič v novem domu kulture ljudsko IGRO Josipa Jurčiča DESETI BRAT. Premiera bo v soboto, 11. decembra, ob 19.30 ter v nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri. Vljudno vabljeni! 6121 GOSTILNA ZARJA TRBO-JE sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE. Interesenti naj se prijavijo do 20. decembra. Vabljeni! Reklamna prodaja od 15. do 31. 12.1971 nougat kocke 200 g 2,40 sadne kocke 200 g 2,40 albert keksi 500 g 5,25 rum 1 1 14,80 radgonski biser 0,8 1 10,00 radgonski briljant 0,8 1 10,00 Priporočamo se za nakup in vam želimo srečno novo leto OBVESTILO Medobčinsko društvo telesnih invalidov podružnice v Kumju obvešča vse svoje člane, da bo letna konferenca v nedeljo, 12. decembra, ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Občinske skupščine Kranj, Trg revolu-c i je št. 1. Prosimo vse člane, da se konference udeleže! Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, strica in svaka Alojza Marklja p. d. Kockovega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in sorodnikom. Posebna hvala dr. Kampiču in dr. Kernu iz splošne bolnice za prizadevno pomoč v času bolezni. Lepa hvala č. gospodu dr. Rozmanu in gospodu kaplanu in vsem, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti ter sočustvovali z nami. Žalujoči domači Naklo, 10. decembra 1971 Zahvala Ob boleči in prezgodnji smrti našega dragega sina in brata Franceta Bizjaka elektrostikalca pri Sori Fužine sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili in spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja ter za izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni izreči podjetju Elektro Kranj, vsem stanovskim tovarišem za udeležbo pri pogrebu, govornikoma tov. Baseju Ivanu, tov. Francu Potočniku za ganljive besede ob grobu, enako pevcem iz "Iranja in g. župniku Ferdinu za spremstvo. Se enkrat vsem, ki ste na hukršenkol i način počastili njegov spomin iskrena hvala. Žalujoči: mama Katarina, bratje in sestre z družinami Hotavlje v Poljanski dolini, 6. decembra 1971 Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare m.nne, sestre in tete Marije Godnov Gregčeve mame iz Cadovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli so/al je. Prisrčna hvala tudi g. župniku iz Trstenika, pevcem za ganljive žalost bike, sosedom, Rozmanovim in Markutovim za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo obiskali v času njene dolgotrajne bolezni. žalujoči: hčerke Pavla, Anica, Marija, Slavka z družinami, sin Janez, in drugo sorodstvo Čadovljc, Naklo, Kranj, 29. novembra 1971 Ob smrti naših dragih Franca Dolharja Barakarjevega ata in Vide Dolhar se najlepše zahval in jemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali V naših najtežjih trenutkih, /lasti še sosedom in sorodnikom /a njihovo nesebično požrtvovalno in vsestransko pomoč ter zdravstvenemu osebju bolnice Golnik in Marijinim sestram iz Prcdoselj za lajšanje bolečin in tolažbo v času očetove bolezni. Zahvaljujemo sc vsem za izražena sožalja, Eliti Kranj, Soli /a blagovni promet Kranj, Vidinim sošolkam in sošolcem, PGD Predoslje, vsem ostalim za darovane vence in cvetje ter denarne prispevke v dobrodelne namene namesto vencev. Lepa hvala vsem za spremstvo na zadnji poti. g. župniku za tolažilne besede in sošolki za ganljive poslovilne besede pri odprtem grobu ter pevcem za ganljive žalostinkc. Se enkrat vsem, prav v .eni iskrena hvala. Žalujoči domači in sorodniki Predoslje, Stožice, Sodražica, Duplje, 6. decembra 1971 NEZGODA V RADOVLJICI V torek, 7. decembra, popoldne je na Cesti svobode v Radovljici voznik osebnega avtomobila Milan Vogrin iz Lesc zadel 72-letno Katarino Markelj iz Lancovega, ki je peljala ročni voziček. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Vogrin pripeljal izza desnega ovinka, pred srečanjem z drugim avtomobilom pa je zaviral, vendar ni mogel pravočasno ustaviti. Pri trčenju v ročni voziček je Marki jeva padla in se lažje ranila. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. ZADEL PEŠCA Na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču je v sredo, 8. na* vembra, zjutraj voznik kombija Alojz Podrekar iz Bistrice zadel z desno stranjo avtomobila Zvonka Jurkoviča z Golnik** ki je hodil po pločniku po levi strani ceste. Voznik je P° nesreči odpeljal naprej, pešec pa je obležal s hujšo poškodbo* Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. TRČENJE V MEGLI Na cesti v Sr. Bitnjah je v torek, 7. decembra, zvečer voznik osebnega avtomobila Janez Pfajlar s češnjice v meg11 trčil v kolesarja Jožeta Režonja, ki je vozil pred njim. V O*" sreči je bil kolesar huje ranjen in so ga prepeljali v ljublja°" sko bolnišnico. STOPIL PRED AVTOMOBIL ; V torek, 7. decembra, zvečer je na cesti tretjega reda me» Sp. Belo in Kokrico voznik osebnega avtomobila Jože Urbai*6 z Zg. Bele zadel Franca čimžarja s Tatinca. Cimžar je stoječega avtobusa stopil na cesto ne da bi se prepričal, je prosta. Voznik Urbane je zaviral, vendar trčenja ni nl°^ preprečiti, čimžarja so huje ranjenega prepeljali v ljublj8^ sko bolnišnico. TRČIL V TRAKTOR -i Na cesti prvega reda Kranj—Ljubljana pri odcepu za 'n kadamsko cesto Breg— Žabnica je v sredo, 8. decembra, ne po dvanajsti uri voznik traktorja Ivan Pešti v megli :'al . ' na prednostno cesto. Z desne strani pa je prav takrat P1"jrt ljal voznik osebnega avtomobila Matija Juliant iz. Brez" trčil v traktor. V nesreči je bil voznik traktorja ran/'1 '-e ga prepeljali v ljubljansko bolniš.iico. Škode na vozil'1 za 12.000 din. OTROK STEKEL NA CESTO g. Na avtobusnem postajališču na Dovjem se jc v sretl ' ^e decembra, popoldne pripetila prometna nesreča, v kate bil huje ranjen 8-Ietni Jože Mihelič iz Mojstrane. Otrok H> stopil iz avtobusa in stekel na cesto prav pred osebni a inobil, ki ga jc vozil Franc Mušič Iz Trzina. Huje r»nJcl otroka so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Konfekcija Mladi rod Kranj razpisuje naslednja prosta dc lovna mesta: 1. tehničnega vodje 2. pripravnika za delo v komerciali Pogoji: pod 1 da ima najmanj srednjo strokovno ''^^jih bo tekstilne smeri in najmanj 5 Id enim pa naj še Starca, švabiča, Urlepa, D. Ramov- 301 j» druge.« % Ali se bo Triglav uvrstil v L zvezno ligo? Prvem delu prvenstva v republiški ženski ligi sc majamo na izvrstnem drugem mestu. Ce bomo obdrži1 »o mesto, bo Triglav postal novi član 1. zvezne lige.« • Žel ie? »Nekdaj so nastopi naših igralcev predstavljali živo _ "'manje kranjskih gledalcev. Sedaj igramo le v »ano-'mnosti«. Srčno si želimo povratek starih, dobrih p r>jd|c Košarka dvojna zmaga Triglava KavaS^? T,'8lava s 1 Prijateljskem sreča- "»ali u r- i ----- B So Sc * ^IfngU V ZRN, kjer K* tem J temu, da so *ekino l'Vs,UVa,1iu nastopil, b,w Po- v kateri MV* -tralci — so igrali tudi V. ZlC'_Stmzmk, dr. Bek ^Us _ 0 petrtt in Milan So v obeh src Uljih prepričljivo premagali svoje napi < it nike. Rezultati: Ti igla V : Si< m-ns 88:65 (43:29), Triglav : Siemens 78:67 (41:31). Koše za Triglav so dosejdi: bi Phil 1, dr M Petrič 11, Stružnik 20, dr. Belehar 6, I .ainpi cl I?. Ma\ i ie 27, M. Rus 29, dr. D. Petrič 8, Kink 28, Slokan 18, M. Rus 6. -dh Bo Kegljanje rec : Podreča 2294 : 2288 ^0b4u"'Il'i:t,,n ^'''lašken, ] I Ho,', ,k,"""'K' kra"J-KC Premagali ekipo KK »Simon Jenko« iz Pod-reče. Med nastopajočimi je bil najboljši Turk, ki je podrl 424 kegljev. P. D. Predstavljamo vam gorenjske odlikovance maršala Tita IVSatevž Kor dež: red dela z zlatim vencem Tokrat vam predstavljamo petega od šestih odlikovan-cev predsednika republike SFRJ maršala Tita — Matevža Kordeža, ki ga je predlagala smučarska zveza Slovenije. Matevž Kordež je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem: »Že kot mladince se je pred vojno aktivno vključil v smučanje — tek na smučkah. Po vojni je bil do leta 1946 v JLA kot aktivni oficir, po demobilizaciji pa se je takoj vključil v smučarski klub. Že januarja leta 1946 se ie uvrstil med najboljše tekače Jugoslavije in od tega časa do leta 1957 je bil aktivni član smučarske reprezentance Jugoslavije v smučarskih tekih. Osvojil je več državnih naslovov, v teku na 15 in 30 kilometrov ter v štafeinih tekih. Leta 1948 je sodeloval na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu (Švica). Skupno je osvojil štiri državna prvenstva na 30 kilometrov in bil dvakrat državni prvak na 15 kilometrov. Večkrat je bil tudi prvak SRS. Svoje največje mednarodne uspehe je dosegel na mednarodnih tekmovanjih: prvo mesto na 15 km v Planici, prvo mesto 15 km na Bledu in Pokljuki. Na teh tekmovanjih so na- Smučanje Še brez koledarjev v skokih in tekih Pred tednom dni smo objavili smučarski koledar prireditev v alpskih disciplinah. Danes smo po našem programu nameravali seznaniti prijatelje zimskega športa s prireditvami v skokih in tekih. Ker pa še ni prišel iz pisarne SZS na teren, ga žal ne moremo. Smučarski klubi zaradi tega upravičeno negodujejo, saj ne morejo sestaviti svoj program dela, ki je nujno vezan na koledar prireditev SZS. Prav tako, čeprav smo že v sezoni tekmovanj za kategorizacijo, niso klubi prejeli seznama tekmovalcev, ki so kategorizirani. J. J. stopili mnogi tekmovalci iz Italije, Avstrije in Nemčije. Svoj največji mednarodni uspeh je dosegel na CUP Kurikkala, kjer je za najboljšimi predstavniki alpskih držav zasedel odlično četrto mesto. Sodeloval je tudi kot član državne reprezentance na olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo (Italija) ter na svetovnem prvenstvu leta 1964 v Zakopanih (Poljska). Ko je prenehal z aktivnim tekmovanjem, se je vključil kot trener tekačev prj SK Triglav Kranj, od leta 1969 dalje pa je honorarni trener Alplesa — Železniki, kjer z velikimi uspehi vodi mlade tekače na smučeh. Na velikih memorialnih tekih v Dražgošah je od leta 1958 dalje sodeloval kot aktivni tekmovalec v patruljah, obenem pa je bil vsako leto traser prog. To so v kratkem najznačilnejši in najvidnejši podatki dolgoletnega dela na smučarskem polju.« Občni zbor ŠD Triglav Športno društvo Triglav bo pregledalo delo v zadnjih letih na svojem rednem občnem zboru v torek, 14. decembra 1971, ob 17. uri v sobi 14 občinske skupščine Kranj. Upamo, da bodo končno po štirih letih le dobili svojega predsednika. -dh Jakopič ne gre v Sapporo Naš najboljši alpski smučar Blaž Jakopič, ki služi vojaški rok v Kranju, se ne bo mogel udeležiti olimpijskih iger, ker smučarski zvezi ni uspelo najti sporazuma z vojaškimi oblastmi, da bi se Jakopič nemoteno pripravljal za olimpiado, tako kot so se lahko v prejšnjih letih drugi re- prezentanti v smučanju. Bila je sicer še varianta, po kateri bi Jakopič za dva meseca prekinil vojaški rok in nato po izteku roka ostal v JLA še dva meseca, vendar se Biaž Jakopič s tem ni strinjal hi Je pred dnevi obvestil SZS, da ga črtajo s seznama olimpijskih kandidatov. J. J. Jutri tekmovanje v Planici Več kot teden dni se na 90-metrski skakalnici v Planici pripravlja za olimpijsko sezono skupina naših najboljših skakalcev pod vodstvom zveznega trenerja Zde-ncka Remze. Jutri, v nedeljo, 12. decembra, bodo imeli prvo pregledno tekmovanje Srebrni jubilej smučarskega kluba Triglav Smučarski klub Triglav bo prihodnji petek, 17. decembra, s proslavo v skupščinski dvorani občine Kranj proslavil 25-let-olco obstoja kluba. Ob tem srebrnem Jubileju bodo najzaslužnejšim smu- čarskim delavcem in najvidnejšim tekmovalcem podelili posebna priznanja. Vse prireditve, ki jih bo Triglav organiziral v novi zimi, bodo posvečene 25 letnk i smučarskega kluba. J. J. na snegu. Tekma na 90-me trski skakalnici se bo priOclo ob 10.30. Prihodnjo soboto. 18. decembra, pa sc bodo pomerili drugič na 90-meli .ki skakalnici; v nedeljo, 19. decembra, pa bodo imeli naši najboljši skakalci pred odhodom na novoletno turnejo »Intcršport« še tekmo na 120 metrski skakalnici. J. J. GLAS SOBOTA - 11. decembra 1971 Potniki, ki se vozijo na avtobusih mestnega in primestnega prometa, so že kar navajeni, da pripravijo denar in plačajo vožnjo šoferju ob vhodu na avtobus. Pri škofjeloškem Transturistu pa je vedno več šoferjev, ki opravljajo vlogo sprevodnika tudi na daljših progah. Jih to ovira pri vožnji? Kako so se privadili na dodatno delo? S kakšnimi težavami se srečujejo? To smo hoteli izvedeti od treh takih šoferjev — sprevodnikov. Franc KokalJ: »Šofer sem devetnajst let, prav konec decembra pa bo preteklo deset let, ko sem sedel za volan avtobusa. Moja redna proga je Zali log - Kranj. Prav danes pa poleg šoferskega dela že 281. dan opravljam še delo sprevodnika. In kako je do tega prišlo? Premalo sprevodnikov je v podjetju in še ceneje je. Sprva se mi je res zdelo malo nerodno. Zdaj težav skoraj ni več. Ce kdo nima drobiža, mi to pojasni, in že kako urediva. Pri vožnji me dodatno delo sploh ne ovira. Nekoliko več dela je res. Poleg vsega drugega moram zvečer napraviti še obračun in zjutraj oddati denar.« Ivan Kamenšek: »Za volanom avtobusa sedim enaindvajset let, šofer pa sem bil že tudi prej. Od vsega začetka vozim po Selški dolini — v Železnike. Z delom sprevodnika sem se spoprijel pred tremi leti. To je bil prvi tak primer. Nekaj časa sem kar imel težave, zdaj so pa minile. Le zjutraj, ko oddam denar, mi včasih zmanjka drobiža. Ne čutim, da bi me to oviralo pri vožnji. Ce več zaslužimo? Nekaj več že. Lahko tudi povem, da se na takih avtobusih potniki skoraj ne morejo vozili zastonj.« Tine Bašclj: »Volan vrtim že dvajset let, na avtobusu pa sem se ustavil pred desetimi leti. Že vrsto let vozim na progi So-vodenj—Kranj. Vse obenem - Šofer in sprevodnik sini letos od mrva ga leta dalje Poznavanje cea mi je bilo nekaj časa trn v peli. Za vsakega potnika sem moral pogledati v cenik. S tistimi, ki se vozijo večkrat, ni težav. Bolj nerodno je s potniki, ki te novosti še ne poznajo. Pri vožnji ne čutim ovir. Zamuda nastane včasih le zaradi sla be ceste« J. Govekar Štipendije najbolj sposobnim Pred šestimi leti je bil Komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju edini zavod, ki je svojo dejavnost razširil tudi na podeljevanje štipendij sposobnim a socialno šibkim učencem in študentom. Z leti so tudi drugi zavodi v Sloveniji spoznali, kako pomembno je prav po sposobnosti omogočati izobraževanje mladim ljudem. Ker zavod po enotnem programu vseh slovenskih zavodov spoznava sposobnosti učencev že od petega razreda osemletke, ni posebno težko določiti najsposobnejših. Pomembno merilo je seveda tudi materialno stanje. Delavci zavoda obžalujejo, da takih meril nc uporabljajo tudi drugi štipenditorji. Zavod namreč nima toliko sredstev, da bi lahko materialno podprl vse mlade sposobne učence in dijake, ki bi radi nadaljevali študij. Njihova štipendija je običajno enoletna, za prve letnike poklicnih šol in višjih in visokih. Delovne in druge organizacije pa večkrat nerade podele štipendijo študentu že v prvem letniku, zato je denarna pomoč zavoda takim začetnikom več kot dobrodošla. V preteklem šolskem letu je prejemalo štipendije od zavoda 43 učencev, dijakov in študentov na Gorenjskem, v letošnjem šolskem letu pa bo štipendije dobivalo 55 /a-vodovih štipendistov. Največ štipendistov je na štiriletnih šolah, slede gimnazijci, najmanj pa jih je na višjih in visokih šolah, študijska pomoč Je različna, odvisno pač cul materialnega stanja štipendista. Najnižja štipendija je 150 din, najvišja pa 500 din. V lanskem šolskem letu je zavrni izplačil za 95.000 din štipendij. Največ štipendistov ima zavod v škofjeloški ob čini, najmanj pa v radovljiški. Ko so o tem razpravljali na nedavni seji skupščine zaposlovanja, je nekdo omenil, ali ta stvar ne diši po diskriminaciji. Vendar pa so predstavniki zavoda pojasnili, da jc števil** štipendistov po občinah različno prav zarili tega, ker sc dosledno drže merila o socialni šibkosti. Taka merila naj bi uporab I jal i tudi drugi štipenditorji, snj denar, porabljen /a šola nje sposobnih kadrov, ne iuoic bili sImoo naložen. L. M. »Za čevljarja sem se izučil v žireh. Tik pred drugo svetovno vojno sem se preselil v Gorenja vas in tu odprl privatno čevljarsko delavnico. Po letu /952 setrt stopil pod okrilje kmetijske zadrnv.e, šest let kasneje pa fe bito ustanovljeno kolektivno obrtno podjetje Čevljar. Še večji napredek se je pokazal po priključitvi k iirovski tovarni obutve Alpina. Letos jc obrat dobil tudi nove prostore. V prvih letih je bilo z4pOSl