PREDNJAK
LIST JUGO SLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO II.	---------- »----------------- ŠTEV. 5-6.
V Ljubljani, dne 15. junija 1926.
Dr. Viktor Murnik:
Držite se pokoncu!
Uvod.
Ko ste me zopet izvolili za saveznega načelnika in me vzdignili iz mojih teoretičnih preiskavanj in literarnih del ter me vzbudili iz misli in sanj, ki sem bil v njih srečen, sem najprej vzel v roke zadnje sokolske publikacije, da si pokličem v spomin in podrobneje pregledam, kaj je Sokolstvo delalo zadnji čas, kaj dela in kakšno delo ga čaka v najbližji prihodnosti. Tu naletim v sokolskem koledarju za 1.1926. na sliko, ki se mi je na prvi mah videla, da nam ni v čast in da bi bilo bolje, ko bi bila izostala, na drugi mah pa sem se spomnil, da ima vse na tem svetu dve strani: dobro in slabo. Dobra stran te slike pa je, da mi je priča za to, o čemer takoj izpregovorim, ter da nam prav živo kaže veliko napako, ki nam jo je treba odpraviti ter se je v bodoče skrbno varovati.
Na strani 83. je ta slika. Kaže nam pri prostih vajah telovadce, ki se, žal, le premnogi zde, kakor bi prvič poskušali vzročiti. Saj se menda ne motim, da naj bo to vzročenje. Pri večini je držanje telesa napačno: trebuh mole naprej, križ imajo močno uleknjen. Dočim morajo pri vzročenju lehti in trap biti v isti ravnini in zatorej ne tvoriti kota (pod 180°) med seboj, silijo tu telovadci lehti gor s a m o glede na 11 a, samo glede nanje navpično gor. Pomagajo pa si s tem, da trup v križu vpogibajo nazaj, trebuh pa rinejo naprej, da, celo na skrčene noge nameriš. Pri vsem tem pa se še niti samo glede na tla ne posreči vsem, lehti držati navpično kvišku. Po kotu lehti s trupom pa je to komaj predročenje gor.
Tako ne sanio grdo, ampak tudi škodljivo držanje telesa nam kaže: ali da telovadci zato ne znajo prav vzročiti, ker se tega niso učili, dasi bi imeli sposobnost za to; ali pa da imajo že pokvarjen trup, tako da jim je pravilno vzročenje silno težko, če že ne sploh nemogoče.
V prvem primeru so krivi tega vadilelji ali pa telovadci sami. Vaditelji so krivi, ako telovadcev niso prav ali sploh ne učili, ako niso opozarjali, da je pravilno vzročenje nekaj, kar ne zadene vsakdo na prvi poskus, ako niso razložili in pokazali vaje prav in niso popravljali napak s potrebno vztrajnostjo. Če pa so vse to delali, pa se telovadci vkljub temu niso navadili te ob pravilni telesni rasti vendarle jako lahke vaje, potem seve so telovadci sami krivi: leni in neposlušni so bili in ni jih bilo pripustiti k javni telovadbi!
V drugem primeru, ko se namreč telovadec silno ležko ali sploh ne more več naučiti pravilno vzročiti, je pri začetnikih, ki niso prišli iz sokolskega naraščaja, krivde iskati seve pri okolnostih in činiteljih zunaj telovadnice. Sedenje v šoli na higijenslco nepravilnih klopeh ali tudi napačno sedenje na higijensko dobrih klopeh, škodljivo držanje pri pisanju, malomarnost ali nevednost onih, ki jim je izročena pažnja na deco, pa niso pazili na dobro držanje telesa, slabotnost otrok, ki vkljub opozarjanju niso mogli trupa držati
pravilno, itd. so pokvarili telo tako, da ga je težko in včasih sploh nemogoče več vzravnati.
Ako pa je tak telovadec izšel iz sokolskega naraščaja, pa je seve zopet kriv naraščajski vaditelj. Ko bi baš moral in mogel odpraviti napake, povzročene po okolnostih in činiteljih zunaj telovadnice, jih je še poslabšal ali celo, pri onih, ki jih je prevzel s pravilno rastjo, šele vgnezdil z napačno telovadbo, bodisi neprimerno za deco in naraščaj, bodisi primemo, pa napačno izvajano. Vaditelji dece in naraščaja, veliko odgovornost imate!
Pa dosti je splošnih besedi. Povejmo sedaj podrobneje, kako se tej stvari streže.
Pravilno držanje telesa in njegova korist za zdravje.
Kdaj se drži človek pravilno, ne samo zdravju neškodljivo, ampak celo zdravje pospešujoče?
Po Demenyju', slovitem francoskem fiziologu, mora pravilna pokončna stoja vse kostne oddelke uvesti v medsebojne podaljške z najmanjšim skrčenjem mišic. To pokončno držanje dobi pravilno rastel človek, če se postavi k navpičnemu zidu in se ga tišči s tilnikom, hrbtom, sedalom in s petami. Ako le malo popustiš v tem držanju, se napor mišic slabo porazdeli, pritiski niso več v ravnotežju, razmerje kosti se premeni, kar povzroči premeno oblike telesa. Krivine hrbtenice se ojačijo in zbog tega se zmanjša postava. Te krivine se pojavijo odspredaj navzad in vstran. Pretirana krivina v križu ali sedlasti križ (ensellure) poriva trebuh naprej, obenem se hrbet boči in pretirava krivina v tilniku. Vse te pretirane krivine so v vzajemni zvezi. Zoper nje se je treba boriti že od kraja; bržko so te pretirane krivine tu, imajo težnjo se ojačiti še bolj. Kajti napor, dve kosti, ki podpirata težo telesa, vzdržati v ravnotežju, je najmanjši, če sta kosti v medsebojnem podaljšku; ta napor se veča, če se kot, ki ga tvorita kosti, manjša (pod 180»). Lok, postavljen pokoncu in obremenjen na vrhnem koncu, postaja vedno slabši, čim bolj se krivi. Prav tako je s hrbtenico. Boklost hrbta povzroča povešanje glave. Ker pa instinktivno skušaš imeti pogled vodoravno, dvigaš glavo, pa pri tem ojačuješ krivino v tilniku. Da pa se tilniški del hrbtenice popravi, je treba pritegniti brado k vratu, potem pa v tem položaju se napenjati, da se glava dvigne, ne da bi se dvignila brada. Demeny naposled pravi nekaj, kar telovadke najbrž ne bodo slišale rade, namreč, da zadostuje nositi čevlje z visokimi petami, da si primoran nogi imeti upognjeni v kolenih in v kolkih; medenica je potem slabo orientirana in vse hrbtenične krivine se pretiravajo.
Ozko pa je razmerje med hrbteničnimi krivinami ter obliko oprsja (prsnega koša) in organi, ki so v njem. Ker so rebra v zvezi s hrbtenico, povzroči vzravnava njenih krivin neizogibno, da se dvigneta prsni strani in poveča oprsje, ne da bi bilo treba posredovati mišicam. Nasprotno pa vsaka oslabitev ali pretiranost hrbteničnih krivin povzroči delno ali celotno oslabitev oprsja. To je lahko ugotoviti pri slabem držanju, kjer se držiš skrivljeno ali imaš roki prekrižani na prsih. Skloni se naprej, in obleka ti je na prsih preširoka; vzravnaj se, in obleka te na prsih tišči. Upadek oprsja povzroči, da se zmanjša kapaciteta oprsja ter stiskajo in ovirajo organi, ki jih obsega oprsje. Slabo držanje je nezdružljivo z zdravjem; higiena in lepota sta neločljivi.2
1 «Les bases scientifiques de 1’education pliysique» (Znanstveni temelji telesne vzgoje), 1920, str. 183 in sl. Georges Demenv je vse življenje posvetil preisltavanju telesnih vaj in njih učinkovanja na obliko telesa in na zdravje in s celo vrsto temeljitih spisov mnogo pripomogel k poglobitvi vede, ki jo imenujejo «fiziologijo telesnih vap.
2 Demeny v prej navedeni knjigi, str. 227 in 228.
Pretiranost hrbteničnih krivin je Cesto opažati pri šolski mladini, posebno pa tako zvani «oltrogli hrbet», ki pa ga tudi odraslim morejo nakopati gotove vrste obrtnega dela in starim ljudem telesna slabost. Pri «okroglem hrbtu» je hrbet izbočen v enem samem navzad konveksnem loku. Naprej nagnjeno držanje ovira dihanje in razvoj gornjih prsnih delov, kar more pospeševati, da se vgnezdi kvarno obolenje pluč.3
Kako spoznamo, ali se more telovadec držati pravilno.
Da za gotovo spozna telovadec, kako se je treba držati, da je pokončna stoja pravilna in zdrava, in da dobi v mišicah pravi občutek za to, ga torej postavi h gladki navpični steni ter ga opozori, da se mu je treba stene dotikati s tilnikom, hrbtom, sedalom in s petami. Potem naj poskusi iztegnjene lehti dvigniti navpično navzgor, torej v vzročenje, tako da se palca ali hrbta rok dotikata stene. Pri tem najlaže izprevidiš, ali je trup telovadca že pokvarjen ali ne. Ako zadene vzročenje, ne da bi katerikoli navedenih telesnih delov odmaknil od stene in ne da bi imel križ uleknjen preko normalne mere, ni še pokažen. Ako to napravi bolj težko, je to znamenje, da je po-kvara že na potu in da je zadnji čas, skrbeti za popravo. Ako pa vzročenja sploh ne zadene, ne da bi se kako odmaknil od stene ali križ močno uleknil, je pokvara že tu.
Ta pokvara je potem — seve z marljivo vadbo primernih vaj — odpravljiva ali pa se sploh ne da več odpraviti. Neodpravljiva je tedaj, ako so na pretiranih krivinah pokvarjene, deformirane, že hrbtenične kosti, vretenca. Po Demenyju telovadba more pomagati le še, ako vretenca niso deformirana.4 Ferdinand Avgust Schmidt, eden prvih nemških telovadnih fiziologov, pa smatra, da je vsaj ob začetku še mogoče popraviti napako, da pa to ni več mogoče, ako so vretenčni ploščki že močneje premenjeni.5
Vloga rani in hrbtnih mišic pri držanju tolesa.
Prvo vlogo pri držanju trupa imajo rame. V pokončni stoji stremi teža rok, vloči rame naprej in dol. To prispeva k temu, da se krivi hrbtenica in upada oprsje. Treba je rame držati nazaj. Za to treba dosti močnih h r b t -n i h mišic, ne morda prsnih, ker hrbtne mišice vlečejo in drže rame nazaj in ne prsne. Za razvoj prsi je potemtakem treba razvoja hrbta. Pri vsakdanjem delu roke delajo večinoma v smeri naprej ter silijo rame naprej. Hrbtne mišice, neogibno potrebne za dobro držanje, v vsakdanjem življenju malo delujejo in so zlasti pri mladini najslabše. Zato je izbira vaj na orodju za naraščaj dokaj majhna. Dokler hrbtne mišice niso dosti krepke, rame pri vajah na orodju uhajajo naprej, prsne mišice se krčijo, hrbtne podaljšujejo.® Mladi gimnasti, pravi Demeny, imajo zategadelj vobče hrbet vzbočen, in neogibno potrebno je, napake popraviti s posebnimi vajami.7 Tudi Schmidt pravi, da številni telovadci v nemških telovadnih društvih kažejo okrogel hrbet. Kakor vidimo, se tudi na Francoskem in na Nemškem telovadci ne drže baš sijajno. Vendar pa pravi dalje Schmidt, da se ne sme prezreti, da
3 Ferdinand Avgust Schmidt: «Unser K3rper» (Naše telo), šesta izdaja (iz 1.1923.), str. 78 in sl.
4 Demeny: «Les bases scientifiques de 1’education physique», str. 179.
5 F. A. Schmidt: «Physiologie der Leibesiibungen» (Fiziologija telesnih vaj), tretja izdaja (iz 1.1921.), str. 31.
0	Demeny: «Les bases scientifiques de 1’education physique», str. 196 ter 214 in sl.; F. A. Schmidt: «Physiologie der Leibesubungen, str. 49.
7	Dem<5ny: «Les bases scientifiques des 1’education physique», str. 216.
so društveni telovadci večinoma rokodelci in delavci; zategadelj bo v onih primerih iskati vzroka pokvari predvsem v vsakdanjem težkem poklicnem delu.5*
Kakšne vaje sme mladina delati na orodju.
Vaje na orodju potemtakem morejo škodljivo vplivati na držanje telesa* Ali naj bi jih zato pri mladini rajši opustili? Ne, treba je le izbirati primerne za mladino, sploh pa jih vse delati ob pravilnem držanju trupa. Zlasti pri oporah na bradlji je treba imeti glavo pokoncu, rame nazaj, lopatice morajo biti čim bolj pomaknjene k hrbtenici, tako da sta notranja roba z njo vzporedna. Le tako prsne mišice ne prevladujejo hrbtnih, kar Demeny smatra za pogoj, da opora ni škodljiva. Toda treba je dokaj napora volje, da prevladujejo hrbtne mišice prsne, treba pa tudi imeti že dosti razvite hrbtne mišice. Ker mladina tega vobče še nima, delajo pri njej bolj prsne mišice, se močno krčijo in vlečejo rame naprej ter krivijo hrbet. Zato opore na bradlji niso primerne za nerazvito mladino. Schmidt smatra, da so vaje na orodju, razen prav lahkih vaj na nizkem drogu (na primer stojne vese), latveniku (ribbstol) itd., za mladino od 6. do 9. leta docela nepotrebne. Mladina od 9. do 12. leta more delati lažje vaje gibčnosti, predvsem iz veser izogibati pa se je vseh teznih vaj; oporo na bradlji sme delati le hipno: kolebanje in ročkanje v opori je v teh letih prej škodljivo kakor koristno. Za mladino 12. do 16. let zlasti priporoča skakalne vaje na kozi, konju, bradlji in nizkem drogu. Dekletom tudi v teh letih odsvetuje opore in vaje v njej, zanje so boljše vaje v vesi na vodoravni in poševni lestvi, na krogih in plezalnih palicah ter na latveniku; na bradlji so pripustne vaje gibčnosti, ki zahtevajo le hipno oporo. V 16. do' 17. letu pa se moški mladini že morejo staviti večje zahteve glede moči, gibčnosti in poguma. To se vidi Schmidtu tem priporočljiveje, ker je po preiskovanjih profesorja Matthiasa v Curihu in profesorja Godina v Genevi krepka vadba ramenskega sklepa z vajami na orodju posebno sposobna, med časom dozorevanja in prva leta na to učinkovito povečati obseg prsi in širino ram. V 17. do 20. letu se razvoj do-vršuje, dokončuje se v glavnem rast v dolžino in začenja krepkejša rast v širino. Sposobnost za vse vrste telesnih vaj vedno bolj raste. Mišice zlasti so sedaj krepke dovolj za smele vaje na orodju. Med 20. in 30. letom je čas, kjer je mogoče doseči najvišje uspehe, razviti največjo gibčnost, hitrost, smelost in pogum. Med 30. in 40. letom je sposobnost za vaje, ki zahtevajo moč in vztrajnost, največja; sposobnost za gibčnost in hitrost pa začne pojemati. V 40. do 60. letu so še koristne lažje vaje na orodju; telovadci, ki so redno telovadili, pa si svežost in prožnost često ohranijo daleč preko navadnih starostnih mej.9
Kakor vidimo, imajo vaje na orodju po 15.1etu svoj važen pomen za telo. Pogrešati jih pa tudi ne moremo, ker izdatno razvijajo koordinacijsko delovanje onih delov živčnega sestava, katerim so podrejeni samoholni gibi, to je razvijajo zanesljivo oblast volje	nad	gibnim	aparatom	v	najrazličnejših
položajih. Zlasti pa	se pri vajah	na orodju	vzbujata	in	krepita	tudi pogum	in
odločnost.10
Ob vsem tem pa ne smemo biti zaljubljeni vanje in izključevati vse druge vaje, kakor tako radi delajo strastni orodjarji. Tudi pri telovadcu s krepko razvitimi mišicami na hrbtu, ramenih in prsih, pravi Schmidt,11 da nastane slabo držanje tedaj, ako se moč rok rabi nerazmerno veliko in močno. Velika
8	F. A. Schmidt: «Unser Korper», str. 79. Bolj opasno pa se mu vidi kole-sarenje, ki ga odsvetuje mladini v letih, ko še ni razvita.
0	F. A. Schmidt: «Physiologie der Leibeeiibungem>, str. 149—159.
10 F. A. Schmidt:	istotam, str.	141.
11 F. A. Schmidt:	istotam, str.	49.
prsna mišica lahko dobi potem premoč in nior.e ob močnem razvoju ostati trajno skrčena, tako da v mirnem stanju vleče rame naprej in hrbet boči nad pravo mero.
Varujte se »krčenja mišic!
Mišice namreč, ki se mnogo skrčujejo, skrajšajoč se pri tem, streme za tem, da ostanejo skrajšane, ukrčene, tudi v mirovanju, in morejo povzročiti slabo držanje, da, deformacijo okostja. Delavec, ki neprestano stiska ročaj lopate, težko odpre potem roko, njegovi prsti, se ne morejo iztegniti, upogi-balne mišice imajo premoč nad iztegovalnimi. Atlet, ki se bavi s težkimi bremeni s skrčenimi lehtmi, ohrani podleht upognjeno nad nadlehtjo celo ob mirovanju mišic. Prenašalci težkih bremen na ramah imajo rame preveč dvignjene. Telovadec, ki mnogo visi na plezalni vrvi, ima prsne mišice ukrčene in rame potisnjene naprej.1-’
Telovadci na orodju pa imajo še drug važen vzrok, da se varujejo ukr-čenja mišic. Ukrčena mišica ne more razviti vse one moči in gibčnosti, ki bi je bila sicer zmožna. Mišica se more skrčiti za tretjino svoje dolgosti. Cim daljša je, tem bolj se more skrčiti, tem več moči razviti. Ukrčena mišica pa tudi ovira gib, da se ne more popolnoma udejstviti. Raztegljivost mišic je zato važna zlasti za kolebne vaje na orodju, za popolnost in ličnost njih izvedbe. Važna pa seve tudi za druge vaje. Tako na primer ukrčene prsne mišice ovirajo izdaten, razsežen zamah pri metanju kopja, krogle itd.
Ob ukrčeni mišici se zdi, kakor bi se kite podaljšale, v resnici pa se zmanjša, skrajša, delno atrofira mesnati del in zato postane kita relativno večja. Dobra telovadba mora paziti, da vzdržuje mesnati del mišice kar mogoče dolg. Treba preprečevati atrofijo kakor na dolgost tako na debelost. Tako se doseže maksimum gibčnosti in voljnosti v gibih. Pri majhnem otroku vidimo jako razsežne gibe nog, z lahkoto nese nogo do ust, njegove mišice so dolge. Plesalka ima meča, ki so mesnata do pete; zahvaliti ima to veliki razsežnosti iztegnitve noge pri vajah na nožnih prstih. Starec ima nasprotno kratka in suha meča pa jako dolgo kito, ki se začenja pri polovici gol eni.1:1
Ukrčitev prsnih mišic je vzrok tudi temu, da telovadec more le težko ali pa sploh ne more vzročiti ob pravilnem držanju telesa. Pogostno vzročevanje ob pravilnem držanju — torej nekaj časa ob steni na prej opisani način, potem, ko je telovadec že dobil občutek za pravilno držanje, pa prosto — pa more, ako niso že deformirana vretenca hrbtenice, izenačiti prsne in hrbtne mišice, prsne iztegniti in hrbtne okrepiti. Spočetka seve tak telovadec z ukrčenimi prsnimi mišicami ob pravilnem držanju ne bo mogel vzročiti, ostal bo v odročen ju gor ali (če poskuša vzročen je skozi predročenje:) v predročenju gor. Z vztrajno vadbo pa bo prihajal vedno više, dokler naposled ne doseže navpičnega položaja v ravni ploskvi s trupom. Na pravilno držanje pa treba seve vedno paziti, sicer vadba ne more imeti zaželenega uspeha.
Ali tudi za neukrčene telovadce je taka vadba potrebna. Sproti preprečuje, da se ne vgnezdijo kakšne napake, ki bi hotele nastati pri nepravem držanju pri vajah na orodju, ali tudi pri kakšnih drugih vajah. Celo pri teku! Tek, velociped, igre pod milim nebom, pravi Dem6ny, zahtevajo veliko dela in imajo zategadelj higieničen uspeh, toda povzročiti morejo deformacije, če se ne varuješ slabega držanja.11 Seveda pa so še druge vaje, ki je z njimi mogoče paralizirati škodo, ki bi jo mogle povzročiti te in one vaje. V različnih
12	I)emeny: <Les bases scientifiques de Feducation physique», str. 203.
1:1 Deni(5ny: Les bases scientifiques de Feducation physique», str. 202 in 203.
11	Demeny: istotam, str. 161.
strokah jih dobimo. Predaleč pa bi segalo, navajati jih tu. Naj se pomudim še nekoliko pri prostih vajah, ki mi je njih slabo izvajanje dalo povod za to razpravo.	j	.j	^
Ne vadi samo vaj ene grane!
Poprej pa naj še poudarim, da ni nobenih vaj ene smeri, ki ne bi kako potrebovale dopolnitve z vajami drugih smeri, dopolnitve če ne v higienskem, pa v kakšnem drugem oziru. Naša sokolska telovadba nima samo zdravstvenega namena, kolikor važen je že ta namen sam, ampak tudi namen, vzgojiti razne nravstvene in duševne vrline, ki ali že same izpopolnjujejo človeka ali pa tvorijo podlago za njegovo izpopolnitev. «Jako malo specijalnih vaj dovoljuje harmoničen razvoj, niso dosti popolne in ne po-razdele dela na vse telo,» pravi sicer Demeny in nadaljuje: «Če izvzamemo plavanje, francoski boks, veslanje in nekatere telovadne igre, drugih ne smemo izvrševati samih, če se hočemo izogniti kvarnostim specializacije.»lr' Toda če I)emeny tu navaja izjeme, misli očitno le na zdravstveni namen vaj. Glede na druge namene pa vsaki teh izjem moremo oponašati nepopolnost. Tako plavanje v jako omejeni meri vadi takozvano koordinacijsko zmožnost, to je zmožnost, uporabljati le one mišice, ki so za gib potrebne, in uporabljati jih tako, kakor je to potrebno. Bržko znaš pravilno plavati, postanejo gibi čimdalje bolj avtomatični in vadba koordinacijske zmožnosti je s tem gri kraju. Sicer tudi pri vajah na orodju postanejo gibi pri vaji, ki jo že dobro znaš, avtomatični, vendar pa se pri toliki raznovrstnosti vaj pri vsaki novi ali kolikor toliko premenjeni vaji ta zmožnost vadi iznova na različen način. Tudi se pri vajah na orodju na raznovrsten način vadi pogum, prisotnost duha, hitra pripravljenost itd.; za plavanje ni treba posebnega poguma. Isto kar o plavanju velja o veslanju, kjer pa celo ni treba poguma. Pri francoskem boksu in pri telovadnih igrah se sicer na mnogovrsten način vadi koordinacijska zmožnost, pri igrah posebno zmožnost, hitro (četudi ne popolno) koordinirati, ter prisotnost duha in nagla pripravljenost, vse to pa v drugačnih smereh, nego pri drugih vajah, zlasti vajah na orodju.
Kako različni pa so položaji, kjer človek potrebuje spretnosti, nagle pripravljenosti, prisotnosti duha, poguma itd.! Človek ne potrebuje samo spretnosti v vodi in v čolnu. On mora tudi na drug način znati veslati skozi življenje, on potrebuje v jako različnih smereh spretnosti, ki mu je ne vzgoji samo plavanje, samo veslanje, samo boksanje in samo ta ali ona telovadna igra. Telovadne grane se vzajemno izpopolnjujejo. Spretnost v eni grani pa dviga tudi spretnost in uspehe v drugih granah: kdor hoče v kakšni grani doseči vrhunec, se ne sme omejiti na to grano samo: niti tekalec samo na tek ali skakalec samo na skok, niti orodjar samo na orodje, celo pa ne samo na drog ali samo na bradljo itd.
Poezija telesnih vaj.
Telovadba pa je tudi umetnost in ne rabi samo za zdravstvene in praktične namene. Mlademu, zdravemu, krepkemu človeku, polnemu življenja in želje, uporabiti svojo moč in gibčnost, je telovadba tudi kot umetnost potreba. Praktično veletoča na pr. ne boš mogel porabiti, pa koliko je telovadcev, ki hrepene, naučiti se ga čimprej. Kaj pa še lepo zložene kombinacije na orodju, v katerih je moderna telovadba toliko napredovala. Vedno novo polje je tu za vežbanje koordinacijske zmožnosti, pa tudi vedno novo polje, kjer se mladina more izživljati na koristen način, doživljati srečo občutka
10 Demeny: «Les bases scientifiques de Feducation physique», str. 197.
V	knjigi «L’6ducation de l’effort» pa pravi: «Vaje normalnega pregibanja z mesta: hoja, tek, skoki, plavanje, plezanje, prenašanje, lučanje obilno zadoščajo za naš harmonični razvoj» (str. 145).
moči in okretnosti, vlivati v vaje svojo mlado dušo, čutiti umetnost na svojem telesu in v svoji duši. Ako je imel prav G u t s M u t h s, ko je rekel, da je «gimnastika delo v odelu mladostnega vesel j a», je pa imel tudi prav drugi znani nemški telovadni strokovnjak Justus Karel L ion, ki jo je imenoval <poezijo telesa». Poezijo dobiš v vsaki telovadni stroki, če jo znaš iskati, poezijo pa moreš tudi sam, če ti je dan dar za to, vliti v vaje vsake stroke. V vsaki pa bo drugačna. Kakor krepak, jedrnat epigram na primer je lepa sestava vaj na orodju, vsa moč in okretnost se osredotoči takorekoč v en sam sočen stavek. Nerazmerno širše pa je telovadni poeziji polje pri prostih vajah: kakor lirična pesem je lahko skladba prostih vaj, druga skladba zopet epična pesem, zopet druga celo cela drama.
Vadba vzročenja v zvezi z drugimi prostimi vajami.
Seveda ono tiščanje pri zidu in vzročevanje ni niti poetično niti prijetno. Ali potrebno je. Da vadba telovadcu ne bo dolgočasna, vzbudi zanimanje zanjo. To storiš že, če mu razložiš, zakaj je potrebna. Ko pa ima telovadec že zanesljiv čut za pravilno držanje telesa, mu bo vadba še dosti bolj zanimiva, ako vzročenje menjava z drugačnimi gibi lehti in se obenem giiblje s kakšnim drugim delom telesa, najbolje pa s celim telesom, da je tako vadba izdatna za celo telo.
Naj podam nekaj primerov.
I.	Izdatnejša je vaja za telo že, če vzročiš in se obenem vzpneš na prste nog. Vzpon je koristna vaja za razvoj mišic na nogah. Ker pa se pri vzponu zmanjša običajna podlaga za stojo, zahteva vzdrževanje ravnotežja tu tudi močnejše napenjanje mišic ne samo na nogah, ampak tudi na trupu.10 Pripomnjeno bodi, da vajo izvedeš sigurneje, ako se na prste vzpneš šele v zadnjem hipu, ob koncu vzročenja.
Mnogo izdatnejša in zanimivejša pa je vaja, če zvežemo vzročenje s s k o -k o m.
Skoki «na» orodju so drugačni nego pri prostih vajah. — Orodne vaje treba deliti na štiri razrede.
Mladina rada skače. Pa vendar pri naših prostih vajah vobče tako redko naletimo na skoke, četudi tvorijo v sokolskem telovadnem sestave celo glavno vrsto prostih vaj. Male skoke, pri katerih s e; telovadec komaj dvigne od tal, še dobimo tu pa tam v sestavah prostih vaj, na višje skoke pa skoro nikjer ne namerimo. Kakor bi vaditelji mislili, da se ne dado dobro zvezati s kakšnimi drugimi gibi, ali pa, da se skoki itak dosti vadijo pri takozvanih skokih «na» orodju.
Ali skoki «na» orodju so drugačni nego pri prostih vajah. Pri skokih «na» orodju gre poglavitno za to, da pridemo z enega orodja v letu preko drugega, torej prosto, ne da bi se ga dotaknili, na tretje orodje: z odskočišča kot prvega orodja na doskočišče kot drugo orodje preko vrvice kot tretjega orodja ali pri skoku v daljino: preko praznega prostora na tleh, ki nam tu nadomešča posebno orodje. Ti skoki torej niso vaje n a orodju, kamor so uvrščeni po sokolskem sestavu, ampak vaje z orodja na
10	Zato so vse vaje, kjer je kolikortoliko treba «loviti» ravnotežje, izdat-
nejše in tudi zanimivejše, nego iste vaje, kjer tega ni treba ali vsaj jako malo
treba, na primer hoja na gredi ali celo po vrvi napram hoji na tleh.
Jako koristno za pravilno držanje telesa je prenašanje bremena na glavi.
Balansiranje bremena zahteva razen večjega napenjanja mišic docela pravilno
držanje telesa. Zato vidimo na primer, da se perice, ki nosijo često svežnje
perila na glavi, dobro drže. Nič napačno ne bi bilo, ko bi se nošnja lahkih trdih ali tudi težjih pa mehkih bremen na glavi uvedla kot vaja (zlasti v telovadbo žen); na gredi izvajana bi bila seve še izdatnejša.
orodje (prosto preko tretjega orodja, kar naj se v nadaljnjem vedno samo po sebi razume, kadar bom rabil izraz «vaje z orodja na orodje») ter imajo zategadelj čisto drugo naravo nego vaje na orodju. Treba jih je izločiti iz vaj na orodju in jih zbrati v nov razred stroke orodnih vaj (vaj s pomočjo orodja), to je baš v razred «vaje z orodja na orodje».17 Vaje s pomočjo orodja so pač, toda čisto posebna njih skupina, ki ne spada v razred vaj na orodju. Ne dati jih v poseben razred poleg razreda vaj na orodju, bi se reklo vzdrževati v sistemu logično napako, izvirajočo iz zanemarjanja logičnega pravila specifikacije: «entium varietates non temere esse minuen-das» (različnost vrst stvari ni nepremišljeno zmanjševati).18
Skoki ne morejo biti glavna vrsta prostih vaj.
Ako izvajamo skoke brez skakalne deske kot odskočnega orodja in brez blazine (ali peska itd.) kot doskočnega orodja, pa hočemo samo doseči določno daljino, jih le dozdevno izvajamo brez orodja. Z očmi si namreč tako rekoč zarišemo na tleh odskočišče in doskočišče111 ali pa celo s kakšnim predmetom zarišemo resnični črti, ki označujeta odskočišče in doskočišče. S tem pa smo iz splošnih tal z očmi ali resnično izločili dele, ki nam služijo kot orodje, resnično orodje. Ako torej tako skačemo, imajoč pred očmi in edino hoteč preskočiti one z očmi ali resnično začrtane mere, delamo vaje z orodja na orodje in ne prostih vaj. Tak skok ni prosta vaja. Gibi telesnih delov: nog, trupa, rok, so docela prilagodeni samo temu, da pridemo z enega orodja na drugo. Pri prostih vajah je drugače. Tu ne gre za mere ali vsaj ne poglavitno za mere ter samo za določnim meram ustreza-
17 Dostavek «prosto preko tretjega orodjar, naj se, kakor rečeno, razume sam po sebi. Dve orodji, ki se tiščita ali sta tako blizu skupaj, da lahko, če hočem, tudi brez skoka (leta) preidem z enega na drugo, ni (izvzemši seve, če namenoma skočim, četudi bi lahko prešel brez skoka) smatrati za dve orodji, temveč za enotno orodje, na primer dva konja skupaj v obliki velikega T. Bržko pa sta orodji ločeni tako, da treba skoka, ali pa tedaj, kadar ji rabim tako, da skočim, četudi bi lahko prešel brez skoka (z enim samim korakom na pr.) z enega na drugo, ji moramo smatrati za dve orodji in vmesni (preskočeni) prostor za tretje orodje, ki se ga ne smemo dotakniti med prehodom.
Takih več orodij imamo tudi pri dolgem koleba lu (češko: švihadlo dlouhe), pri katerem moremo ne samo skakati čez vrv, ampak preiti z ene strani (izhodišča: prvega orodja) na drugo stran (dohodišča: drugega orodja, ali če hočete: s stečišča do dotečišča) kolebala tudi pod vrvjo (tretjim •orodjem), ne da bi se je dotaknili (tako zvani preteki). Tudi ti preteki so vaje z orodja na orodje brez dotika vmesnega •tretjega orodja. Treba jih je torej izločiti iz vaj n a orodju, kjer so sedaj v našem sistemu, in vstaviti kot posebno podrejeno skupino v razred cvaj z orodja na orodje». Oni dostavek pa bi se potem točno glasil: <prosto preko tretjega orodja ali brez dotike pod nji m>.
18 Enaka napaka v sokolskem setavu je, da so vaje na drsalicali, smučeh, velocipedu itd. uvrščene pri vajah na orodju. Niso namreč samo vaje na orodju, ampak obenem tudi z orodjem. Treba jim je zategadelj dati poseben razred: «vajc na orodju in z njim>. Orodne vaje treba potemtakem da imajo, ne kakor doslej dva razreda, ampak štiri: «v a j e z orodje m>, «v a j e z orodja na orodje*, «v a j e n a o r o d j u» in «v a je na o r o d j u in z nji m».
lu Takisto bi morali, če bi sploh delali skoke v določno višino «brez» orodja, z očmi si določiti višino, v zraku takorekoč začrtati preskočno orodje (vrvico itd.).
joče gibe nog, trupa in rok, ne samo za take gibe nog, trupa in rok, ki omogočujejo ali pospešujejo let določene višine ali dolžine. Skok pri prostih vajah ni nikdar samo skok z gibi telesa, ki so edino usmerjeni na določno višino ali daljino itd., ampak mora biti vedno zvezan z drugačni m i gibi, ki jim služi on in ne ti gibi njemu, sicer to ne bi bila prosta v a j a, a m p a k vaja z orodja na orodje. Tudi tedaj, kadar naj bo skok pri prostih vajah čim višji ali čim daljši, se mora prilagoditi kakšnemu drugačnemu gibu trupa ali lehli ali nog, nego so potrebni 'za' dosego višine ali daljine; ako to ni mogoče, treba vzeti manjšo višino ali daljino. Ker morejo skoki pri prostih vajah biti samo podrejeni drugim gibom, sicer bi vaja takoj nehala biti prosta vaja, zalo skoki ne morejo biti glavna vrsta prostih vaj. Pri skokih kot glavni vrsti (torej ne podrejeni) bi moglo iti le za dosego določne višine ali daljine, vsi gibi telesa bi se morali usmeriti za to dosego, se torej podrediti. Glavna stvar bi bila mera in za njo je neogibno treba orodja, vsaj z očmi začrtanega. Če pa je treba orodja, potem ti skoki ne bi mogli biti proste vaje. Le ob drugačnih gibih, ki so poglavitna stvar in ne potrebni za dosego določne mere, mera pa postranska stvar, so skoki proste vaje, toda ne glavna vrsta, ampak samo načini (ali kvečjemu podrejene vrste), ki si jih drugačni, nego edino za skok potrebni gibi nog, trupa, rok, prilagode sebi in ne narobe: skoki gibe nog, trupa, rok, sebi, kakor je to pri skokih kot vajah z orodja na orodje.20
Seveda moramo tudi pri prostih vajah od nekod skočiti in nekam doskočiti, preskočiti neko daljino ali se prosto dvigniti v neko višino. Toda to nam je tu postranska stvar, poglavitna pa so oni drugačni gibi, nego so potrebni edino za skok. Baš zato so tu ti drugačni gibi glavna vrsta prostih vaj, ta ali ona, skoki pa samo način, na kateri se izvedejo te glavne vrste, kakor izmene stoj, obrati, gibi, izvedeni skokoma. Nasprotno je seve tudi mogoče, da namreč smatramo pri skoku dosego mere za poglavitno stvar in gibe nog itd., različne od onih, ki so potrebni za dosego mere, za postransko, na primer zanoženje, raznoženje, obrate itd. Tu pa je skok, pri katerem je glavna stvar dosega mere, potem seve vaja z orodja na orodje, oni gibi pa načini.
Vzeti skoke kot glavno vrsto k prostim vajam, se pravi del orodnih vaj uvrstiti tudi pri prostih vajah. Pregrešek je to zoper zahtevo logike, po kateri se v dva različna dela sestava ne sme uvrstiti docela isto. Pa poreče kdo: «Saj imamo tudi n. pr. vzmike kot glavno vrsto v različnih delih sestava: v panogi vaj na drogu, pa v panogi vaj na bradlji itd.» Res, toda ti vzmiki niso isti. Vsakdo, kdor jih zna na obeh orodjih, vć da je vzmik na bradlji nekaj drugega nego na drogu, in marsikdo, ki ga zna izvrstno na drogu, ga morda nikdar ne bo znal na bradlji ali na krogih. Ni res, da so glavne vrste na vseh orodjih iste.21 Različnost vnanjih okol-nosti, ki jih omogočujejo, to je različnost orodij jih premeni na vsakem orodju v drugačne vaje. Pri tako zvanem prostem skoku pa ni tako. Ako ga delamo samo, da dosežemo določno višino ali daljino, potem je vaja docela ista, če jo delamo s pomočjo posebnega orodja ali pa če si orodje z
20 Iz istega razloga je prav, da v sestavu pri vajah na drogu, bradlji itd. nimamo skokov kot glavnih vrst, tudi tu so samo načini. Na primer na drogu Tzmik, izveden skokoma. Vzmik je tu glavna stvar, skok samo poseben način, s katerim začnem vajo. Silno važno je vprašanje, kaj so skoki, za rešitev težkega vprašanja razmerja metov do skokov. Pa predaleč bi šel glede na namen te razprave, ko bi razpravljal tu še o tem.
21 Deliti vaje na orodju takoj v glavne vrste, reči: glavne vrste so na vseh orodjih iste, je logična napaka predaleč izvedene abstrakcije.
očmi ali resnično samo začrtamo na tleh. Izvedemo jo e pomočjo enakega orodja, ki se razlikuje samo po materijalu in ne po konstrukciji. Različnost materijala orodja pa seve ne moremo vpoštevati za razlikovanje vaj, saj bi imel sicer železen drog drugačne glavne vrste (vzmike, naupore, toče itd.) nego lesen, da, vsak posamezni drog bi imel svoje glavne vrste, saj nista dva na svetu čisto enaka. Pa zopet poreče kdo: «Saj dobimo tudi načine iste v različnih delih sistema.» Ne dobimo istih! Vsaka panoga jih po svoje premeni, tako da so drugačni, različni v različnih panogah in ne isti. Ista imena nas ne smejo motiti. Pravzaprav pa so tudi imena drugačna. Nimamo na primer nadprijema sploh, ampak v resnici obstoji samo nadprijem na drog u», «nadprijem na bradi j i» (na obeh lestvinah) itd. in ta dva'nista docela enaka in polno ime tudi ni enako,22 istotako kakor ne obstoji vzmik sploh, ampak samo «vzmik na drogu», «vzmik na b r a d 1 j i» (na obeh lestvinah) itd., ki sta različna po izvedbi in po polnem imenu. Da, celo na nihalnem drogu je vzmik drugačen nego na nepremičnem drogu: nihalni drog je drugačno (četudi v mirnem stanju le malo drugačno) orpdje, nego nepremični drog. Gibljivost nihalnega droga vpliva, da je vzmik na rijem tudi iz «mirne» vese drugačen nego na nepremičnem drogu, četudi je razloček le majhen, pri načinih, kakor nadprijem, podprijem itd. pa razloček tu celo skoro izginja, dasi je tudi tu, Četudi jako neznatno, čutili razliko na nihalnem drogu radi tega, ker drog ni pritrjen. Cim bolj sta si seve dve orodji po svoji konstrukciji podobni ali v nekih delih celo enaki, tem bolj so si tudi načini in vaje sploh na njih podobni,23 tako da razloček v praksi skoro popolnoma izginja: teorija pa mora vpoštevati tudi majhne, v praksi skoro izginjajoče razločke.24
Razločka pa, kakor rečeno, ni, ako izvedem skok določne mere s pomočjo skakalne deske itd., ali pa z začrtanega odskočišča itd. Pač pa moramo vpoštevati resnično, ne samo materijalsko razliko orodja tudi pri skokih: skoki z navadne skakalne deske so drugačni nego s prožne deske; zato imajo prvi svojo panogo, drugi svojo.
Nadaljnji primeri vzročenja v zvezi z drugimi prostimi vajami.
Pa se s te krenitve na polje napak sokolskega in drugih sistemov telesnih vaj vrnimo zopet k predmetu te razprave. Morda je bil ta ovinek predolg, upam pa, da ne brez koristi. Šlo mi je zato, pokazati, da so skoki pri prostih vajah nekaj drugega, nego skoki na orodju, reete: z orodja na orodje, in da se torej po krivici zanemarjajo, češ, saj jih delamo dosti «na» orodju. Pa tudi jako dobro se dado skoki zvezati s to in ono prosto vajo.
Baš tudi z vzročenjem! Seveda pri tern skok ni način vzročenja, temveč način onega giba nog, ki je z vzročenjem zvezan v sestavo.
Skok kot vaja z orodja na orodje ni sestava kakšnih gibov nog, trupa in lehti, ker tu vaje ne tvori samo gib nog, ki se more zvezati s kakšnimi gibi trupa ali lehti, ampak oni gibi trupa in lehti, ki so tudi potrebni in baš, ker so tudi potrebni za dosege mere skoka, tvorijo obenem
22 Nadprijem na obeh lestvinah bradlje celo imenujemo drugače: vnanji prijem.
23 Kjer seve pri enakih delih dveh orodij v celoti drugačna konstrukcija orodja pri kakšni vaji ne pride do vpliva, kakor na primer celotna konstrukcija bradlje pri nekaterih vajah na eni Jestvini, so seve tud vaje in načini enaki. Tu pa potem tudi ne vadimo na bradlji kot specifično drugačnem orodju, nego je drog, temveč kakor na drogu: ena lestvina bradlje nam tu služi kot drog.
24 Kako važno vlogo morejo imeti fini razločki za teorijo, za to glej primer v razpravi «Kaj so meti?» v «Slovenskem Sokolu» iz leta 1905., str. 22 i. sl.
z gibom nog skok — nuli eno kakor vzmik na drogu ali bradlji itd. ni kakšna sestava gibov nog, lehti in trupa.
Nasprotno pa je skok kot prosta vaja samo gib nog, to je poseben način tega giba, ki pa pač more biti zvezan z gibi trupa in lehti, pa seve potem le v sestavo in ne v nezloženo vajo. Gibi lehti ali trupa v taki sestavi morejo (pa ne morajo) pač skok kot način giba nog podpirati v dosegi čim večje mere skoka. Morejo pa to le, v kolikor to ne preminja njih samih v drugačne nego v tej sestavi nameravane gibe. Lahko pa so gibi trupa ali lehti v taki sestavi taki, da celo ovirajo dosego večje mere. Tudi gib nog sam pri skoku kot načinu tega giba nog ni usmerjen samo na mero, ampak le more (pa zopet ne mora) povzročiti tudi dosego čim večje mere
— ali pa nasprotno jo celo ovirati, kakor je pač ta gib nog obenem zmožen doseči čim večjo mero, ali pa je tak, da z njim ni mogoče doseči kdo ve kakšne mere: na primer gib nog (odskok) v čim močnejše prednožno skrčenje v letu, ali pa gib nog (odskok) v držanje iztegnjenih nog v letu.
In sedaj nadaljnji primer v naš namen: iz čepenja, predklona in za ročen ja z vzravnavo in vzklonom vzkok (= skok navpično v višino) г vzročenjcm ter doskok v čepenje, predklon in za ročen j e, večkrat zapored brez prestanka. Vaja ni samo uspešna za dobro držanje, ampak za celo telo jako izdatna, ker se giblješ z vsemi deli telesa. Prospešna pa je tudi za pljuča in srce. Spočetka že po nekolikokratni izvedbi začneš močno dihati. Pri prostih vajah, kjer se napenjajo le majhne skupine mišic — kakor jih le prečesto vidimo v naših telovadnicah — ne vidimo nobene ali skoro nobene pospešitve dihanja; notranjim organom ne dado ničesar. In vendar so bile slavnemu starogrškemu zdravniku Klavdiju G a le n u iz Pergama telovadba samo one vaje, ki povzročajo močnejše in hitrejše dihanje.'-5
11.	Preden pa pričneš z izvedbo te vaje skokoma, vadi jo brez skoka, torej samo: iz čepenja, predklona i ti zaročen j a z vzravnavo in vzklonom v z r o č i t i (spočetka brez vzpona, potem z vzponom) ter povratek v čepenje, predklon in zaročen j e, večkrat zapored: na <e(na)» dosegaj vzročenje, na «dve» zaročenje, na ;e-» zopet vzročenje, na dve» zaročenje itd. Gibe izvajaj spojeno, nikjer se ne ustavi, niti v vzro-čenju niti v zaročenju, niti kje vmes.
Zlasti ne izvajaj vaje tako, da se najprej giblješ samo s trupom in lehtema, torej da se, vztrajajoč v popolnem čepenju, vzkloniš in predročiš in potem
— obotavljajoč se morda celo v predročenju — šele začneš gib z nogama, da se vzravnaš (nogi iztegneš) in obenem dokončaš gib lehti v vzročenje. Gibi lehti, trupa in nog se morajo izvesti ne zapored, ampak vzporedno. Ker pa imata lehti dosti daljšo pot nego nogi, se bosta seve hitreje gibali. Nogi se bosta vkljub krajši poti gibali ves čas, če naj se gibljeta vzporedno z lehtema. Gibali pa se bosta počasneje, nego lehti. Ista je s trupom. Nalično je izvesti gibe nazaj v čepenje, predklon in zaročenje. Gibi vseh treh, lehti, nog in trupa, se začno istočasno in istočasno dovrše. Pri tem se v začetku giba iz zaročenja in v začetku giba iz vzročenja giblješ tudi z lehtema počasneje, potem pa vedno hitreje.
V	vzročen ju se, kakor rečeno, ne ustavljaj! «Saj se moram ustaviti, če hočem nazaj v nasprotno smer», čujem ugovor. Ni treba! Tudi žoga, ki jo zaženeš na steno, se ne ustavlja na steni, temveč v istem hipu, ko zadene ob steno, že začne leteti nazaj. Ker pa je treba premagati odpor maha, ki sta ga dobili lehti pri vzročevanju, je gib iz vzročenja nazaj v prvem hipu komaj
25 Glej: Dr. J. E. Scheiner: Telesna cvičeni ve starem veku (Telesne vaje v starem veku), str. 43.
Sf
viden, kar dela videz, kakor bi se lehti ustavile, pa se ne in tudi treba ni, da bi se.
Na ta način, mislim, je treba ravnati, da se to gibanje izvede prospešno, lepo, ritmično. Docela točen opis je nemogoč, celo popolnoma pa se odteguje opisu, kako uravnavati napenjanje in popuščanje napona raznih skupin mišic, ki, sedaj bolj te sedaj bolj one, delujejo pri izvedbi vaje. Stvar ritmičnega čuta je to. Po gornjem opisu pa boš morda laže in prej zadel pravo, če imaš količkaj ritmičnega čuta; z nadaljnjo pravilno vadbo pa krepil poleg mišic tudi ta čut.
Ne ustavljaj se, iznova bodi to poudarjeno, v vzročenju, pa tudi ne v zaročen ju (v čepenju s predklonom). Utrujalo bi te to bolj nego nepretrgano gibanje, pa tudi prekinjalo ritmično izvajanje. Kakor nihanje naj bo to gibanje, guganje gor in dol.20 Prijeten občutek boš imel pri njem, vsaj pa manj neprijeten, nego ob ustavljanju.
III. S skokom seve te vaje ni mogoče izvesti drugače, nego skozi in skozi spojeno. Ker imata lehti tu daljšo pot nego pri izvedbi brez skoka, se gibljeta še hitreje; ob spremembah smeri (iz vzročenja in iz zaročenja) pa se tudi tu premikata počasneje, celo počasi pa v prvem hipu, tako da se tudi tu zdi, kakor bi se ustavili. Nogi se odrineta od tal, ko gresta lehti skozi predročenje. Zlasti ob energično izvedenem dvigu v let, pri čemer dobita lehti močnejši mah, gresta lehti nekoliko preko vzročenja ter potisneta krepkeje rame nazaj. V ramah čutiš pri tem, kakor bi se lehti prožili skozi vzročenje, in to proženje še okreplja učinek vzročenja na držanje telesa. Trup je na najvišji točki leta docela vzklonjen, križ uleknjen, nogi pomaknjeni nazaj (pri tem smeta biti lahno upognjeni).
Povrnivši se v čepenje in zaročenje, bi se sicer mogel ustaviti. Pa tega ne delaj, iz istega razloga ne, kakor je naveden pri opisu izvedbe brez skoka. Skakaj prožno, kakor žoga.
Vajo moreš otežiti s tem, da v letu nogi čim bolj upogneš zanožno, izvedeš torej gib <pripetno». Tak skok (pa ne iz čepenja, predklona in zaročenja, in z drugačnimi gibi lehti) je bil jak priljubljen pri mladini v stari Šparti. Imenovali so ga «bibasis». Zlasti rada so ga delala dekleta, bodisi z odskokom z eno nogo, menjaje z levo in desno (v teku), ali z odskokom obenožno, in tekmovala med seboj, katera ga izvede večkrat. Neka devojka je tak skok izvedla baje tisočkrat.27
Izhajale seve niso iz čepenja. Cepenje, predklon in zaročenje pa za naš namen ni brez pomena. Ulekovanje križa v letu pa potem v čepenju in predklonu močno upogibanje v nasprotno smer vadi križne (pa tudi trebušne) mišice, dela križ gibčen in močan in ga vzdržuje v pravilni krivini.
Vajo moreš otežiti tudi z obrati: s polobratom, s celim obratom itd.
IV. Za hrbtne in trebušne mišice in s tem tudi za dobro držanje telesa jako prospešna vaja je tudi preval naprej na tleh (travi, blazini, z zaletom ali brez zaleta) ali, kakor ga otroci imenujejo, «kozolera>. Zdravi otroci ga radi delajo. Ne škodilo bi, ko bi ga često delala tudi starejša mladina. Ne izvajajte pa ga samo v sed, temveč v stojo, s čimer spojite vzročenjo, še bolje pa v vzkok in vzročenje. Za dobro in gladko izvedbo prevala treba močno skloniti glavo naprej in sklučiti hrbet tako, da prideš, potem ko si roki čim bliže nog postavil na tla, rahlo s tilnikom in ramami na tla, na kar
2(1 O velikem pomenu ritmičnega gibanja za telesno vzgojo mladine (pa
tudi vzgojo značaja) ter zlasti o pomenu guganja, tega tipa ritmičnega gibanja,
že za telesni razvoj malih otrok, glej: Dr. Fr. Smotlacha: Rytmus v telesne
vychove (Ritem v telesni vzgoji) v <Sokolu» iz 1.1914. Kakor bi čutila korist
guganja, se mladina rada guglje na kakršnikoli način, na gugalnici, na
krogih itd.
27 Glej: Dr. Jos. E. Scheiner: cTelesnfi cvičeni ve starćm včku», str. 80.
se. brez postanka, ob skrčenih nogah tako rekoč odviješ s tal in dvigiieS v stojo ali poskočiš in pri tem vzravnaš, vzkloniš in vzročiš. Da vse to, zlasti pa vzkok, izvedeš gladko, je treba zopet docela spojenega gibanja. V vzkok se tako rekoč izproži kakor pero.
Ob taki vadbi bodo gibčnejši telovadci v jako kratkem času skoro kar nehote začeli preval delati brez opore z rokama ob tla. To je že več kakor pol prostega prevrata (tako zvanega «salto mortale») in do popolnega (na noge) je potem samo še kratka pot. Pri izvajanju prostega prevrata je sicer priporočljiva asistenca: telovadec ob strani ali dva telovadca ob obeh straneh, ki z lehtema sežeta v primeru potrebe pod rame ali hrbet izvajajočemu telovadcu, toda poprejšnja vadba prevalov in «na pol» prostih prevratov bo že toliko usposobila telovadca, da bo komaj kdaj treba pomočnikom «posegati vmes».
V. Takisto dobra vaja je preval nazaj na tleh v vzkok in vzročenje ali. pa v stojo na rokah.
VI. Ko se dobro navadiš prevala naprej na zgoraj opisani način, ga vadi s skokom na roke, spočetka nizkim, potem čim višjim. Pri tem moreš skočiti čez drugega telovadca, ki kleči na obeh nogah in se opira z rokama na tla, ali čez kiop, čez stol, čez vrvico. Ta skok je pa potem že vaja z orodja na orodje, njegova zveza s prevalom pa sestava vaje z orodja na orodje in proste vaje. Ko pri doskoku prideta roki na tla, naj bosta lehti nekako v podaljšku trupa, trup pa že nekoliko preobrnjen, da ne pade pretežko na lehti, ki jih je treba na to prožno skrčiti. Ta skok cletoma» so tudi izvajali mladi «stari» Grki, in sicer, kakor kažejo ohranjeni upodobki, jako visoko, čez pokoncu in zraven še na podstavku stoječega tovariša.28
Naposled še naslednji primeri z obratom:
VII. Iz zakoračne stoje z desno in zaročenja: s pred-noženjem z desno in vzročen jem skozi predročenje celi obrat v levo na prstih leve noge v za koračno stojo z desno in za ročen j e; večkrat zapored. Vse ifcvesti spojeno, pri zaporedni večkratni izvedbi se nikjer ustavljati! Tudi to gibanje bodi nekakšno guganje. Mah desne noge in mah lehti in lahno uleknjenje križa ti pomagata pri obratu.
Štej «ena», «dve». Na «e(na)» začni gib v izhodni položaj, na «dve» ga dosezi, pa se ne ustavljaj v njem, temveč preidi nemudoma v gibanje v nasprotno smer, to je prednoževanje in vzročevanje ter obračanje. Na zopetno «e(na)» dosezi prvo polovico obrata ter popolno vzročenje, z desno nogo pa odnoženje (zbog polobrata). Telo je tu radi odnoženja z desno lahno nagnjeno na levo. Ne ustavljaj pa se v tem položaju, temveč obračaj se in gibaj z lehtema in z desno nogo neprekinjeno dalje (z lehtema in z desno nogo sedaj navzdol), tako da si ob koncu drugega polobrata zopet v zakoračili stoji z desno in v zaročenju (na «dve»). Tu pa se zopet ne ustavljaj, temveč nemudoma preidi zopet v gibanje v nasprotno smer, in tako dalje večkrat zaporedoma.
Vajo vadi tudi iz zakoračne stoje z levo s prednoženjeni z levo in obratom v desno na prstih desne noge.
VIII. Ista vaja, pa obrat s poskokom z levo (desno) nogo.
IX. Ista vaja iz izpada nazaj ven z desno (levo) zopet nazaj v ta izpad. Obrat brez poskoka ali s poskokom.
X. Ista vaja iz počepa za nožno z desno (levo) in zmernega predklona (trup v ravni črti z desno nogo) zopet nazaj v ta položaj. Obrat brez poskoka ali z njim.
'-'s Glej podobo v dr. Scheinerjevi kn jigi cTčlesna cvičeni ve starem veku», sir. 80. Skok «letoma» tako visoko mogoče niso izvajali z doskokom z rokami na tla, temveč na roke tretjega, skakalca lovečega telovadca.
XI.	Ista vaja iz čepenja, predklona (ali brez predklona) in žaro č e n j a zopet nazaj v čepenje, predklon in zaročenje. Ob drugem polobratu treba iz nagnjenja telesa v levo preiti v lahno nagnjenje naprej. Obrat brez poskoka ali s poskokom.
Te in one teh vaj moreš zvezati med seboj, ne ustavljaj se pa niti tu ne ob prehodih iz ene vaje v drugo. Take sestave izvajaj večkrat zapored brez prekinitve.
Tako zvezi: II. ž XI.; III. z XI.; IV.sV ; IX. z X.: pri IX. izvedi namesto povrnitve v izpad nazaj: počep zanožno, pri X. namesto počepa zanožno: izpad nazaj; IX. ali X. z XI. ob izmeni končnega položaja ene vaje z izhodnim položajem druge; itd.
Toda vse te vaje, kolikor so tudi izdatne in prospešne za dobro držanje, in še druge vaje in pažnja na pravilno držanje telesa sploh pri vseh vajah, še niso vse, treba je, da se tudi, ko ne t e 1 o v a d iš, držiš) pravilno. Že v telovadnicah pa vidimo le prečesto, kako slabo se drže telovadci in telovadke in zlasti naraščaj, ko stoje in čakajo, da pridejo na vrsto. «Razen pri telovadnem gibanju je treba tudi še v navadnem življenju vzdrževati dobro držanje telesa, pod kaznijo, da izgubiš vse uspehe svojih naporov. Treba je neprestano učinkovati na okostje in mišice, če jih hočeš preobličiti in ustanoviti dokončno harmonijo,» pravi Demeny. («Les bases scientifiques de Foducation physique», str. 219 in 220.)
Zatorej tudi sicer, ko ne telovadite — v telovadnici in zunaj nje — se držite pokoncu!
Tekmovalni red za tekme Članov na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1926.
(Izpisek.)
S	sklepom predhjaškega zbora COS. z dne 8. novembra 1925., potrjenim dne 12. decembra 1925. po odboru COS., ter v sporazumu s prednjaškim zborom JSS., se razpisujejo za VIII. vsesokol-ski zlet v Pragi leta 1926. naslednje tekme:
Л. Tekme vrst in posameznikov v vrstah.
Ta tekma se deli na višji in nižji oddelek ter obsega tekme v naslednjih panogah: na drogu, na bradlji, na krogih, na konju na šir z ročaji, na konju vzdolž brez ročajev, v teku na 100 m, v skoku v daljino, v metanju krogle in v prostih vajah.
H.	Tekma posameznikov za slovansko prvenstvo.
Tekmuje se: na drogu, na bradlji, na krogih, na konju na šir z ročaji, na konju vzdolž brez ročajev, v skoku v višino, v skoku v daljino, v skoku v višino ob palici, v plezanju po vrvi, v teku na 100 m, v metanju krogle ter v prostih vajah.
C. Posebne tekme posameznikov.
Tekma v naslednjih panogah posamezno:
v teku na 100 m, 400 m, 800 m, 1500 m, v teku z visokimi ovirami na 110 m, na ‘200 m z nizkimi ovirami, v štafetnem teku 100 + 200 + 300 + 400 m, v teku po cesti na 15—20km; v metanju krogle, metanju diska, metanju kopja, v skoku v višino z mesta, z zaletom, v skoku v daljino z mesta, z zaletom, v skoku v višino ob palici, v plezanju po vrvi, v plavanju na prsih na 100 m, na 200 m, v plavanju na poljubni način na 100 m, 200 m, v skokih v vodo, v teku na smučeh, v skokih s smučmi, v borilnem metanju, v mečevanju s sabljo in v mečevanju s fleu-relom.
D.	Sostoroboj posameznikov.
To je tekma v skoku v višino, v daljino, v teku na 100 m, v metanju krogle, v plezanju po vrvi in v prostih vajah.
(Izvadak.)
Zaključkom prednjačkog zbora COS. od 8. novembra 1925., polvrdenim
12.	decembra 1925. od odbora COS. i sporazumno sa prednjačkim zborom JSS. rašpisana su za VIII. svesokolski slet u Pragu god. 1926. sledeča takmi-čenja:
A. Takmičenja odclenja i pojedinam u odclenjima.
To se takmičenje deli na viši i niži razdio, a opsiže sledeče vrste vežbi: na preči, ručama, karikama, konju u šir sa hvataljkama, konju uz duž bez hvataljka; trčanje na 100m; skok u daljinu; bacanje kugle i proste vežbe.
II.	Takmičenje pojedinam za slavonsko prvenstvo.
Takmiči se: na preči, ručama, karikama, konju u šir sa hvataljkama; konju uz duž bez hvataljka; u skoku: u visinu, daljinu, u visinu motkom; u penjenju konopom; u trčanju na 100m; u baeanju kugle i prostim vežbama,
C.	Posebno takmičenje pojedinaca.
Takmiči se u sledečem vrstama po-jediuačno, i to u:
trčanju na 100 m, 400 m, 800 m, 1500 m; trčanju visokim preprekama 110 m, 200 m niškim preprekama; štafetnom trčanju 100 -j- 200 + 300 + 400 m; trčanju ce-stom 15—20km; baeanju: kugle, diska
i	kopija; skoku: u visinu iz mesta, zaletom, u daljinu iz mesta, zaletom, u visinu motkom; penjanju konopom; plivanju: na prsima 100 m, 200 m, po volji 100 m, 200 m; skokovima u vodu; trčanju skijima, skokovima skijima; rvauju, mečevanju i florelovanju.
I). šesteroboj pojedinam.
To je takmičenje u: skoku u visinu, daljinu; trčanju 100 m; baeanju kugle, penjanju konopom i prostim vežbama.
E.	Deseteroboj posameznikov.
To je tekma v skoku v višino, v daljino, v višino ob palici, v teku na 100 m, na 400 m, na 1500 m, v teku čez ovire na 110 m, v metanju krogle, v metanju diska in v metanju kopja.
F. Tekma vrst.
a) v igrah: odbivka, «hazena»,
b) v pretezanju vrvi.
I. SPLOŠNA DOLOČILA.
1.) Tekme, navedene pod A, B, D, E, tvorijo vsaka zase celoto, tako da mora vsak tekmovalec, ki se prijavi k eni teh tekem, tekmovati v vseh panogah, ki so navedene pod dotičnim nadpisom.
Pod C navedene tekme pa se razumejo posamezno. Lahko se torej priglasiš tudi k eni sami tam naštetih vrst.
2.) Kdor se udeleži ene izmed tekem pod A—F, ni izključen od udeležbe pri drugih tekmah.
Samo tekmovalci za slovansko prvenstvo so izključeni od tekme vrst ali posameznikov nižjega oddelka; zato pa so obvezani udeležiti se tekme vrst ali posameznikov višjega oddelka.
Sicer pa je vrstam in posameznikom prepuščeno tekmovati v višjem ali nižjem oddelku, vendar pa samo v enem izmed njih.
3.) Kdo se tekem lahko udeleži? Tekma za slovansko prvenstvo je pristopna samo članom društev, ki so združena v Češkoslovaškem-Jugo-slovanskem sokolskem savezu in pa članom češkoslovaških in jugoslovanskih društev v tujini. Druge tekme pa so pristopne tudi vabljenim gostom.
V	tekmi, navedeni pod A, pa je za goste urejena posebna skupina, v kateri tekmujejo med seboj.
4.) Pogoji za pripustitev k tekmi. Vsi tekmovalci morajo biti najmanj tri mesece pred tekmo člani društva, pod katerega imenom tekmujejo, ter morajo v njem tudi resnično vaditi ter v zletnih dnevih s tem društvom udeležiti se skupnih prostih vaj.
E. Deseteroboj pojedinaca.
To je takmičenje u: skoku u visinu, daljinu, visinu motkom; trčanju 100 m, 400 m, 1500 m; trčanju zaprekama 110 m; bacanju: kugle, diska i kopija.
F, Takmičenje odelenja.
a) u igrama: odbijanja, rukomet;
b) u natezanju konopa.
I. OPĆENITE USTANOVE.
1.) Takmičenja, navedena pod A, B,
D,	E, sačinjavaju svako za sebe celim, tako da svaki vežbač, ko ji se prijavi jednome od istih, mora da se takmiči u svim granama, navedenim pod dotičnim naslovom.
Pod C navedena takmičenja razume-vaju se pojedinačnim. Prema tome može se prijaviti makar i samo jednoj od tamo navedenih vrsta.
2.) Ko sudeluje jednome od takmičenja pod A—F, nije isključen od su-delovanja kod drugih takmičenja.
Samo takmičari za slavensko prvenstvo isključeni su od takmičenja odelenja ili pojedinaca n i ž e g a razdela, no zato su dužni, da sudeluju takmiče-nju odelenja ili pojedinaca višega razdela.
Inače je odeljenima i pojedincinia dozvoljeno takmičenje u višem ili ni-žem razdelu, no samo u jednom od obih.
3.) Ko može da sudeluje t a k m i č e n j i m a? Takmičenje za slavensko prvenstvo pristupačno je samo članovima društava, koja su udružena u cčeškoslovaško - Jugoslo-venski sokolski savez» i članovima češkoslovaških i jugoslovenskih društava u inozemstvu. Ostala takmičenja pristupna su i pozvanim gostima. Kod takmičenja pod A uredena je za goste posebna skupina, u kojoj se takmiče međusobno.
4.) U v j e t i pripuštanja t a k -m i č e n j u. Svi takmičari moraju da budu najmanje tri meseca članovi društva, pod čijim če imenom da se takmiče i moraju u njemu uistinu vežbati, te u sletskim danima s ovim društvom sudelovati kod zajedničkih prostih vež-
Vendar pa bo od tekmovalcev, ki so zadostili tej zahtevi, pripuščen k tekmi samo oni, ki se udeleži poprejšnje izbirne tekme društev v župi in doseže:
a) v tekmi A 75 % vseh dosegljivih točk;
b) v tekmi. C 95 % predpisanih izvedb, to je: tek na 100 m: 12 sekund — 400 m: 57 sek. — 800 m: 2 min. 17 sek. — 1500m: 4 min. 44 sek.; tek z ovirami na 100m: 19 sek; — 200 m: 32 sek.; skok v višino z mesta : 128 cm — z zaletom: 152 cm; skok v daljino z mesta: 275 cm — z zaletom 570 cm, skok ob palici v višino:	295	cm, lučanje krogle:
11	m 40 cm, diska: 34 m 20 cm, kopja: 42 m 50 cm; plezanje pa vrvi
10	sek.; dviganje bremena, 25 kg težkega: 20krat; 50kg: 18krat; plavanje 100 m na prsih: 1 min. 25 sek.; na poljuben način: 1 min. 20 sek.; 200 m na prsih: 3 min. 30 sek.; poljuben način: 3 min. 20 seli.;
c) v tekmi D: 95 % predpisanih točk, t. j. 76 točk;
d) v tekmi F. a) najboljša vrsta pokrajine. Vrsta, ki izide iz izbirne tekme društev v župi kot najboljša, se podvrže v teku majnika 1926. ponovni pokrajinski izbirni tekmi in šele najboljša vrsta pokrajine bo pripuščena k zletni tekmi.
Poleg tega se mora izkazati vsak tekmovalec v oddelku C, D, E in F pri izbirni tekmi s potrdilom načelnika svojega društva, da popolnoma obvlada zletne proste vaje.
Izbirne tekme sploh odpadejo za:	tekmo	za slovansko
prvenstvo (priglašeni se podvržejo samo izbirni tekmi višjega oddelka), za tekmo v teku po cesti, štafetni tek, plavanje vseh vrst in daljav, skoke v vodo, tek in skoke na smučeh, borenje, mečevanje, pretezanje vrvi in deseteroboj. V teh panogah nadomesti izbirno tekmo izjava načelnika dotične župe, da je prijavljeni tekmovalec toliko iz-vežban, da bo v tekmi častno nastopil.
bi. Ipak 6e i od ovih vežbača, koji udovoljiše i ovome zahtevu, samim takmičenjima biti pripušteni tek oni, koji sudelovahu prethodnim izbornim takmičenjima društava u župi i po-stigoše:
a) kod takmičenja A 75 % dosežnih tačaka;
b) kod takmičenja C 95 % propisanih izvedenja, t. j.: trčanje 100 m: 12 sek.; 400 m: 57-sek.; 800 m: 2 min. 17 sek.; 1500m: 4 min. 44 sek.; trčanje preprekama 100 m: 19 sek.; 200 m: 32 sek.; skok u visinu s mesta 128 cm; zaletom 152 cm; skok u daljinu s mesta 275 cm; zaletom 570 cm; skok motkom u visinu 295cm; bacanje: kugle 11 m 40cm, diska 34 m 20 cm, kopija 42 m 50 cm; penjanje konopom 10 sek.; uteg, 25 kg težak, 20 puta; 50 kg 18 puta; plivanje na prsima: 100 m 1 min.
25	sek., povoljnim načinom 1 min. 20 sek., na prsima 200 m 3 min. 30 sek., povoljnim načinom 3 min. 20 sek.;
c) kod takmičenja D 95 % propisanih tačaka, t. j. 76 tačaka;
d) kod takmičenja F. a) najvrsnije ode-lenje pokrajine. Odelenje, koje izade iz izbornih lakiničenja društava u župi kao najvrsnije, podvrci če se tokom maja 1926. ponovnim izbornim pokrajinskim takmičenjima i tek sada če se pripustiti slet-skim takmičenjima najvrsnije odelenje pokrajine.
Usto mora svaki takmičar kod takmičenja pod C, D, E i F dokazati pri-godom izbornih takmičenja potvrdom načelnika svog društva, da potpuno vlada sletskim prostim vežbama.
Izborna takmičenja uopče otpadaju za: takmičenje o slovensko prvenstvo (prijavljeni če se pod-vrči tek izbornim takmičenjima višeg razdela), takmičenje u trčanju cestom, štafetno trčanje, plivanje sviju vrsta i daljina, za skokove u vodu, trčanje i skokove slcijima, rvanje, mačevanje, natezanje konopa i deseteroboj. U tim če vrstama načelnik dotične župe nadomestiti izborno takmičenje izjavom, da je prijavljeni takmičar uvežban za častan nastup kod takmičenja.
Od vseh vrst izbirnih tekem so tudi izvzeti vsi oni bratje, ki so bili pozvani k pripravam za mednarodno tekmo v Lyonu, kakor tudi vabljeni gosti. Za vse te zadostuje prijava, podpisana po funkcijonarjih društva ali zveze, ki je po pravilih upravičena zastopati društvo.
člani načelništva ČOS. in JSS. kakor tudi člani komisije za zletne tekme ne morejo biti pripuščjeni ne k izbirnim in ne k zletnim tekmam.
Obseg izbirne tekme je isti kot pri zletnih tekmah. Odpade samo tekmovanje v poljubnih vajah.
Kdor bi pri izbirni tekmi višjega oddelka ne dosegel predpisanega uspeha, se lahko uvrsti v nižji oddelek, če doseže v tem oddelku vsaj 50 % vseh dosegljivih točk.
Iz društvenih vrst ene župe, ki pri izbirni tekmi kot vrste niso uspele, se sestavijo lahko okrožne in župne vrste, ki pa morajo biti vedno označene kot tako. Za te vrste velja vse, kar je določeno za društvene vrste.
Vsaka župa mora postaviti k zletnim tekmam najmanj eno kvalificirano vrsto: društveno, okrožno ali župno.
Kdaj se mora izvesti izbirna t e k m a? Izbirna tekma društev v župi mora biti v celem področju ČOS. izvedena v dveh sledečih si nedeljah, t. j. 23. in 30. maja 1920. Kateri dan velja za posamezne župe, se določi na pomladni seji prednjaške-ga zbora ČOS.
Vaje, izžrebane za prvo 'nedeljo, veljajo tudi za drugo nedeljo.
Kdor bi se iz zdravstvenih razlogov ne mogel udeležiti izbirne tekme, se mora podvreči naknadni tekmi v Pragi v roku 14 dni po izbirnih tekmah. Upoštevajo pa se le opravičbe, ki so potrjene od župnega načelnika in oprendjene z izjavo zdravnika.
Prijave za tekme društev v župi je poslati načelniku župe najkesneje en mesec pred tekmo.
5.) Končne prijave. Oziraje se na rezultate izbirne tekme, sestavi župni načelnik končne prijave, katere odda skupno s poljubnimi vajami izbranih vrst in posameznikov, še isli
Od svih vrsti izbornih takmičenja izuzeta su i ona brača, koja behu pozvana pripravama za medu na rodna takmičenja u Lyonu, kao što i pozvani gosti. Za spomenute dovoljna je prijava, potpisana od funkcionark dru-štava event. saveza, koji su po pravili-ma opunovlašteni, da zastupaju društvo.
Članovi načelništva ČOS. i JSS., te članovi komisije za sletska takmičenja, ne inogu da budu pripušteni izbornim
i	sletskim takmičenjima.
Opseg izbornih takmičenja jednak je onima sletskih. Otpada samo takmiče-nje u povoljnim vežbama.
Vežbač, koji pri izbornim takmičenjima nije postigao propisani uspeh, može da bude uvršten u niži razdel, ako u istome postigne barem 50 % od dosežnih tačaka.
Iz društvenih odelenja jedne župe, koja pri izbornim takmičenjima nisu kao odelenja uspela, mogu da se sa-stave okružna ili župska odelenja, no kao takova treba da budu i označena. Za ta odelenja važi sve, što je ustanovljeno za društvena odelenja.
Svaka župa mora da postavi na sletskim takmičenjima najmanje jedno kvalificirano odelenje, i to ili društveno ili okružno ili župsko.
K a d a se mora o b a v i t i izborno takmičenje? Izborno takmičenje društava u župi mora se na celom području ČOS. obaviti u dvema narodnim nedeljama, t. j. 23. i 80. maja 1920. Koji dan važi za pojedine župe odlučit če se na proljetnoj sednici pred-njačkog zbora ČOS.
Vežbe, izžrebane za prvu nedelju, važe i za narednu.
Ko iz zdravstvenih razloga ne može da učestvuje pri izbornim takmičenjima, mora da se podvrgne naknadnom takmičenju u Pragu u roku od 14 dana iza izbornih takmičenja. Uvažićc se tek isprike, potvrdene od načelnika župe i providene izjavom lekara.
Prijave za takmičenja drušlava u župi valja dostaviti načelniku župe naj-kasnije mesec pre takmičenja.
5.) K o n a č n e prijave. GJedom na rezultate izbornih takmičenja načelnik če župe da sastavi konačnu prijavil, koju če — zajedno sa povoljnim vežbama odabranih odelenja i pojedinaca
dan odposlancu zletnega načelništva, ki prisostvuje tekmam.
Kesnejše izmene prijav so nedopustne.
6.) Izbirne tekme vodi načelnik dotične župe ali njegov namestnik ob prisotnosti odposlanca zletnega načelništva in dveh članov sodniškega zbora COS. Drugi potrebni sodniki, razen omenjenih dveh, se izberejo iz dotične župe.
7.) Z n a m k o v a n j e:
a)	Orodje. Da se vaja znamkuje, je treba, da se izvede cela. Izjemoma se znamkuje tudi nedokončana vaja, ako je tekmovalec ni mogel končati zaradi padca z orodja in ako je izvedel vsaj polovico sestave. V tem primeru se znamkuje izvedeni del brez ozira na manjkajoči konec; tekmovalcu pa se šteje le polovica znamke. Polovica sestave in pa primeri, v katerih se uveljavi to pravilo, se ugotove v seji sodniškega zbora pred tekmo. Za vsako prekinjenje sestave se odšteje od znamke do 2 točki, ozirajoč se pri tem na način prekinjenja. Vsak sodnik znamkuje zase in to z 1 do 10 točk; tudi polovice in četrtinke točk so dopustne.
Pri znamkovanju je paziti na naslednja pravila:
Vaja se znamkuje z ničlo:
1.) Ako zamenja tekmovalec v obvezni vaji predpisano prvino in jo kje doda v sestavi.
2.) Ako izpusti ali prida tekmovalec v sestavi obvezne vaje kakšno prvino.
3.) Ako razdeli tekmovalec vajo tako, da to preobrazi značaj vaje.
4.) Vaja, prekinjena z v s k o -k o m ali u s e d o m.
5.) Ako tekmovalec izvede t e z n o vajo s k o 1 e b o m ali narobe k o -lebno vajo tezno.
G.) Ako izvede tekmovalec kakšno prvino v sestavi na nepravilno stran.
7.) Če izvede tekmovalec v tekmi A predpisani veleskok s prijemom na drugi del konja kakor na vrat.
— još istoga dana uručiti izaslaniku sletskog načelništva, koji prisustvuje takmičenjima.
Naknadne promene prijava nisu do-zvoljene.
6.) Izborna t a k m i č e n j a vodi načelnik dotične župe ili njegov zame-nik, uz sudelovanje izaslanika sletskog načelništva i dvojice članova sudačkog zbora COS. Ostali potrebni sudije, osim spomenute dvojice, biraju se iz dotične župe.
7.) O c en j i v a n j e:
a)	Sprave. Za ocenjivanje vežbe potrebno je celo izvedenje. Iznimno oceniće se i nedovršena vežba, ako je takmičar nije mogao da dovrši zbog pada sa sprave i izvede li barem po-lovicu sastava. U tom se slučaju ocenjuje izvedeni deo bez obzira što nije dovršeno, a takmičaru računa se tek polovica ocene. O tome, gde se smatra polovica sastava i o slučajevima, za koje če da važi to pravilo, ustanoviče se na sednici sudačkog zbora pre tak-mičenja. Za svaki prekid sastava od-biju se od ocene do 2 tačke, obaziruči se pri tome na način prekida. Svaki sudija ocenjuje za sebe, i to sa 1 do
10 tačaka. Dozvoljene su i polovice i četvrtine tačaka.
Pri ocenjivanju valja paziti na sledeča pravila:
Vežba se ocenjuje ništicom:
1.) Ako takmičar u obvezatnoj vežbi učini umesto kojeg počela inako od onog, koje je propisano ili izmeni
11 ustanovljeni poređaj vežbovnih počela.
2.) Ako i z o s t a v i ili doda ob-vezatnom sastavu koje počelo.
3.) Ako o d e 1 j u j e vežbu tako, da joj kvari značaj.
4.) Ako vežbu prekine naskokom ili zasjedom.
5.) Izvede li vežbu vučenja z a m a h o m ili obrnuto: vežbu zaiti aha v u č e n j e m.
0.) Izvede li koje počelo sastava na k r i v u stran u.
7.) Izvede li kod takmičenja A pro-pisani veleskok dohvatom na drugi koji deo konja, nego je propisan, t. j. mora da bude na vrat.
Ako sede ali skoči tekmovalec na orodje tako, da to nima vpliva na gladkost sestave, je to smatrati za težko p r e k i n j e n j e.
Ako tekmovalec zgrabi hlače, se smatra to za 1 a h k o p r e k i n j e -n j e.
Padec na tla pri seskoku z orodja ima vpliv na znamko, kar se tiče kakovosti izvedbe.
b) Pri izvedbah v panogah proste tekme se znamkuje samo dosežena mera ali dosežen čas po lestvici, ki je navedena v posebnem delu.
c), proste vaje se znamkujejo glede strumnosti in pravilnosti izvedb
’ posameznika po načelih, navedenih pod točko 7. a). Ocena skladnosti z eno do deset točk se šteje samo vrsti.
d) vedenje in vodstvo vrste se znamkuje pri vsaki panogi tekme po lestvici do 10 točk. V vsoto točk cele vrste pa se šteje samo povprečna številka vseh teh znamk. Pri znamkovanju vedenja je odločilna tudi oprava tekmovalcev.
Poprave so izključene. Ponavljati sme tekmovalec vajo le, če se je med prvim izvajanjem tekmovalne vaje pokvarilo ali podrlo orodje. Varovanje je dovoljeno, ni pa dovoljena pomoič. Vsa izvedba postane zaradi pomaganja neveljavna brez pravice na popravo.
Obvezne vaje se izžrebajo na predvečer tekme iz zbirke 5 sestav, ki so pri vsakem orodju v «posebnem dolu». Te vaje se izvajajo lahko na poljubno stran, vendar pa mora cela vrsta z namestniki vred izvajati sestavo v isto stran. Prosto vajo, ki bo izžrebana izmed 4 zletnih sestav, je izvesti v p/edpisano stran.
8.) Oprava tekmovalcev je v tekmi A in li običajni telovadni kroj, torej: črni telovadni čevlji na trakove, temnomodre dolge telovadne hlače čez čevlje, napete spodaj z gumastim trakom, rdeče-beli (modro-beli) pas, bela majica z rdečimi obrobki in trakom z imenom društva ter čepica s peresom. Prepovedujejo pa se mornarske hlače, spodaj široke in s kvačko pripete v luknjico čevljev. Za ostale
Sed n e li takmičar ili skoči na spravu tako, da to ne upliva na glat-koču sastava, tada se to smatra težim prekidom vežbe.
U h v a t i li takmičar hlače, onda je to 1 a k o p r e k i n u 6 e.
Pad na tla prigodom s a -skoka sa sprave upliva na ocenu samo u pogledu kakvoće izvedbe.
b) Kod vježba svobodnog takmičenja ocenjuje se samo postignula mera, odnosno postignuto vreme prema lestvici, navedenoj u posebnom delu.
c) proste vežbe ocenjuju se gle-dom na vrsnoću i ispravnost izvodenja pojedinaca po načelima, istalcnutim pod tačkom 7. a). Ocena skladnosti sa jedilom do deset tačaka uračunava se samo odelenju.
d) vladanje i vodenje odele n j a ocenjuje se pri svalcoj vrsti takmičenja po lestvici do 10 tačaka. U svotu tačaka celog odelenja uračunava se samo poprečni broj sviju ovih ocena. Pri ocenjivanju vladanja od-lučuje i odelo takmičarevo.
Popravci su isključeni. Takmičar smije da popravi vežbu samo u slučaju, ako se u vreme vežbanja pokvarila ili srušila sprava. Dozvoljeno je pripaziti, da vežbač ne padne, no pomagati mu se nesme. U potonjem slučaju cela izvedba ne vredi i takmičar nesme da je ponovi.
Obvezatne vežbe ižrebače se u predvečerje takmičenja iz zbirke, lcoja sadržaje 5 sastavS, koji su na svakoj spravi u «posebnom delu». Te vežbe mogu da se izvode na lcojugod stranu, no ipak mora da ih celo ode-lenje i zamenik rade na istu stranu. Prosta vežba, koja če biti ižrebana iz-medu 4 sletskih sastava, mora da bude izvodena u propisanu stranu.
8.) Odelo t a k m i č a r a je u tak-mičenjima A i B jednako s običnim vežbovnim odelom, t. j. cme vežbače cipele sa trakovima, tamnomodre duge vežbače hlače, odozdo napete preko cipeli gumenim trakom, crveno-beo (modro-beo) pojas, bela crveno obrub-lena majica sa trakom društva, te kapa sa porom. Zabranjene su mornarske hlače, odozdo široke i pripete u cipele. Za ostala takmičenja, ukolike se izvode
tekme, v kolikor se vrše na suhem: Srni čevlji na trakove, ki so lahko opremljeni z žeblji, bele platnene dokolenke (najkrajše morajo segati vsaj 10 cm nad koleno), rdeče-beli (modro-beli) pas in bela, rdeče obrobljena majica s trakom društva. Za plavanje so predpisane platnene ali trikotaste plavalne hlačke, dovoljena je tudi platnena čepica.
Pri mečevanju se poslužujejo tekmovalci običajnega sabljaškega kroja in varoval.
9.) Dodatna določila za zlet ne tekme. Tekma se vrši, če se priglasi: v tekmi A najmanj 10 vrst, v tekmi B najmanj 10 posameznikov. Pri tekmah C—E zadostujejo že trije tekmovalci, v tekmi F pa najmanj tri vrste.
10.) Tekmovalne vrste naj se sestavijo po abecednem redu iz sedmih članov istega društva ali župe. Vodnik vrste naj bo vpisan na prvem mestu. Po klasifikaciji v tekmi sami se bo upoštevalo šest najboljših za oceno tekmovalne vrste, najslabši pa bo označen kot namestnik. Njegove znamke sicer ne štejejo v uspeh vrste, veljajo pa zanj kot tekmovalca-posa-meznika. Društva in župe, ki ne morejo postaviti vrste z rednimi tekmovalci, tekmujejo s šestimi, nosijo pa seveda same nevarnost, ki nastane za vrsto, če bi v teku tekme postal kakšen tekmovalec nesposoben za tekmo. V tem primeru izpade vrsta iz tekme vrst, dosežene točke ostalih članov pa štejejo le za njih uvrstitev med tekmo-valce-posameznike.
Cela vrsta ali posamezniki, ki ne pridejo na predpisano mesto v določenem času, ne bodo pripuščeni k tekmi. Vodniki vrst dvignejo tekmovalne tabele v števski pisarni pol ure pred časom, ki je določen za nastop njih vrste k tekmi in počakajo vrsto na zbirališču. Po končani tekmi izpolnijo labele z imeni ter jih takoj oddajo v števski pisarni. Za pravilno in pravočasno oddajo tabel odgovarjajo vodniki osebno; najstrožje se prepoveduje oddajati tabele komurkoli razen sodniku, ki ocenjuje izvedbe vrste.
na suhom: crne cipele sa trakovima (mogu da su proviđene čavlićima), bele platnene dokolenice (najkrace moraju da sižu 10 cm iznad kolena), crveno-beo (modro-beo) pojas i bela crveno obrublena majica sa trakom društva. Za plivanje su propisane platnene ili trikotne plivaće gaćice, a može se imati i platnena kapica.
Pri mačevanju služe se takmičari kod mačovanja uobičajenim odelom i zaštitnim spravama.
9.) Dodatne ustanove s 1 e t -s k i m t a k m i č e n j i m a. Takmiče-nja če se održati, ako se prijavi: tak-mičenjima A najmanje 10 odelenja, a onima pod B najmanje 10 pojedinaca. Takmičenjima C—E dostatna su i tri takmičara, a onima pod F potrebna su najmanje tri odelenja.
10.) Takmičarska odelenja imadu se sastaviti abecednim redom od 7 članova istoga društva ili župe. Voda odelenja upisan je na prvom mestu. Prema klasifikaciji, postignutoj u sa-mom takmičenju, uzeće se u račun
6 najboljih za ocenu takmičarskog odelenja, a najslabiji biče označen kao za-menik. Ocene ovoga ne uračunavaju se u uspeh odelenja, no vrede mu kao takmičaru-pojedincu. Društva i župe, koje ne mogu da postave odelenje sa
7 vežbača, takmiču šestoricom. No u tom slučaju nose dakako same posledice, koje prete odelenju, postane li
j koji vežbač tokom vežbanja nesposo-ban. U potonjem slučaju otpada odelenje iz takmičenja odelenja, a postignute tačke ostalih članova vrede za njihovo uvrštenje medu takmičare-pojedince.
Celo odelenje ili po j edin a c neče biti pripušteni takmičenjima, ne dodu li u određeno vreme na mesto takmičenja. Vode odelenja moraju da podignu tabele takmičenja u računar-skoj pisarni po sata prije vremena, odredenog za nastup njihovih odelenja takmičenjima i na sabiralištu čekaju svoja odelenja. Iza takmičenja ispune tabelu imenima, te je predadu u raču-narskoj pisarni. Za ispravnu i pravo-dobnu izručbu tabela lično su odgovar-ni vode odelenja, pa se strogo zabra-njuje predaja tabela bilo kome izim sucu, koji ocenjuje izvodenja odelenja.
Brž ko so nastopile vrste, vztrajajo mirno skupaj pod vodstvom slojih vodnikov, dokler ni končana vsa tekma.
Na tekmovališče ni dovoljen vstop nikomur razen tekmovalcem, sodnikom in onim, ki vodijo tekme ali vodnikom pomagajo.
11.) Poljubna vaja v tekmi A se izvaja na drogu, v tekmi B na drogu, bradlji, konju na šir, na krogih in v prostih vajah. Tekmovalne vrste si lahko izberejo poljubno vajo iz zbirke, ki je objavljena v posebnem delu. Če si pa sestavi vrsta sama svojo' vajo, mora biti primerno težka za dotično stopnjo tekme, ter mora obsegati koleb, teg in držo. Če sestava no ustreza tem zahtevam, se ne znamkuje in vrsta izgubi znamko za težkočo.
Tekmovalci-poeamezniki si morajo izbrati za poljubno vajo vajo iz omenjene zbirke.
Oni pa, ki tekmujejo samo zbog tega kot posamezniki, ker je razpadla iz izbirne tekme izišla cela vrsta, si vzamejo lahko za svojo poljubno vajo ono, ki jo je vadila razpadla vrsta. To okol-nost pa mora potrditi župni načelnik. Poljubna vaja naj bo napisana v dveh izvodih na liste, opremljene z žigom COS., ter jo je obenem s prijavo oddati odposlancu zletnega načelništva na izbirnih tekmah v župi.
Lastne poljubne vaje bo ocenila po ležkoči posebna komisija z 1—10 točk. Poljubne vaje za posameznike obeli oddelkov na drogu so znamkovane že v dotični zbirki. Če se pri tekmi ugotovi, da se izvedena vaja ne ujema z napisano, se oceni (če ustreza predpisom) glede izvedbe kakor tudi glede težkoče po tem, kar tekmovalec v resnici izvede.
Zato se znamka za težkočo vpisuje v tabele šele pri tekmi sami.
12.) O sodnikih. Pri vsakem orodju za obvezne vaje sta določena po 2 sodnika; pri prostih vajah 8, ki pa se dogovore, kdo od njih bo vrhnik.
Kad su odelenja nastupila vežbama takmičenja, imadu da se drže na okupu svi članovi tih odelenja pod nadzorom svojih voda sve do potpunog završetka takmičenja.
Na takmilište dozvoljen je pristup samo takmičarima, sucima i onima, koji upravljaju takmičenjima i njihovim pomagačima.
11.) Slobodna vežba takmičenja A izvodi se na preči, takmičenja B na preči, ručama, konju u šir, kari-kama i u prostoj vežbi. Odelenja tak-mičara mogu da odaberu slobodnu vežbu iz zbirke, obelodanjene u posebnom odelku. Ako si odelenje samo sastavi slobodnu vežbu, to ista mora da bude primereno teška prema dotičnom stup-nju takmičenja i mora da sadržaje zamah, vučenje i izdržaj. Sastavi, koji tome ne odgovaraju, neče biti ocenjeni, a odelenje če time da gubi ocenu za teškoču.
Takmičari-pojcdinci moraju da si odaberu slobodnu vežbu iz spomenute zbirke.
Oni pak takmičari, koji takmiče kao pojedinci samo usled toga, jer se iz prethodnih izbornih takmičenja izašlo odelenje raspalo, mogu da se posluže istom slobodnom vežbom, koju bi imalo i raspalo odelenje. Tu okolnost mora da potvrdi načelnik župe. Slobodna vežba mora da se napiše u dva primerka na listu, providenom sa žigom COS., te mora da bude istovremeno sa prijavom uručena izaslaniku sletskog načelništva prigodoin izbornih takmičenja u župi.
Vlastite slobodne vežbe oceniče se po teškoči od posebne komisije sa 1—10 tačaka. Slobodne vežbe pojedi-naca obiju odelenja na preči več su, gledom na teškoču, označene u dotičnoj zbirci. Ustanovi li se prigodom takmičenja, da izvedena vežba nije u skladu sa napisanom, oceniče se (od-govara li propisima) gledom na iz-vedbu i teškoču prema tome, što če takmičar za pravo izvesti.
Zato se ocena za teškoču upisuje u tabelu tek prigodom samog takmičenja.
12.) O s u c i m a. Pri svakoj spravi odredena su za pr opisa ne vežbe po dva suca, pri prostim vežbama osam, a ti če se sporazumeli, koji če od njih da
Pri orodju za poljubne vaje so 4 sodr niki, od katerih sodita dva izvedbo vaje, druga dva pa težkočo vaje. O številu sodnikov v tekmah C—F glej ^posebna določila». Vsak sodnik sodi sam zase izvedbo vaje tekmovalca. Ce se znamke sodnikov ne skladajo, izračuna vrlinik srednjo (povprečno) znamko.
Znamkovanje je javno. Zato pove vrlinik znamko tudi tekmovalcu, ko jo vpiše v tabelo. Vsaka poprava ali prepis znamke v tabeli mora biti od Vrhnika overovljena.
Naloga vrhnika je, voditi tekmo na prideljenem mu orodju, skrbeti za neoviran potek tekme in za red med tekmovalci. Vrhnik sprejema tudi eventualne pritožbe in prizive tekmovalcev proti proglašeni znamki, ter javi to, ne da bi prekinjal tekmo, takoj pismeno predsedniku sodniškega zbora.
Tekmovalec mora prijaviti svoj protest takoj, ko je bila znamka proglašena, sicer se nanj ne bo oziralo. Protest se mora sporočiti prizivni komisiji takoj, ko je kočana tekma vrste na dotičnem orodju.
13.) O prizivni komisiji. Pritožbe proti oceni sodnikov, ki jih je prijaviti predsedniku sodniškega zbora, rešuje prizivna komisija, sestavljena iz predsednika sodniškega zbora, njegovega namestnika, 2 članov načel-ništva COS., 2 članov prednjaškega zbora COS. in 2 namestnikov.
Proti odločitvam te komisije ni priziva. Če je priziv odklonjen, je tekmovalec izključen od nadaljnjega tekmovanja. Vse znamke izključenega odpadejo od vsote vrste in vrsta sama, če ji ne preostane še 6 članov, razpade v posameznike.
Če se pritoži vrsta kot celota, odpade v takem primeru cela vrsta iz tekme. Člani vrste se ne morejo udeležiti nadaljnje tekme niti kot posamezniki.
Priziv je mogoč samo proti oceni lastne izvedbe.
bude vrhovni sudija. Pri spravi za slo-bodne vežbe nalaze se četiri suca, od kojih dvojica prosuduju izvedbu vežbe, a ostala dvojica njenu teškoču. O broju sudija takmičenja C—F vidi «posebne ustanove». Svaki sudac sudi sam za sebe. Nisu li ocene sudaca jednake, iz-računače vrhovni sudac poprečnu ocenu.
Ocena je javna. Zalo če vrhovni sudac i da je kaže takmičaru odinah iza upisa u tabelu. Svaki prepis ili ispra-vak ocene u tabeli mora da bude ove-rovlen od vrhovnog suca.
Vrhovni sudac dužan je da upravlja takmičenjem na odredenoj mu spravi. IJsto se stara, da tok takmičenja ne bude prekidan, te da se održi poredak medu takmičarima. Osim toga prima i eventualne pritužbe i prizive takmi-čara protiv proglašene ocene i odmah lo pismeno javlja predsedniku sudač-kog zbora ne prekidajuči time lok takmičenja.
Takmičar mora da uloži svoj protest odmah kako mu je izrečena ocena. U protivnom slučaju neče se protest uva-žiti. Protest mora da se izruči p r i -z i v n o j komisiji odmah, kako je dovršeno takmičenje odelenja na do-tičnoj spravi.
13.) O prizivnoj komisiji. Pritužbe protiv ocene sudaca, koje se podnose predsedniku sudačkog zbora, rešava prizivna komisija. Istu sačinja-vaju predsednik sudačkog zbora, njegov zamenik, dva člana načelništva COS., dva člana prednjačkog zbora ČOS. i dva zamenika.
Protiv odluka te komisije nema priziva. Bude li priziv zabačen, tada je takmičar isklučen od nastavka takmičenja. Sve ocene isklučenog odpadaju od svote odelenja i ne preostaje li mu šest članova, raspada u pojedince.
Prituži li se odelenje kao celina, to u lom slučaju celo odelenje otpada od takmičenja. Nakon toga članovi tog odelenja ne mogu više da učestvuju u nastavku takmičenja ni kao pojedinci.
Prizvati se može samo protiv ocene vlastite izvedbe.
O zboru sodnikov.
1.) Sodhike za tekme voli prednjaški zbor COS. na predlog načelništva.
2.) Za uvrstitev v zbor sodnikov veljajo naslednji pogoji:
a) svedočba društva, potrjena, od župe, ki naj obsega izjavo o telovadski sposobnosti vobče in o kakšni posebni izvežbanosti;
b) izkaz o tem, ali se je udeležil sokolskih ali drugih tekem in s kakšnim uspehom. Druge olcolnosti, ki so za presojo sposobnosti za funkcijo sodnika važne;
c) da se podvrže izpitu, katerega obseg in red izdela načelništvo in potrdi prednjaški zbor COS.
3.) Sodniki morajo biti praviloma člani sokolskih društev. V izjemnih primerih se pritegnejo k tekmam lahko tudi sodniki iz nesokolskih krogov, če so strokovno sposobni in je zajamčena nepristranska sodba.
4.) Zbor sodnikov je stalna uredba. Član zbora sodnikov preneha biti:
a) kdor prijavi svoj izstop;
b) kdor pomanjkljivo vrši svoje sodniške dolžnosti;
c) kdor pokaže nezadostno znanje;
d) kdor se spušča vedoma v prestopke proti časti Sokola in sodnika.
5.) O teh primerih odloča načelništvo COS. Njegove odločitve so nepreklicne.
6.) Predsednika sodniškega zbora in njegovega namestnika voli prednjaški zbor COS. za dobo 2 let.
7.) Samo Člani sodniškega zbora COS. smejo soditi na vseh skupnih tekmah žup in tekmah COS.
8.) Člani zbora sodnikov COS. so lahko tudi člani načelništva.
9.) Izvoljene sodnike dodeljuje k posameznim orodjem načelništvo COS. Sodniki vsakega orodja tvorijo skupaj
sodniški odsek».
10.) V kolikor je mogoče, naj se gleda na to, da se sodnik ne dodeli k orodju, na katerem tekmuje društvo ali župa, katere član je sam.
11.) Predsednik sodniškega zbora skliče zbor na posvet dan pred tekmo.
V	tej seji, ki je obvezna za vse, ki so
O	zboru sudaca.
1.) Suče za takmičenja bira prednjačili zbor COS. na predlog načelništva.
2.) Za uvrzbu u zbor sudaca važe ovi uveti:
a) svedodžba društva, potvrdena od župe, koja treba da sadrži izjavu o telovežbenoj spremi uopče i o evenl. naročitoj uvežbanosti;
b) iskaz o učesti pri sokolskim ili inim takmičenjima i kojim uspehom, te
o	inim okolnostima, koje su važne za prosudi. vanje sposobnosti za funk-ciju suca;
c) podvrgnuče ispitu, čiji opseg i red izraduje načelništvo, a potvrduje prednjački zbor COS.
3). Suci moraju redovito da budu članovi sokolskih društava. U iznim-nom slučaju mogu se takmičenjima kao suci pozvati i nesokoli, ako su strokovno spremni i bude li zajamčeno nepristrano sudenje.
4.) Zbor sudaca je stalna uredba. Članom zbora sudaca prestaje biti:
a) ko prijavi ,svoj istup;
b) ko ne vrši sudačke dužnosti kako valja;
c) ko pokaže nedostatno znanje;
d) ko se hotimice upušta u prestupke protiv časti Sokola i suca.
5.) O takim primerima odlučuje načelništvo COS. Odluke istoga ne-opozive su.
C.) Predsednika sudačkog zbora i za-menika mu bira prednjački zbor COS. na dve godine.
7.) Na svim skupnim takmičenjima župa i COS. smiju da sude samo članovi sudačkog zbora COS.
8.) Članovi zbora sudaca COS. mogu da budu i članovi načelništva.
9.) Izabrane suče dodeljuje pojedi-nim spravama načelništvo COS. Suci svake sprave sačinjavaju zajedno «su-dački odsek».
10.) Ima se nastojati, u koliko je moguče, da se suci ne dodeljuju spravi, na kojoj se takmiči društvo ili župa, gdje su ti suci sami članovi.
11.) Predsednik sudačkog zbora sa-ziva zbor na savetovanje dan pri jo takmičenja. U toj če se sednici, ob-
sprejeli funkcijo sodnika in na katero imajo tudi samo oni pristop, se;
a) izžrebajo obvezne vaje za tekmo na orodju in proste vaje;
b) pokaže način, kako je tekmovalcem izvesti vaje;
c) proglasi razdelitev sodnikov v odseke;
d) razdele vse potrebne tiskovine za tekmo;
e) razloži tekmovalni red, v kolikor bi to kdo od sodnikov zahteval;
f) izvolijo trije člani zbora, navedenega pod IV.
12.) Razen k tej seji skliče predsednik zbora sodnikov ali njegov namestnik zbor k posvetu, kadarkoli se pokaže potreba za to. Zbor sodnikov sklepa z nadpolovično večino glasov prisotnih članov.
13.) Predsednik sodniškega zbora, ki sam ne sodi nikdar, pazi na to, da se izpolnjujejo ta pravila in vsi sklepi zbora.
14.) Vsak sodnik se zaveže že s tem, da sprejme svoj posel, da bo natančno proučil vse predpise za tekmo in da se bo po njih ravnal ter izvedbe tekmovalcev presojal po najboljši vednosti in vesti.
Dodatna določila.
1.) Razlaga tega reda je pridržana načelništvu ČOS.
2.) Odločati o primerih, ki v tem redu niso omenjeni, sme le zbor, sestavljen iz vodnika tekme, predsednika sodniškega zbora ali njegovega namestnika in treh članov, ki jih voli zbor sodnikov.
Vrhovno vodstvo tekem je pridržano načelniku ČOS. in po potrebi njegovemu namestniku, določenemu po na-čelnišlvu ČOS. V pomoč mu bo dodeljeno potrebno število rediteljev za tekme.
Nagrade dobe:
Л. V tekmi v i š j i h i 'n n i ž j i h vrst.
Vse vrste, ki dosežejo: 85 % dosegljivih točk, venec s srebrnim mono-gramom in strakom ter diplomo.
75 % dosegljivih točk, venec s Irakom in diplomo.
vezatnoj za sve, koji preuzeše funkcije sudaca i na koju imadu pristup samo suci:
a) ižrebati obvezatne vežbe takmičenja na spravama i prosta vežba;
b) pokazati način, kako takmičari treba da izvode vežbe;
c) proglasiti razdioba sudaca u odseke;
d) razdeliti sve potrebne tiskan ice takmičenja;
e) obrazložiti «red takmičenja» u koliko to koji od sudaca bude zatražio;
f) izabrati trojicu članova zbora, nave-denoga pod IV.
12.) Izim toga predsednik zbora sudaca ili zamenik mu sazivle sednicu zbora na savetovanje, kadagod se za to pokaže nužda. Zbor sudaca stvara zaključke natpolovičnom večinom prisut-nih članova.
13.) Predsednik sudačkog zbora, koji sam ne sudi, bdije, da se sve vrši tačno po ovim pravilima i da svi zaključci budu izvršeni.
14.) Svaki sudac več je samim prijemom svoje službe obvezan, da tačno prouči sve propise takmičenja i da se po njima ravna, te da izvodenja takmi-čara prosuduje po najboljem svoin znanju i savesti.
Dodatne ustanove.
1.) Tumačenje tog reda pridržuje se načelništvo ČOS.
2.) Odlučivati o slučajevima, koji u torne redu nisu spomenuti, smije tek zbor, u kojemu su: voda takmičenja, predsednik sudačkog zbora ili njegov zamenik i trojica članova, koje biro zbor sudaca.
Vrhovno vodstvo takmičenja pridržano je načelniku COS., a u slučaju potrebe zamen iku istoga, odredenom od načelništva ČOS. U pomoč biti če mil dodelen potreban broj redatelja takmičenja.
Nagrade dobivaju:
A.	U t a k m i č e n j i m a v i š i h i n i ž i h o d e 1 e n j a
sva odelenja, koja postignu 85 % dosežnih tačaka: venae sa srebrenim monogramom sa trakom i diplomu;
75% dosežnih tačaka: venac sa trakom i diplomu;
Vsi posamezniki, ki dosežejo 85 % dosegljivih točk, malo kolajno, venec s trakom in s srebrnim monogramom in diplomo.
Ker je tekma višjih vrst za društva ČOS. istočasno tudi tekma za prehodno darilo L ii t z o w o v. ščit, ga dobi prva češkoslovaška vrsta, ki doseže največje število točk, če znaša to število več kot 85 % vseh dosegljivih točk.
Ta uspeh ji bo označen tudi v diplomi, ki je opremljena z reprodukcijo Liitzowovega ščita. Ime vrste (društva ali župe) bo vrezano na originalu bronastega ščita, ki bo trajno razstavljen v sokolskem muzeju. Vsi člani zmagovalne vrste dobijo v spomin kolajno, označujočo pridobitev prehodnega darila.
Branilec tega darila je telovadno društvo Sokol v Kral. Vinohradih.
B.	V tekmi za slovansko prvenstvo.
Prvi trije — če dosežejo nad 85 % dosegljivih točk — srednjo kolajno s srebrno vejico, venec s trakovi in srebrnim monogramom in diplomo.
Drugi, ki dosežejo 85 % dosegljivih ločk, malo kolajno, venec s trakovi in srebrnim monogramom in diplomo.
Tekmovalci, ki dosežejo 75 % dosegljivih točk, malo kolajno in diplomo.
C.	Šesteroboj.
Prvi trije, ki dosežejo n a d 80 t o č k, dobijo: srednjo kolajno, venec s trakovi in srebrnim monogramom in diplomo.
Oni, ki dosežejo 80 točk ali več: malo kolajno, venec s trakovi in srebrnim monogramom in diplomo.
Kdor doseže 7 0 točk: malo kolajno in diplomo.
D.	Deseteroboj.
Prvi trije, če dosežejo vsaj 4350 točk, dobijo: srednjo kolajno s ščitkom, venec s trakovi in srebrnim monogramom in diplomo; kdor doseže 4000 točk: malo kolajno in diplomo.
E.	Posebne tekme.
Prvi trije v vsaki panogi: malo kolajno in diplomo.
svi pojedinci, koji postignu 85 % dosežnih tačaka: malu kolajnu, venac sa trakom i srebrenim monogramom i diplomu.
Pošto je takmičenje viših odelenja ČOS. ujedno i takmičenje za prelazni dar L ii t z o w o v š t i t, to če ga dobiti prvo čs. odelenje, ltoje će postiči naj-veči broj tačaka, ako taj broj iznosi više od 85 % sviju dosežnih tačaka.
Taj uspeh biti če odelenju označen ii diplomi, koja je opremljena reproduk-cijom Liitzo\vog štita. Ime odelenja (društva ili župe) biti če urezano na originalu bronačnog štita, koji če biti trapio izložen u sokolsltom muzeju. Svi članovi pobedniškog odelenja dobiti če na uspomenu kolajnu sa oznakom pre-dobljenog prelaznog dara.
Branitelj toga dara je telovežbeno društvo Sokol na Kral. Vinohradima.
B.	U takmičenjimaza sl a vensko prvenstvo.
Prva trojica, ako postignu preko 85 % dosežnih tačaka: srednju kolajnu sa srebrenom grančicom, venac sa trako-vima i srebrenim monogramom, te diplomu.
Ostali, koji postignu 85 % dosežnih tačaka: malu kolajnu, venac sa trako-vima i srebrenim monogramom, te diplomu.
Ovi, koji postignu 75 % dosežnih tačaka: malu kolajnu i diplomu.
C.	Šesteroboj.
Prva trojica, koji postignu preko
8	0 tačaka, dobiju: srednju kolajnu, venac sa trakovima i srebrenim monogramom, te diplomu.
Koji postignu 8 0 tačaka: malu kolajnu, venac sa trakovima i srebrenim monogramom, te diplomu.
Ko postigne 7 0 tačaka: malu kolajnu i diplomu.
D.	Deseteroboj.
Prva trojica, ako postignu barem 4350 tačaka: srednju kolajnu sa štit-kom, venac sa trakovima i srebrenim monogramom, te diplomu; ko postigne 4000 tačaka: malu kolajnu i diplomu.
E.	Posebna tak mičen j a.
Prva trojica u svakoj grani: malu kolajnu i diplomu.
F.	T e k m a v igra h.
Zmagovalno moštvo v vsaki igri: malo kolajno in diplomo.
II.	POSEBNA DOLOČILA.
Tekma društev v višjem oddelku.
Vse tekmovalne sestave se lahko izvajajo tudi v drugo (nasprotno) smer; cela vrsta pa mora vaditi v isto smer. Cela vrsta torej izvaja sestave kakor so pisane (z izpustitvijo označeni smeri v oklepajih) ali pa po označbah smeri v oklepajih.
Konj vzdolž brez ročajev.
Znamkuje se izvedba. Preskok z drugim prijemom, kakor na vrat, se ne znamkuje.
Vsakemu tekmovalcu je dovoljen samo en poskusni skok, ki se tudi lahko znamkuje, ako tekmovalec izrazi to željo sodnikom takoj, ko je izvedel skok.
Proste vaje.
Tekmuje se v eni sestavi zletnih prostih vaj, ki se izvede v prostem razstopu na štetje vrhnika. Znamkuje se pravilnost izvedbe pri vsakem posamezniku z 10 točkami. Izžrebana sestava se izvede samo enkrat. Skladnost skupne izvedbe cele vrste se oceni z 10 točkami, ki se štejejo samo vrsti kot celoti.
Skok v daljino z zaletom (višji).
Skače se z odrivom poljubne noge brez deske trikrat. Prestop roba odskočišča napravi skok neveljaven. Meri se razdalja od robu odskočišča k najbližjemu sledu doskoka. Znamkuje se najdaljši skok in tekmovalec dobi za skok v daljino:
500 cm ..... 10 toč.
495	 .........9-5	„
490	 .........9	„
485	 ......... 8-5	„
480	 ......... 8	„
475	 ......... 7'5	„
470	 .........7
465	„.........6-5	„
460	„.........0	„
455	 ......... 5-5	„
450	„.........5	„
F.	T a k m i č e n j a u igrama.
Pobjednička momčad u svakoj igri: malu ltolajnu i diplomu.
II.	POSEBNE USTANOVE.
Takiničcnja odelenja višeg razdela.
Sve vežbe takmičenja mogu se vež-bati i na drugu stranu, no c e 1 o odele-nje m o r a da ih izvodi na istu stranu. Celo dakle odelenje vežba sastav, kako je napisan (ne obaziruči se na ozna-čenja u zagradama) ili vežba samo prema označenjima u zagradama.
Konj uz duž bez kvataljki.
Ocenjuje se izvedba. Preskok, izveden inim hvatom, umesto samo na vrat, ne ocenjuje se.
Svakom je takmičaru dozvoljen je-dan pokusni skok, koji može da bude
i	ocenjen, ako to takmičar zaželi i od-mah to, čim je izveo skok, kaže sucima.
Prosta vežba.
Takmiči se u jednom sastavu slet-skih prostih vežbi. Radi se u punom razmaku prema brojanju vrhovnog suca. Ocenjuje se pravilnost izvedbe pri svakom pojedincu sa 10 taČaka. Ižrebani sastav izvede se samo jedam-put. Skladnost skupne izvedbe celog odelenja isto se tako ocenjuje sa 10 tačaka, koje se uračunavaju odelenju samo kao celini.
Skok u daljinu zaletom (viši).
Skače se odrazom kojegod noge, bez daske, triput. Prekoračenje ruba od-skočišta čini skok bez vrednosti. Meri se udaljenost od ruba odskočišta do najbliže stope doskoka. Ocenjuje se najdalji skok i takmičar dobiva za skok u daljinu:
500
495
490
485
480
475
470
465
460
455
450
cm
10 tač. 9-5 „
9	„ 8-5 „
8 „ 7-5 „
7	„
65 „
C „ 5-5 „
5	„
445 cm 440 435 430 425 420 415 410 405 404
5 loč. 5 „
Metanje krogle (višji).
Meče se trikrat 7-25 kg težka krogla iz kroga v premeru 2-13 m, iz poljubne stoje in s poljubno roko. Prekoračenje kroga ali dotik zemlje z roko zunaj kroga pred padom krogle, napravi met neveljaven. Meri se v premi smeri iz sredine kroga razdalja od prvega sledu pada do notranjega oboda kroga. Znamkuje se najdaljši met, in to za met, ki je dolg
850 cm .	.... 10 toč.
845 „ .	.... 9-5 „
840 „ .	.... 9 „
835 „ .	.... 8-5 „
830 „ .	.... 8 „
825 „ .	.... 7-5 „
820 „ .	.... 7 „
815 „ .	.... 6-5 „
810 „ .	.... 6 „
805 „ .	.... 5-5 „
800 „ .	.... 5 „
795 „ .	.... 4-5 „
790 „ .	.... 4 „
785 „ .	.... 3-5 „
780 „ .	.... 3 „
775 „ .	.... 2'5 „
770 .. .	.... 2 „
765 „ .	.... 1-5 „
760 „ .	.... 1 „
755 „ .	.... 0-5 „
754 „ .	.... 00 „
Tek na	100 ni (višji).
Tekališče je dolgo 100 m, ravno in brez ovinkov; proge so za vsakega tekmovalca 120—150 cm široke, ki pa morajo biti druga od druge jasno oddeljene. Vsak tekmovalec ima svojega sodnika s stopko. Stek se prične na pok iz pištole po prejšnji napovedi: «na start — pozor!» Start in cilj sta označena s črto na zemlji; na cilju so poleg tega še prosto viseči traki v višini prs. Če steče kak tekmovalec pred
445 cm . 440 „ . 435 „ . 430 „ . 425 „ . 420 „ . 415 „ . 410 „ . 405 „ . 404 „ .
.	4-5 tač.
•	4	„
3'5 ,,
.	3	„
•	2-5	„
■2
•	u	11
.	1-5	„
•	1	„
■	05	„
•	00	„
Baranje kugle (viši).
Baca se triput 7-25 teSku kuglu iz kruga u promeru 2-13 m, iz povoljnog stajanja i kojomgod rukom. Prekoračenje kruga ili dotik rukom o zemlju izvan kruga prije pada kugle čini bacaj nevaljanim. Meri se u ravnom smeru iz sredine kruga daljina od prvoga tra-ga pada do nutarnjeg oboda kruga. Ocejuje se najdalji bacaj, i to za bacaj, koji je dug
850 cm 845 840 835 830 825 820 815 810 805 800 795 790 785 780 775 770 765 760 755 754
10
9-5
9
8-5 5 5 5
tač.
Trčanje 100 in (visi).
Trkalište je dugo 100 m, ravno, bez zavoja; pruge su za svakog takmičara 120—150 cm široke i mora da su jedna od druge jasno odelene. Svaki takmičar ima svog suca sa časomerom. Trčanje počima hicem pištolje prema ovome naveštaju: «Na start — pozor b Start i cilj su označeni ertom na zemlji; na cilju su osim toga još slobodno viseči trakovi u višini prsiju. Otrči li koji takmičar prije danog znaka, prekida sudac
trčanje ponovnim hicem iz pištolje i nastupa se iznova.
Ocenjuje se brzina i dobiva 10 tačaka, ko protrči 100 m dugu prugu za 12% sek. Takmičar gubi za svaku dalnju Vr, sek., ko ju trči dulje, 1 tačku.
12% sek...............10	tač.
13	„	 9	,,
13'/,	„ .............8	„
13*/,,	„ .............7	„
13%	„ .............6	„
13%	„ .............5	„
14 '  ..............4 „
14%	» ............ 3	»
14%	” .............2	„
143/r,	» ............ 1	»
14% .................. 0	„
Takniičenje odelcnja nižcg razdela.
Sve vežbe takmičenja mogu se vež-bati i na drugu stranu, no celo ode-lenje mora da ih izvodi na istu stranu. Celo dakle odelenje vežba sastav, kako je napisan (ne obaziruči se na označenja u zagradama) ili vežba samo prema označenjima u zagradama.
Konj uz duž bcz h vata ljlu (niži): vidi viši razdel.
Prosta vežba: vidi viši razdel.
Skok u daljinu zaletom: isto, kao za viši razdel, tek mera je drukčija:
460 cm . .		. . 10 toč.	460	cin . .	. . 10 tač.
455		. . . 9-5 „	455	11 • •	
450	11 • *	■ • 9 „	450	11 •	■ • 9 „
445	11 • *	. . 8-5 „	445	11 • •	. . 8-5 „
440	11 • *	■ • 8 „	440	11 • •	• • 8 „
435	11 • •	• - 7-5 „	435	11 • •	• • 7-5 „
430	» • •	. . 7 „	430	11 • •	. . 7 „
425	11 • •	. . 6-5 „	425	11 • •	. . 6-5 „
420	11 • •	. . 6 „	420	11 • •	. . 6 „
415			415	11 • •	. . 5-5 „
410	11 * •		410		
405	11 • •	■ • 4-5 „	405	11 • •	• • 4-5 „
400	11 • •	• • 4 „	400	11 • •	. . 4 „
395	„ . .	. . 3-5 „	395	11 • •	. . 3-5 „
390	11 * *	. . 3 „	390	11 • •	• ■ 3 „
385	11 * *	■ • 2-5 „	385	11 • •	. . 2-5 „
380	11 • *	9	880	11 • •	2
375	11 • •	• • 15 „	375	11 • •	• ■ 1-5 „
370	11 * *	■ • 1 „	'370	11 • •	• • 1 „
365	11 * •	. . 05 „	365		. . 0-5 „
'364	11 • *	. . 00 „	364		. . 00 „
danim znamenjem, prekine sodnik tek zopet s pokom iz pištole in nastopi se znova.
Znamkuje se hitrost in dobi 10 točk, kdor preteče 100 m dolgo progo v 12% sek. Tekmovalec izgubi za vsako nadaljnjo % sekunde, za katero teče dalj progo, 1 točko.
12% sek.............10	toč.
13	"	„ ...........9	„
13%	„ ...........8	„
13%	„ .......... 7	„
13%	„ ...........6	„
13 V,	» ...........6	„
14	„	 4	„
14'/,	„ ...........3	„
14%	„ ...........2	„
14%..................1	„
14%	„ ...........0	„
Tekma društev v nižjem oddelku.
Vse tekmovalne sestave se lahko izvajajo tudi na drugo stran, ampak celo društvo mora vaditi v isto smer.
Konj vzdolž brez ročajev (nižji): glej višji oddelek.
Proste vaje: glej višji oddelek.
Skok v daljino z zaletom: isto kakor za višji oddelek, samo mera je druga:
Met krogle (nižji): isto kakor za višji oddelek, mera pa:
750 cm..............10 toč.
745	„ ..... 9 5	„
740	„..........9	„
735	„..........8-5	„
730	 ..........8	„
725	 .......... 7-5	„
720	........... 7	„
715	 ..........6-5	„
710	 ..........6	„
70o	,,..........5*o	,,
700	........... 5	„
«95	„..........4-5	„
090	........... 4	„
(385	„..........3'5	„
№0.................. 3	„
675	„..........2'5	„
«70	 ..........2	„
665	 .......... 1’5	„
660	   1	„
655	„..........0-5	„
654	„.............0 0	„
Tek na 100 m (nižji): isto kakor za višji oddelek, mera pa: za lS1/^ sek.
10	točk, za vsako 1/r> sek. več 1 točko manj, za 15 sek. 1 točka, za 151/.: 0.
Baranje kugle (niži): isto kao za viši razdel, tek mera je drukčija:
750 cm..............10	tač.
745	„..........9-5	„
740	„..........9	„
735	„..........8-5	„
730  ................8	„
725	„..........7'5	,,
720  ................7	„
715	„..........6-5	„
710	„..........G	„
705	„..........5'5	„
700  ............... 5	„
695	„..........4-5	„
690	„..........4	„
685	„..........3-5	„
680	...... 3	„
675 .............. 2-5 „
670	„..........2	„
665	...... 1-5	„
660	„  1	„
655	„...........0 5	„
654	„..........0 0	„
Trčanje 100 m (niži): isto kao za viši, tek mera je drukčija: za 13l/r> sek. 10 t., za svaku 1/5 sek. više 1 t. manje, za
15	sek. 1 t., za 15^: 0.
Tekmovalni red za tekme članic na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1926.
Zenski prednjaški zbor COS. je določil za VIII. vsesokolski zlet v Pragi naslednje tekme:
A. Tekma članic v igrah:
I.	Štafeta (s koški) z žoga-njein v ulici.
II.	Podbijanje (podbivka).
III.	Preteki.
Tekma naraščajnic v igrali:
I.	Menjalni tek okrog igrišča.
II.	Načelniška v treh poljih.
III.	Podbijanje (podbivka).
B. Tekma članic in naraščajnic v štafetnem teku 4 X 75 m.
C. Tekma članic in naraščajnic v plavanju in skokih v vodo.
D. Smučarska tekma članic (izvršena ' v januarju 1.1.).
Ženski prednjački zbor COS. se je odlučio za sledeča takmičenja prigodom VIII. svesokolskog sleta u Pragu:
A. Takmičenje članica u igrama:
I. Štafeta (s koševima) Jop-tanjem u ulici.
II.	Podbijanja.
III.	Pretrkivanja.
Takmičenje naraštajki u igrama:
I.	Izmenično trčanje oko igra-lišta.
II.	Načelnička u trim poljima.
III.	Podbijanja.
B. Takmičenje članica i naraštajki u štafetnom trčanju 4 X 75 m.
C. Takmičenje članica i naraštajki u plivanju i Skokovima u vodu.
D. Takmičenje članica skijima (obav-ljena u januaru o. g.).
Pogoji za pripustitev k (okrni.
Tekmovalke morajo nastopiti z društvom v župi pri skupnih prostih vajah na zletu (t. j. podvreči se morajo župnim izbirnim tekmam).
Te tekmovalke se smejo udeležiti kakšne tekme pod A, B, C, in sicer pod A samo v eni igri.
Vsaka župa je obvezna poslati najmanj eno vrsto članic in eno vrsto naraščajnic h katerikoli igri, največ po eno vrsto v vsako navedeno igro, dalje eno štiričlensko vrsto članic k štafetnemu teku.
Župne tekme morajo biti izvedene najkesneje do 7. junija t. 1.
Do 12. junija morajo biti poslane prijave z imeni vseh tekmovalk in namestnic.
Na pozneje došle priglase se ne bo oziralo.
Namestnice naj bodo pri vsaki vrsti iger, teku in plavanju.
Namestnica sme nastopiti pred tekmo, mora pa biti prej javljena vrhnji sodnici. Med tekmo se telovadke ne smejo izmenjati.
Obleka telovadk.
Pri tekmi iger in teku mora biti predpisana telovadila obleka.
Vendar lahko tekmovalke, in sicer cela vrsta enako, odložijo krilo in tekmujejo v predpisanih telovadnih hlačah. Pri teku se priporočajo hlače (temnomodre) brez elastike, gladke, največ 5 cm nad kolenom. Vrsta lahko nastopi brez rute in nogavic. (Opraviti se je v garderobah in ne na telovadišču.)
Če ni ob določenem času tekmovalna vrsta (pri plavanju tudi posameznice) na določenem mestu, se ne prepusti k tekmi.
Vsaka vrsta mora imeti svojo spremljevalko, kateri so poverjene tekmovalne tabele. Ona je osebno odgovorna, da jih pravočasno vrne in da jih ne d& iz rok nikomur drugemu, kot samo določenim sodnicam.
Ko vrste nastopijo k tekmi, vztrajajo mirno pod nadzorstvom svojih vodnic.
Pri vsaki igri je ena vrhnja sodnica in toliko drugih, kolikor je določenih
Uvjcti pripuštanja takmičenjima.
Takmičarke moraju nastupiti sa društvom u župi pri prostim vežbama na sletu (t. j. moraju se podvrci župskim izbornim takmičenjima).
Te takmičarke smiju da sudeluju pri jednome takmičenju pod A, B, C, i to pod A samo u jednoj igri.
Svaka župa obvezana je, da postavi najmanje po jedno odelenje članica i naraštajki bilo kojoj igri, najviše pak po jedno odelenje u svaku od navedenih igara. Izim toga odelenje od 4 članica štafetnom trčanju.
Takmičenja župa moraju biti obav-ljena najkasnije do 7. juna o. g.
Do 12. juna moraju biti odaslane po-imenične prijave sviju takmičarka i zamenica.
Na posle stigle prijave neče se uzeti obzir.
Zamenica neka bude pri svakoj vrsti igre, trčanja i plivanja.
Zamenica smije da. nastupi prije takmičenja, no prije mora da bude prijavljena vrhovnoj sutkinji. Za sirnih takmičenja pak ne smeju se vežbačice odelenja izmeniti.
Odelo vežbačica.
Pri takmičenju u igrama i trčanju mora biti prepisano vežbače odelo.
No takmičarke mogu, i to celo odelenje, da odlože suknje i da se takmiče u propisanim vežbačim hlačicama. Pri trčanju preporučaju se tamnomodre hlačice, bez elastike, glatke, najviše 5 cm iznad kolena. Odelenje može da nastupi bez rupčiča i bez čarapa. Urediti se valja u garderobama, a nipošto na vežbalištu.
Ne bude li takmičarsko odelenje pravodobno na svome mestu (pri pli-vanju i pojedinke), neće im se dozvo-liti takmičenje.
Svako odelenje mora imati svoju pra-tilicu, kojoj če biti poverene tabele takmičenja. Ista je osobno odgovorna, da ih pravodobno vrati i da ih ne predaje nikome drugome, nego samo od-ređenim sutkinjama.
Čim su odelenja nastupila takmičenjima, ustrajat im je mirno pod nadzorom svojih voditeljica.
Pri svakoj igri je jedna vrhovna sutkinja i toliko inih, koliko je usta-
novljeno u posebnom redu (za igre, trčanje i plivanje).
Pritužba protiv ocenjivanja smije da podnosi samo voditeljica (načelnica) odelenja vrhovnoj sutlcinji, i to odmah po oceni.
Po svršenoj igri izničuje vrhovna sutkinja pritužbu pi-izivnoj komisiji, lcoja o pritužbi odmah odlučuje.
Prizivna komisija je sastav-ljena od predsednice zbora sutkinja, od dviju Slanica ženskoga načelničtva COS. i dviju članica ženskoga prednjač-koga zbora COS. Ta je komisija birana na prvoj sednici ženskoga prednjackog zbora COS. iza raspisa takmičenja.
Protiv odluke te komisije nema priziva.
Zabačena pritužba odelenja (ili po-jedinke isključuje ih od dalnjeg takmi-
čeuja.
v posebnem redu (za igre, tek, plavanje.).
Pritožbe proti znamkovanju sme vložiti samo vodnica (načelnica) vrste vrhnji sodnici in to takoj po znamkovanju.
Po skončani igri izroči vrhnja sodnica pritožbo prizivni komisiji, katera takoj o pritožbi odloči.
Prizivna komisija je sestavljena: iz predsednice sodniškega zbora, iz dveh članic ženskega načelništva COS. in dveh članic ženskega pred-njaškega zbora COS. Izvoljena je na prvi seji ženskega prednjaškega zbora COS. po razpisu tekem.
Proti odločitvi te komisije ni priziva.
Odklonjena pritožba vrste (ali posameznice) izključuje vrsto ali posameznico iz nadaljnje tekme.
Sodniški zbor.
Članice sodniSkega zbora voli na predlog načelništva ženski prednjaški zbor COS.
Sodnicam se je treba izkazati s pismenim potrdilom župnih načelnic, da so sposobne soditi pri teku, plavanju ali igri, z dostavkom, da so bile v tem pogledu preizkušene pri župnih izbirnih tekmah.
Sodnice naj kolikor mogoče ne bodo dodeljene vrstam svoje župe.
Žensko načelništvo COS. dodeli izvoljene sodnice k posameznim igram, teku in plavanju; po tej razdelitvi tvorijo sodnice posamezne sodniške odseke.
Predsednica sodniškega zbora skliče sodniški zbor na posvetovanje dan pred tekmo. Ta seja je za vse obvezna in je pristopna samo sodnicam.
Na nji se:
a) razglasi razdelitev v sodniške odseke;
b) izročijo vsi spisi glede tekem;
c) izvolijo tri članice sodniškega sveta za odločevanje v primerih, na katere v redu in pravilih ni mišljeno;
Sudački zbor.
Članice sudačkog zbora bira na predlog načelničtva ženski prednjački zbor COS.
Sutkinje se moraju iskazati pisme-nom potvrdom župskih načelnica, da su sposobne suditi pri trčanju, plivanju ili igri uz dodatak, da su u tom pogledu prokušane pri župskim izbornim tak-mičenjima.
Sutkinje, gde je to ile moguče, neka se ne dodeljuju odelenjima njihove župe.
Žen. načelničtvo COS. odrediče iza-brane sutkinje za pojedine igre, trčanje
i	plivanje. Prema loj razdiobi sačinja-vaju sutkinje posebne sudačke odseke.
Predsednica sudačkog zbora sazvati će sednicu sudačkog zbora dan pred talcmičenjem sa svrhom posavetovanja. Ta je sednica obvezatna za sve članice zbora i pristupna je samo njima.
Na to j 6e se sednici:
a) proglasiti razdeoba u sudačke odseke;
b) izručiti svi spislcovi, tičući se takmičenja;
c) izabrati tri članice u veče sutkinja za stvaranje odluka u po-jedinim slučajevima, o kojima nije ništa spomenuto u redu ili pravi-lima;
d)	na željo razloži tekmovalni red.
Sodniški svet je sestavljen iz treh izvoljenih sester in predsednice sodniškega zbora.
Razen tega posvetovanja lahko skliče predsednica zbor, kadarkoli je to potreba.
Zbor sklepa z večino glasov vseh prisotnih.
Predsednica sodniškega zbora, katera ne sme soditi, pazi na izvršitev vseh sklepov in skrbi za to, da se vrši tekma točno in po tekmovalnem redu.
Vsaka sodnica mora pred prevzemom svojega posla podati izjavo, da popolnoma pozna tekmovalni red in pravila sodniškega zbora in obvlada dodeljene tekmovalne igre, in se zavezati, da se bo ravnala vestno in točno po predpisih ter da bo nepristransko sodila.
Razlaga reda pristoji ženskemu na-čelništvu COS.
Kjer po tekmovalnem redu ni mogoče točno odločati, odloča sodniški svet, sestavljen iz sodnice tekme, predsednice sodniškega zbora ali njene namestnice in treh izvoljenih zastopnic sodniškega zbora.
Nagrade dobe:
Vrste diplomo in venec s trakom:
V tekmi iger:
I. vrsta, ki je zmagala v zadnjem kolu;
II.	vrsta (event. dve vrsti), katera je v zadnjem kolu podlegla (če pridejo v zadnje kolo tri vrste, tekmujejo vse med seboj; nagrade so potem tri: I., II. in
III.).
V štafetnem teku:
Prve tri vrste (I., II., III.), ki so pretekle progo v najkrajšem času.
Vplavanju:
I.,	II., III., v štafeti prve tri tro-členske vrste, ki so dosegle cilj v najkrajšem času.
d)	razjasnili «re i takmičenja>, a ko to koja od sutlcinja zatraži
Sudački savet sastavljen je od triju izabranih sestara i predsedn ce sudač-lcod zbora.
Osim toga posavetovan,a maže predsednica da sazove zbor, pokaže li so za to potreba.
Zbor stvara pravovaljane zaključke većinom glasova sviju prisutnih.
Predsednica sudačkog zbora, koja ne sme da sudi, pazi na izvršivanje sviju zaključaka i brine se, da se takničeuja vrše tačno po «redu takmičenjax
Svaka sutkinja izjavljuje se prije preuzeča svog posla, da potpunoma poznaje «red takmičenja» i, pravila sudačkog zbora, te da vlada dodelenim joj igrama takmičenja. U tom se duhu obvezuje, da če svoj rad udesiti onamo, te če odgovarati tačnosti i nepristra-nom sudenju.
Svako tumačenje <reda» pridržano je žen. načelničtvu COS.
Nastane li slučaj, u kojem se po credu takmičenja» ne može stvoriti tačan zaključak, preuzima odluku sudački savet, sastavljen od sutkinje takmičenja, predsednice sudačkog zbora ili zamenice joj i triju izabranih zastup-nica sudačkog zbora.
Nagrade dobivaju:
Odelenja: diplomu i v cime sa trakom:
Kod takmičenja u igrama:
I.	odelenje, koje je pobedilo u poslednjem kolu;
II.	odelenje (event. dva odelenja), koje je podleglo u poslednjem kolu. (Ako u poslednje kolo udu tri odelenja, takmiče medu-sobno i time če nastati I., II. i
III.	nagrada.)
Kod štafetnog trčanja:
Prva tri odelenja (I., II., III.), koja protrčaše prugu u najkrače vreme.
Kod pli vanja:
I.,	II., III. u štafeti prva tri tro-članska odelenja, koja dodoše na cilj u najkrače vreme.
Posameznice: Diplome in knjižice. Prve tri v vsakem izmed treh načinov plavalne tekme.
Prve tri v smučarski tekmi.
Tri, katere so dosegle največ točk pri skokih v vodo.
Tekme vodi načelnica ČOS. ali njena namestnica, določena po ženskem na-čelništvu ČOS.
Pojedinke: diploma i knjižica:
Prve tri u svakom izmedvi triju načina takmičenja u plivanju.
Prve tri u takmičenju skijima.
Tri, koje izvojevaše najviše tačaka pri Skokovima u vodu.
Takmičenja vodi načelnica ČOS. ili zamenica joj, određena od žen. načel-ničtva ČOS.