GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 199G
352(497.4 Dobrepo
S
119960027,G
as kraj
> m ASU O OR^TMF nnRRFPOT T F S
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Letnik 2, št. 6, junij 1996
PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI
Pet let pozneje
Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73-ih letih življenja v Jugoslaviji je Slovenija 25. junija, 1991 postala samostojna. Uresničenje bil sen stoterih rodov, takratna slovenska skupš čina je razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo. To
je bil zgodovinski dogodek, do
katerega je prišlo tudi zaradi spleta srečnih okoliščin, enotnosti in poguma, zaradi daljnovidnosti in prave ocene dejanj in seveda pravih ljudi na pravih mestih.
Mineva pet let od takrat. Marsikaj se je spremenilo, prišlo je do razpada Demosa, padca vlade, vmes so bile volitve, soočali smo se z gospodarskimi in političnimi težavami, socialnimi nemiri. (Jas tranzicije je z vsemi svojimi odkloni, stranpotmi, nezakonitostmi in nenazadnje z moralno krizo zaznamoval obdobje od osamosvojitve naprej. In ni mu še videli konca.
Kljub vsem težavam pa imamo svojo državo, na katero naj bi bili ponosni. Vendar je začetno vsesplošno navdušenje ob osamosvojitvi minilo. Toda to je normalno in človeško. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da določeni krogi na spreten način vsiljujejo resnico, da ta prelomnica ni bila kdo ve kako pomembna, ampak le vmesna stopnja, odločilno dejanje naj bi se zgo-lo že davno prej. Prazniki no-
ve slovenske države se skorajda ne praznujejo ali pa ločeno po strankah, Tisti, ki so imeli največ zaslug za osamosvojitev, so odrinjeni, na oblasti pa SO tisti, ki so bili po lihem ali celo na glas proti. Na vseh ključnih položajih so prejšnje strukture, vlečejo se poteze v zakulisju, tranzicija očitno poteka v prid starim strukturam.
Tudi javno mnenje je več ali manj naklonjeno takemu stanju, kar je tudi do neke mere normalno, saj ljudje do njega običajno ne pridejo sami, mnenja so ljudem vedno podtaknjena. Nenavadno pa je vseeno dejstvo, da ljudje raje kot resnico slišijo spretne odgovore, ki dostikrat ne povedo nič.
Vsekakor je potreben čas za spremembe, morda še daljši čas za spremembe v mišljenju ljudi. Toda nekaj se premika že zdaj. Zgodba o uspehu se razblinja, njen konec je prišel za vlado nekoliko prehitro. Smo namreč pred volitvami. Odločilnimi. Kljub nekaterim nepričakovanim zasukom, ki smo jim priča, še nič ne kaže, da smo res zreli za volitve. No, do njih je še kar nekaj časa. vsekakor pa bodo v letu, ko praznujemo peto obletnico samostojnosti. Ali lahko pričakujemo vsaj enotno in dostojno praznovanje te pomembne ob-
le*»ice?
Čestitamo ob 25. juniju -dnevu državnosti
Turistično društvo Dobrepolje si jeza letošnje leto dalo v svoj program tekmovanje za najlepše urejeno vas in najlepše urejeno domačijo. Posebna komisija, kije bila že ustanovljena, bo ocenjevala vasi in domačije celo poletje.
Iz vsebine:
AKTUALNO IZ OBČINE INTERVJU Z ŽUPANOM USPEŠNOST ČISTILNE AKCIJE ŠOLA VČERAJ, DANES, JUTRI OBČNI ZBOR SLS ČRNA KRONIKA
Naslednja številka Našega-kraja bo izšla v začetku julija. Objavili bomo prispevke, ki jih boste poslali do 20. junija.
19. seja občinskega sveta Dobrepolje
Odločitev o občinskem grbu in zastavi
Tokratni seji OS Dobrepolje, ki je bila 14. maja 1996, so prisostvovali tudi predstavniki iz društva Heraldica Slo-venica in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Ena od glavnih točk dnevnega reda je bila obravnava osnutka odloka o ravnanju in odvozu odpadkov.
Nekaj udeležencev 19. seje občinskega sveta. Od leve proti desni: župan Jakopič), tajnik (Anton Rus), strok, sodel. za druž. dej., gospodarstvo in i (Andreja Babic), podžupan (Jože Lenarčič) in predsednik OS (Brane Brodnik}
Svetniki so se najdlje zadržali pri treh točkah, ki so zadevale delovanje JKP Grosuplje. Obravnavali so predlog odloka o ravnanju z. i nlpadki na območju občine Dobrepolje, sprejeli poslovno poročilo JKP in njihov plan za leto 1996.
Osnutek odloka o ravnanju z odpadki je bil že dlje časa v javni razpravi. Zaradi pereče problematike, ki jo obravnava odlok, in zaradi potrebne uskladitve vseh pripomb svetnikov in predstavnikov JKP so predlog vrnili v fazo osnutka, predlog odloka bodo tako sprejeli na eni od prihodnjih sej. Ko bo odlok sprejet, ga bomo v ecloti objavili v našem glasilu.
V nadaljevanju je v.d. direktorja g. Skar-lovnik predstavil finančno poročilo poslovanja JKP Grosuplje, katerega 10 odstotni lastnik je tudi občina Dobrepolje, zato so svetniki zahtevali precej natančne podatke o poslovanju. Finančni rezultat je zadovoljiv, saj so prihodki v primerjavi z. letom 1994 večji za za 9%. odhodki pa so večji za 7%..Podjetje izkazuje za približno 2.600 000 SIT dobička, ki se v letu 1996 prenese kot nerazporejen.
Za občino Dobrepolje je finančna slika slabša in izkazuje izgubo na vodovodnem sistemu in odvozu odpadkov.
Amortizacijska sredstva za leto 1995:
vodopreskrba - 6.915.504;
odvoz odpadkov - 3X9.107.
Skupaj je bilo porabljenega 7.304.61 I SIT.
Neporabljena amortizacija za občino Dobrepolje znaša 3.024.295 SIT in se prenaša v letošnje leto. V razpravi smo zvedeli, da na primarnem dobrepoljskem vodovodu v letu 1995 ni bilo popravil, pač pa so se ta izvajala na sekundarnih vodovodih po vaseh, ker je bilo tam bolj nujno. Na vprašanje, zakaj se stanje po opravljenih intervencijah na vodovodnih ceveh ne sanira, je bilo pojasnjeno, da asfaltirajo le dvakrat letno. Vse, kar je bilo poškodovano, bo popravljeno v kratkem.
G. Skarlovnik je nato obrazložil plan JKP ■ Grosuplje za leto 1996. Na področju zbiranja in deponiranja odpadkov so prešli na dvakrat tedensko pobiranje odpadkov od svetov stanovalcev, zdravstvenih domov, šol in vrtcev ter dvakrat letni odvoz, kosovnih odpadkov. Odvoz bodo na novo izvajali tudi na področju Strug.
Amortizacijska sredstva za leto 1996 za občino Dobrepolje znašajo skupaj s prenosom iz lanskega leta 13.440.578 SIT. Iz teh sredstev se bodo izvajala naslednja dela: rekonstrukcija vodovodnega odcepa v Zdenski va-
si, sanacija rezervoarja Videm, rekonstrukcija vodovodnega odcepa Predstruge - Cesta, navezava sistema Rob na center procesnega vodenja in obnova cevovoda Videm - center.
Občinski svet je nato razpravljal o dokončni obliki grba in zastave. Direktor Heraldice Slovenica g. Valt Jurečič je na osnovi upoštevanja vseh pripomb, ki so bile posredovane na prejšnji seji, pripravil predlog grba, ki vsebuje zlat klas na zelenem polju in zlat zvon s katoliškim križem na modrem polju. Svetniki so se dodatno odločili, da bo v klasu 24 zrn, ki bodo predstavljala 24 vasi v občini. Čeprav je bila na eni od prejšnjih sej sprejeta odločitev o barvi zastave, so ta sklep razveljavili, in to predvsem zato, ker je občinskih zastav v zelenoruineni barvi zelo veliko. Odločili so se za modro rumeno zastavo, na njenem modrem delu pa bo atribut zvon. OS je nato potrdil osnutek odloka o grbi in zastavi v njuni dokončni obliki z osmimi glasovi, enim glasom proti in enim vzdržanim. Grb in zastavo bomo objavili takoj, ko bo predlog na OS dokončno potrjen.
Svetniki so na tej seji določili najvišje cene vzgojno-varstvenih storitev v VV enoti Ciciban Kompolje. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, daje povišanje ekonomske cene nujno zaradi povišanja materialnih stroškov. Od 1.5. 1996 dalje je najvišja cena vzgojnovarstve-nih storitev naslednja:
- dejavnost vzgoje in varstva otrok od 2 do 7 let znaša 31.695,20 SIT;
- dejavnost priprave otrok na vstop v OS zna-, Ja:.5.202,(X)SIT
Kerjc prišlo do manjših sprememb v šolski .. zajtonodaji, so svetniki dali soglasje k spremembi statuta J VIZ Dobrepolje v I istem delu, ^kjer je prišlo do sprememb.
TočkaVPRAŠANJA IN PREDLOGI je bila tokrat krajša kot običajno. G. Novak je postavil vprašanje v zvezi z ureditvijo Vidma. Župan je odgovoril, da bo v kratkem izdelanih nekaj variant ureditve, med katerimi se bo možno odločiti. C. Erčuljaje zanimalo, kako potekajo priprave na gradnjo vrtca in šole. G. Grandovec je poročal o trenutni dejavnosti na tem področju in izrazil upanje, da se bo gradnja začela v prihodnjem letu. G. Samec pa je vprašal, kdaj se predvideva zaključek obnovitvenih del v Jakličevem domu.
M. Steklasa, Foto: Naš kraj
V.d. direktorja JKP Grosuplje g. Skarlovnik
NA OBISKU PRI ZUPANU
Intervju: župan Anton Jakopič
"S prijateljstvom v prihodnost"
Morda boste rekli, da našega župana poznate dovolj dobro, bodisi osebno ali iz člankov, ki jih piše za naše glasilo. Pa vendarle mislim, da je naš župan dovolj zanimiv človek, da ga je vredno spoznati tudi drugače. Več ali manj normalno je, da je kot človek na položaju neprestano pod kritičnim očesom javnosti, sem pa prepričana, da nihče ne more zanikati njegove široke razgledanosti in velikega življenjskega elana, ki se kaže tudi pri njegovem županovanju.
Morda je bil prav danes dan, ko je imel poleg napornega dneva v službi še polno dodatnih obveznosti. Pohitel je z opravki na ministrstvu, da ne bi zamudil sestanka lokalnega društva, kamor so ga povabili, vmes pa je bilo potrebno opraviti še vrsto razgovorov in postoriti še marsikaj. In tako iz dneva v dan. Preprostega in nasmejanega ga srečujemo vsepovsod in ob različnih priložnostih, saj je kot župan vabljen na vsak sestanek ali prireditev v občini in tudi izven nje.
Kljub zaposlenosti pa ne zanemarja in ne opušča stvari, ki so mu polepšale življenje, ko še ni bil župan. Ena takih stvari so pevske vaje. Če le more, uredi svoje obveznosti tako, da jih ne zamudi.
In najin pogovor? Odkrit in zanimiv. Po njegovi zaslugi. Ker ima kaj povedati, tudi če teče pogovor o vsakdanjih življenjskih stvareh.
G. župan, v Dolenjskem listu sem -nedavno prebrala približno tole: "Dobre-poljskcga župana Antona Jakopiča zelo cenijo v sosednji občini Velike Lašče, medtem ko ga v domači občini knlu)ra-jO." Kaj pravite na rtfljl2N|0J^osu
AH.HTV
V domačem kraju je težko biti prerok. Slišal sem tudi varianto od Dobrepoljeev, da v Laščah delajo bolje kot mi. Tako se to dogaja. Vsakemu človeku pa seveda bolj prija, da ga ljudje hvalijo kot kritizirajo. Toda pohvala nam gre bolj težko od rok, graja pa lažje. Čudno, ali nc? Kdor dela, greši, napake se prej opazijo in opazijo jih prej tisti, ki so v neposredni bližini.
Kaj menite, ali imate po dobrem letu županovanja večjo ali manjšo podporo, kot ste jo imeli takrat, ko ste bili izvoljeni?
Težko je to oceniti. To bi povedale volitve. Na splošno mislim, da so ljudje sedaj bolj naklonjeni novi občini, kol pred usta-
"... javno delo ni nikoli nagrajeno, običajno je grajano. Če se na to ne privadiš, je hudo."
novitvijo. Vsakemu, kdor hoče videti, je lahko jasno, da smo z občino pridobili in nc izgubili. Nekaj sem k temu tudi sam pripomogel. Običajno pa je tako, da sc z leti popularnost tistih ,ki resno delajo, zmanjša, ker pri delu enostavno ne moreš vsem ustreči. Blebetačem, ki pa, razen govorjenja, niso naredili za skupnost ničesar in
se niti zameriti ne morejo nikomur, pa popularnost raste.
Pri vašem delu verjetno prihaja tudi do konfliktnih situacij. Vaši sodelavci pravijo, da zlepa ne izgubite živcev. Je to res?
Seveda vedo samo za tisto, kar vidijo na zunaj. Res pa je, da se človek z leti dela z ljudmi tudi malo privadi krotiti živce, vedno pa to ni lahko. Sodelavcem vedno govorim, naj si "malo utrdijo kožo". Občanom bi priporočil, naj v kontaktu z. delavci občinske uprave ali drugimi javnimi delavci tudi krotijo svoj temperament. Javni delavec mora včasih v enem dnevu sprejeti več razburjenih občanov, ki v razburjenosti običajno vidijo samo sebe in svoj, za skupnost običajno majhen problem, ki pa se jim zdi izredno velik. Pomiriti več takšnih ljudi v enem dnevu je velik napor za uslužbenca in zelo zmanjšuje njegovo delovno storilnost.
Ali ste pridobili kakšne dodatne izkušnje, odkar ste župan? Kakšne?
Človek se uči celo življenje. V majhni občini pa mora človek znati takorekoč vse. Čeprav je res nemogoče, da bi znal vse. Ena velikih izkušenj je ta, da človek, ki ima veliko dela, lahko naredi še veliko, človek, ki je brez dela, pa ne more narediti ničesar več. Pa ne da ne bi mogel, misli si, da ne more in potem ne naredi. Ena velikih izkušenj je tudi ta, da javno delo ni nikoli nagrajeno, običajno je grajano. Če se na to ne privadiš, je hudo.
Ali ste, odkar ste župan, kaj spremenili mnenje o sokrajanih - Dobrepoljcih?
Nič ga nisem spremenil in mislim, da se niti Dobrepoljci niso kaj dosti spremenili od Jakličevih časov dalje. So pridni in delavni, radi tudi pojejo in se veselijo. Vojni čas in povojno zastraševanje pa je pustilo
posledice, ludi še na sedanjem rodu. V želji, da bi se prilagodili okolici in tistim, ki so prilagajanje od nas zahtevali, se prilagajamo in opuščamo tisto, kar ne bi smeli in se oprijemljcmo tistega, kar nas človeško siromasi. Včasih imam občutek, kot da premalo zaupamo sami sebi in svojim sosedom, bližnjim in domačinom. Dobrepoljce imam seveda rad takšne, kakršni so, med njimi se počutim doma, drugače sploh ne bi kandidiral. Dobrcpoljci so garači, garali bi do onemoglosti, ne glede na dobiček, manj pa so pripravljeni na riziko in smele samostojne odločitve. To bi pripomoglo k večji gospodarski učinkovitosti. Moti me tudi, da nekateri niso pripravljeni storiti prav nič za skupnost ali za svojega bližnjega.
Doma imate tudi kmetijo. Ali vam ostaja sploh še kaj časa zanjo?
Pravzaprav sem pol kmet že 20 let, tako daje delo na ta način že utečeno. Kmetija je na plečih moje žene, pomagajo tudi otroci. V konicah moram seveda poprijeti in toliko bolj pohiteti, daje delo opravljeno. Tudi vsako jutro, pred službo, opravim še del dela v hlevu. Kmetija pravi vsakomur, ki se z njo bavi: "Primi se me, jaz. se tebe ne bom". Kmetija ni velika, in sejo da z dobro voljo in pridnim delom vseh na kmetiji, tudi še solidno obdelati. Večje postaja vprašanje ali sc to, ob vse večjem zapostavljanju kmetijstva, še izplača.
Kako sprejema vaša družina vašo stalno odsotnost?
Slabo, kaj mislite! Bolje bi bilo, da bi bil več /. njimi. Najslabše je to, da imam v poprečju najmanj štiri sestanke na leden v večernih urah. To je najbolj ubijajoče za družino. Vendar moram reči, da tako žena kot Otroci tO dejstvo z razumevanjem sprejema-
"Dobrepoljce imam seveda rad takšne kakršni so, med njimi se počutim doma, drugače sploh ne bi kandidiral.'
jo in vsaj upam, da jim moja odsotnost ne bo preveč škodovala. Kakšen je vaš običajen delavnik?
Natrpan. Vstajanje ob 5, 15 uri in opravila v hlevu, nato umivanje in obvezen zajtrk, ker se potem večkrat zgodi, daje naslednji obrok večerja. Ob 7.00 ali 7.15 sem na občini. Na občini tekoče delo, najprej pregled pošte, potem obiski strank ali moji
obiski pri drugih, priprava in oblikovanje raznih dopisov, odlokov, obrazložitev itd. in seveda večni telefoni. Če ne bezaš kar naprej, ni nič. Nič se ne zgodi samo od sebe. Dobršen del svojega delovnega časa prebijeni na cesti, v avtomobilu in na raznih sestankih, posvetovanjih, dogovarjanjih itd. Če uspem priti domov do 16. ure, je to kar dobro. Potem kosilo in na hitro kaj postoriti doma ali na kmetiji. Zvečer pa kakšen sestanek ali pevske vaje. Če pa sem doma, pa Z delom malo potegnem. Mnogokrat pridem iz službe ob 19. ali 20. uri, včasih pa tudi tudi okrog 23. ure. Če je vse normal-
proslore. Malo smo postali, zeblo nas je in grosupeljski je rekel: "Res te mora biti strah začeti v tehle prostorih." Pa me ni spravil ob voljo, kar vztrajal sem in tudi prostore smo uredili in še kaj drugega zraven.
Glede na to, da sem svetnikom postavila vprašanje, kakšno mnenje imajo o občinski upravi in županu, imate zdaj priložnost, da tudi vi kaj rečete 0 njih...
O svetnikih imam dobro mnenje. Uspešno smo prebrodili prvo leto, ki je bilo najhujše. Sprejeli vse akte, ki so bili nujni in še kaj, kar ni bilo nujno, je pa potrebno. Seveda prihaja včasih tudi med menoj in svetni-
mi, sc mi ob II. uri zvečer postelja kar prileze. In tako vsak dan v tednu, sobota je naša, za delo doma in za družino, seveda pa je tudi ob sobotah še kakšen sestanek. Nedeljo strogo spoštujem sam in vsa družina kot dan počitka in Gospodov dan. Opravimo samo tista dela, ki so nujna. Pozimi je malo bolje, da ostane še kaj časa za družino ali kakšno knjigo.
Povsod vas vabijo, in kolikor vem, se vedno odzovete vabilom. Je vmes tudi kakšno, ki ga niste veseli?
Res se poskušam odzvati na vsa vabila, čeprav je včasih to težko ali pa sploh nemogoče, če imaš dve ali tri stvari istočasno, jih pač ne moreš narediti. Seveda so vabila, za katera bi raje, videl da jih ne bi bilo.
Se spomnite kakšnega zanimivega ali smešnega dogodka iz svojega županovanja?
Dogaja se vse vrste dogodkov. En zanimiv je tale. Ko smo si ob startu novih občin trije župani, in sicer grosupeljski, ivanjski in dobrepoljski ogledovali prostore, kjer bomo začeli z. delom, smo obiskali tudi naše
ki ali delom svetnikov, do drugačnega gledanja na stvari, kar pa ni nujno slabo. Razhajanje pride, če pride, mnogokrat zaradi tega, ker sem jaz na občini in z občino pravzaprav 24 ur na dan in se mi nekatere stvari zdijo samo po sebi umevne, svetniki, ki so seveda na občini samo občasno, pa stvari razumejo drugače. S pozamezniki pa gre seveda tudi za načelno strinjanje ali tudi ne-strinjanje.
Kakšno pa je vaše mnenje o sodelavcih iz občinske uprave?
Z delavci občinske uprave sem imel srečno roko. Zares sem dobil prave ljudi, ki sc ne branijo dela. So pa zelo obremenjeni. Dejstvo je namreč, da majhna občina nima toliko manj dela kot velika, ker je potrebno naredili prav toliko operacij, samo posamezen obseg dela je manjši.
Po čem sodite ljudi?
Težko vprašanje. Ne sodile, da ne boste sojeni, pravi sveto pismo. Pa vendar. Sodim jih predvsem po delu in po velikodušnosti in pripravljenosti naredili tudi kaj za druge in za skupnost, kajti za sebe je vsak
Naš kraj
NA OBISKU PRI ŽUPANU
5
dovolj priden. Ne maram nergačev in za-merljivcev in tistih, ki brez občutka in logike kritizirajo vse od kraja, sami pa niso pripravljeni migniti niti s prstom. Cenim prepričanje vsakogar, če je iskreno in vedno enako. Pri tem pa ne mislim, da človek ne sme spremeniti svojega mnenja, če je prišel do drugega spoznanja ali novih informacij.
Kaj se vam zdi pomembno v življenju? V čem vidite smisel življenja?
To je seveda vprašanje, o katerem bi lahko napisal nekaj knjig in gaje težko strniti v nekaj stavkov. Človek je telesno in duhovno bitje, z dušo in telesom. Pomembno je, da človek poskrbi za dušo in telo. Verujem v Boga, ki je večen, ki je najvišji razum in ki je največja ljubezen. Moj že večkrat izrečeni stavek jc: "Človek ne živi samo za tO, da je in spi, to je čisti nesmisel." In vendar je toliko ljudi, ki delajo samo to in se prav zaradi lega pogostokrat znajdejo v nepremostljivih težavah. Od življenja imaš mnogo več, čc mu daš smisel. Smisel življenja ne more biti samo kopičenje materialnih dobrin ali iskanje telesnih užitkov. To človeka razvodeni in ga pohabi kol človeka. Smisel življenja je Stvar duha, duh pa leži k svojemu izvoru, torej k Bogu. Telo je posoda Duha, zalo smo dolžni skrbeli ludi zanj. V slabi neurejeni in neumili posodi je tudi dobra hrana slaba. Dolžni pa smo skrbeli ludi za te "posode" svojih soljudi, zalo ni dovolj delati in mislili samo zase. Človek je kol duh ustvarjen po božji podobi in kot lak nesmrten. Kol telo je enak vsem ostalim živim biljem na zemlji, rodi se in umrje. Pri svojem delu vedno računam na božjo pomoč, vendar ludi sam storim vse, kar je v moji moči, nekako po načelu:" Delaj, kot bi večno živel in moli, kol bi jutri umrl!"
"Ne maram nergačev in zamerljivcev in tistih, ki brez občutka in logike kritizirajo vse od kraja, sami pa niso pripravljeni migniti niti s prstom."
Vaš najljubši izrek?
Kakšnega posebnega izreka nimam. Moje volilno geslo je: S prijateljstvom v prihodnost!
Kaj je za vas sreča?
Tudi sreča jc pojem, ki ga najbrž ne zna nihče opisali. So pa stvari in dejanja, ki le delajo srečnega ali pa nesrečnega. S"*ča je
zame, recimo, da imam ženo, ki me razume, da imam pel, za sedaj, hvala Bogu, zdravih Otrok, da se kljub (emu, tla sem vedno na cesti, še nisem ponesrečil, čeprav se bom lahko že danes ali jutri. Človek pa jc lahko srečen, tudi če mu gre na zunaj vse narobe. Sreča je v človeku samem inje odvisna od njegove notranjosti in notranje trdnosti, ali lahko bi rekel od njegove pomirjenosli s samim seboj in z. Bogom.
Čeprav ste zelo zaposleni, imate gotovo kakšen hobi. S čim se ukvarjate?
Rad bi se ukvarjal z marsičem, pa mi seveda čas ne dopušča. Zelo rad delam kaj iz lesa mi zari m, za sebe sem izdelal skoraj vse lesene tlele v hiši in gospodarskem poslopju, ludi železo iti i ni tuje, rad kaj zavarim ali drugače obdelam. Razmeroma dobro obvladam ludi zidarska dela. Poleg teh bolj delovnih hobijev sem vključen še v dva pevska zbora. Čc mi le čas dopušča in če imam primernega partnerja, zaigram tudi namizni tenis ali partijo šaha. Ob zimskih večerih ali ob nedeljah preberem tudi kakšno knjigo. Teh bi prebral še več, če bi imel čas.
Kakšna zvrst glasbe vam je najljubša? Kaj najraje zapojete? Imate svojo najljubšo pesem?
Rajši imam bolj klasiko, novodobna pretirano razbijaška glasba mi ni všeč. Rad imam slovensko pesem, narodno ali umetno. Cc pojem sam za sebe, si vedno pojem slovenske narodne ali ponarodelc pesmi. Nimam najljubše pesmi, veliko je lepih.
Kaj najraje berete? Katera knjiga vam je najbolj pri srcu?
Rad preberem resnejšo knjigo. Všeč so mi knjige s pouarkom na psihologiji in sociologiji. Vsak človek je nepopisana knjiga, zato me moli, če liki v romanu niso dovolj obdelani, življenje ni samo črnobela tehnika. Seveda se ne branim prebrati ludi humoristične zgodbe, če vsebujejo zdrav humor. Ne maram čtiva v smislu dr. roman. Rad preberem tudi odlomek iz. svelega pi-sina. Rail imam knjigo, nisem razmišljal o najljubši.
Kot župan prihajate veliko v stik z ljudmi iz vrhov političnega in gospodarskega življenja v državi. Kateri od teh ljudi je na vas naredil najboljši vtis ali boljši vtis, kot ste pričakovali?
Res imam razno razne stike z različnimi ljudmi, tudi iz vrhov slovenske politike. Seveda bi bilo pa iluzorno pričakovali, da lahko kol župan kar lekarn od šefa do šefa in le povsod velikodušno sprejemajo. Potrebno je veliko prizadevanja in veliko potrpljenja. Težko je reči, do je name naredil najboljši vtis, da se komu ne zameriš, še zlasli ker vtis še ni vse. Vesel sem vsakega,
ki mi prisluhne in skuša dojeti moj problem.
Kot župan morate delovati nadstran-karsko. Pa me vendarle zanima, zakaj ste se odločili za Slovensko ljudsko stranko?
Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena preti osmimi leti, takrat še kot Krneč: ka zveza, kot prva stranka slovenske pomladi. To je bil, pravzaprav prvi znak odju-ge in znanilec sprememb. Rekel sem si: "Tu moram biti zraven." In sem pristopil. Čeprav nobena stranka ne more v celoti zadovoljiti tvojih hotenj, se odločiš za tisto, ki ti jc najbližja. Načela Slovenske ljudske stranke kol, zavezanost krščanskemu etosu, zavzemanje za poštenost, skrb za kmečkega in malega človeka ter skrb za slovenska narodnostna vprašanja so mi zelo blizu, zalo v tej stranki vztrajam. Zelo všeč mi jc tudi ideja "Demosa", ki pa je žal neprestano minirana iz različnih koncev. Osebno podpiram lesno sodelovanje Strank slovenske pomladi, kajti to sodelovanje je prava pot za uspešen pozitivni razvoj Slovenije in z OZirom na volilni izid v naši občini tudi garant za uspešen razvoj naše občine.
Naslednje lokalne volitve so še daleč.
"Od življenja imaš mnogo več, če mu daš smisel."
Pa vendar... Boste ponovno kandidirali? Ali pričakujete, glede na to, da bo lokalna samouprava že vpeljana, hudo konkurenco ob volitvah?
Ne razmiSljam še ti tem, najprej bi rad še kaj naredil. Verjetno bo večja konkurenca, koi je bila zdaj, ker si običajno ljudje pred' stavljajo lažje tlelo. Punkcija župana jc izvršna, to pomeni predvsem delati in manj odločali. Z ozirom na to, da sedaj vem, kaj lo pomeni, se bom odloČil še težje. Zupa-novanje zahteva celega človeka, ki mora bili na razpolago praktično 24 ui na dan. Teorije o neprofesionalnih županih so jalove. To pomeni, tla mora imeli drugega človeka, ki dela namesto njega. Drugi mandat bo lažji, ledino orjemo sedaj, čeprav tudi potem ne bo lahko.
Glede na kar precejšnje uspehe naše nove občine pod njegovim vodstvom pa sem prepričana, da ni malo takih, ki mu želijo tudi naslednji mandat.
Pogovarjala se je M. Steklasa
Naš kraj
r 1
AKTUALNO
6/1996
Dogodki, ki jih ne bi smeli prezreti
Prav pogosto v Dobrepolje ne prihajajo ljudje, za katere bi lahko rekli, da v slovenskem prostoru nekaj pomenijo. Zato pa naj bi bilo posebno doživetje, kadar se odzovejo našim vabilom. V zadnjem času smo imeli kar precej pomembnih obiskov iz političnih, kulturnih in znanstvenih krogov.
Nazadnje. 27. aprila, smo gostili go. Angelco Likovič, predsednico Odbora za šolstvo pri SDS in dr. Angelco Žerovnik, članico tega odbora. To pa ste le dve od dodatnih funkcij, kijih poleg svojih osnovnih poklicev in celi vrsti drugih funkcij v različnih ustanovah še opravljata. Go. Angelco Likovič najbolj poznamo kot zelo uspešno ravnateljico na OS Majde Vrhovnik, medtem koje bila pred tem
med drugim tudi inšpektorica na Zavodu za šolstvo. Dr. Angelca Žerovnik pa dela v raziskovalni dejavnosti na Pedagoškem inštitutu, poznamo pa jo tudi kot poslanko iz. Državnega zbora in po številnih člankih, ki jih objavlja v različnih strokovnih in drugih revijah.
Njeni predavanji sta se dopolnjevali tako s praktičnega kot znanstvenoraziskovalnega
vidika. Tema je bila torej šola, listi dejavnik, ki nas tako ali drugače spremlja skozi celo življenje, trenutno pa se tudi poslavljajo zakonski okviri, ki bodo zaznamovali slovensko šolstvo in s tem slovensko družbo za daljše obdobje, zato je bila okrogla miza name njena učiteljem in vsem občanom.
Težko je razumeti sorazmerno slab obisk na okrogli mizi. Ali gre res za popolno nezainteresiranost? Ali morda koga moli organizator, stranka SDS? Če je tako, zakaj potem ne moti dejstvo, da je pripravljalec vseh pravkar sprejetih zakonskih sprememb v šolstvu neka druga stranka? Ta, po ugotovitvah Odbora za šostvo pri SDS, k prenovi šolstva ni pritegnila celotnega narodovega potenciala, kar bi bilo za tako obsežno in pomembno prenovo nujno potrebno.
Tudi zaradi tega, po besedah ge. Angelce Likovič, nova zakonodaja ne obeta sprememb na bolje, ampak prej obratno. Za to smo slišali celo vrsto dokazov, tako teoretičnih kol praktičnih. Predavanji sta bili na strokovni ravni in zanimivi za obiskovalce. Če koga nista prepričali s svojimi argumenti, pa sta prav gotovo spodbudili k razmišljanju o sedanjem aktualnem trenutku.
M. Steklasti
Povzetki iz okrogle mize
Šola včeraj, danes, jutri
Angelca Likovič: "Zapostavljena vzgoja"
Ga. Angelca Likovič seje v svojem zanimivem in nazornem izvajanju najprej deloma dotaknila razmer v šolstvu v preteklosti. Poudarila je, daje bilo šolstvo 50 let vodeno od ene strani. Učitelji so delali "po receptih", "možgane so imeli zamrznjene" in take imajo, žal, mnogi še danes. Seveda je bilo vsa ta leta na šolah tudi precej dobrih učiteljev, takih z. vrednotami, ki so "šolo gor držali", kot temu pravimo. Kot vsak šolski sistem zapusti svoje sledi na mladi generaciji, jih je tudi prejšnji. V praksi ugotavljajo, daje težje sodelovali z mlajšimi starši, ki so že bili vzgojeni v duhu, daje vse dovoljeno, da obstajajo predvsem pravice človeka, ne pa tudi dolžnosti. Ga. Likovičeva je bila kritična do nove šolske zakonodaje, saj ta daje vzgoji še manj pudarka, kar je po njenem zelo zgrešeno. Vzgoja se začne v družini, vendar je to premalo.
Rabimo izobražene ljudi z vrednotami, saj je izobražen človek brez vrednot lahko prava duševna razvalina. Zalo bi bilo nujno šolski sistem naravnali bolj vzgojno, saj izhajamo iz evropske kulture in krščanskih korenin.
Ga. Likovičeva je navedla vrsto primerov iz prakse, ki so podkrepili njeno izvajanje. Povedala je tudi, da je njena stranka vložila zelo veliko pripomb in amandmajev k šolski zakonodaji, pa niti eden ni bil sprejel. Med drugim je bil zavrnjen tudi predlog za ustanovitev prosvetne zbornice, ki je strokovna ustanova, ne politična.
V nove šolske zakone so vgrajene novitete, ki še niso bile dovolj preizkušene pri nas. Ce se je nekaj izkazalo za dobro v tujini, še ni dokaz, da bo dobro tudi za naše otroke (zgodnejši vstop v šolo, zunanja diferenciacija itd.).
Naš kraj
AKTUALNO, IZ ŽIVLJENJA STRANK
6/1996
7
Kritična je bila tudi do negospodarnega ravnanja s šolskim tolarjem, saj bi Z njim lahko /gradili marsikatero šolo, kjer imajo še vedno dvoizmenski pouk. Poleg prosvetne zbornice, ki je strokovna ustanova, bi bilo po mnenju razpravljalcev uvesti etični kodeks učitelja, s čimer bi ga na nek način zavarovali navznoter in navzven.
Dr. Angelca Žerovnik: "Gradimo na temeljnih vrednotah"
Ga. Angelca Žerovnik je izhajala iz strokovnih analiz, kijih izvajajo na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Njeno izvajanje je izhajalo iz ugotovitve, da mladina vedno prinaša s sabo posledice neke dobe, ki jo je oblikovala. Velik problem naše šole je etično področje, danes se vse gradi na pravicah, zanemarje-
ne pa so temeljne vrednote. Zato je poslanstvo šole poleg znanja tudi kultivirati značaj, sicer je osebnost osiromašena.' Šola bi morala prispevati, da bi vsak učenec osebnostno napredoval. Tudi svetovnonazorsko področje ne sme biti zapostavljeno, sicer je posledica moralna kriza, kakršno opažamo danes. Mlademu človeku je treba nakazati neko smer, nek smisel, sicer prihaja do pojava nihilizma, ki je danes že močno opazen.
Seveda je znanje temeljna vrednota šole, vendar mora biti to znanje povezano, sicer prihaja do selekcije. Okrog 25% naših otrok in mladine se odziva vedenjsko neustrezno, agresivno. Ta agresija pa je vedno usmerjena nazaj, kar je povezano s frustracijo mladih ljudi.
Problem današnje šole je tudi izhajanje iz psihometričnega pristopa. Mladostnika merimo na vsakem koraku, gre za nekakšno hlastanje po znanju, tekmovalnost, ne pa za neko umirjeno pridobivanje znanja. Predvsem pa je pomembno, da naučimo mladega človeka, kako se učiti, pomembna je medpicclmet-
na povezava in ločevanje med temeljnim in dodatnim gradivom.
Danes smo pred izzivom. Nova šolska zakonodaja naj bi rešila temeljne probleme našega šolstva. Toda. ali ga bo res'.'
Kaj bi morali predvsem razrešiti?
• omogočili razvoj komunikacijskega področja in jezikovne kulture;
• interkulturno in multikulturno izobraževanje;
• razširili humanistično izobraževanje;
• dati več poudarka zdravstveni kulturi in zdravemu načinu življenja;
• dati večje znanje iz ljudskega prava in človekovih pravic;
• bogatiti umetniško kulturo;
• nudili versko vzgojo;
• vzgojiti osnove delovne kulture, kajti ludi delo kot vrednota je premalo prisotno.
Povzetki iz predavanj: M. Steklasa Foto: Naš kraj
Občni zbor SLS -podružnice Dobrepolje
Gostja občnega zbora: dr. Berta Jereb, podpredsednica SLS - Anton Jakopič ostaja predsednik SLS - podružnica Dobrepolje.
\
11. maja je imela svoj redni letni občni zbor stranka SLS - podružnica Dobrepolje. Namenjen je bil pregledu in analizi dela v preteklem letu in načrtom za naprej. Letošnji občni zbor je bil tudi volilni, saj po statutu stranka voli svoje organe vsaki dve leti.
Člani in simpatizerji stranke so soglasno potrdili dosedanji upravni odbor še za naslednji dve leli. Sestavljajo ga: Anton Jakopič, ki bo še naprej predsednik stranke, Tina lil Shawish, Ivan Grandovee, Olga Zupančič, Janez Okorn, Milan Zevnik, Drago Šinkovce, Marija Sadar, Milan Ahačevčič in Jane/ Novak. Tudi nadzorni odbor ostaja v isti seslavi: Marija Gačnik, Janez Iirčulj in Janez Šporar. Po dogovoru se svetniki, ki so bih izvoljeni na listi SLS, prav tako vključujejo v delovanje upravnega odbora,
saj to pripomore k večji in lažji koordinaciji-
Predsednik SLS Dobrepolje, Anton Jako-
pič, je v svojem poročilu o delovanju stranke v preteklem obdobju najprej omenil, da stranka deluje kot samostojna podružnica šele slabi dve leti. V tem času so se uspešno vključili v predvolilni boj /a lokalne volitve. Rezultat je bil dober, saj so i/ svoje stranke dobili župana in tri svetnike od dvanajstih.
Ker se zdi, da javnost še ni v celoti Sprejela strankarskega sistema in vloge strank v njem, je najprej nakaza! razliko med društvom in stranko. Poleg združevanja in podobnih aktivnosti, ki jih tudi ne zanemarjajo, saj prirejajo vsakoletna družabna srečanja, je glavna naloga vsake stranke uresničevanje njenega programa in boj za oblast.
Delovno predsedstvo (Pavlina Novak, Tina El Shavvish - predsednica ter župan Anton Jakopič
ga /.bora, ko je spregovorila gostja dr. Berla Jereb, podpredsednica .Slovenske ljudske stranke. Predstavila je stranko ob S. obletnici njenega obstoja, njene preizkušnje in delovanje v opoziciji. Udeležence je seznanila tudi s stališči stranke do nekaterih ključnih vprašanj v državi. Ob tem seje razvila živahna razprava.
Gost. občnega zbora pa je bil tudi predsednik OO SDS Dobrepolje Slane Jakič, ki je zaželel stranki uspešno delo, izrazil željo po dobrem sodelovanju in opozoril na njihov skupni cilj ■■■ uveljavitev večinskega sistema, zalo je ob tej priložnosti povabil udeležence k podpisu izjave za referendum.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Udeleženci občnega zbora SLS
Njihova skupna opcija je prizadevanje za uveljavitev svojega programa v svojem okolju in v konkretnem življenju. Predsednik stranke misli, da so pri tem precej uspešni. Stranka SLS je bila pobudnik prve čistilne akcije v občini v lanskem letu, lelos pa je dala pobudo občinskemu svetu, da so organizirali splošno čistilno akcijo v občini. Stranka seje skupaj /. ravnateljem OŠ Dobrepolje, ki je tudi njen član, zelo prizadevala /a izgraditev prizidka k šoli in vrtca. Pri tem je bila pomembna odločilev občanov /a samoprispevek. Upajo, da sc bo izgradnja začela v prihodnjem letu. Zavzemajo se za sprejetje zazidalnega načrta za obrtno cono, za asfaltiranje vseh cest do odročnih krajev in za izboljšanje položaja v kmetijstvu, čeprav ima tu zelo malo pristojnosti in denarja. Stranka je tudi aktivno sodelovala pri oblikovanju osnutka grba občine. Enotni so si z drugimi strankami glede potrebe po obnovi vodovoda ild.
V nadaljevanju je Anton Jakopič poudaril pomembnost letošnjih volitev in izrazil želio po večjem sodelovanju med strankami slovenske pomladi. Pri volitvah je potrebno osveščanje, da ne bi nasedali raznim "padalskim" strankam, ki se že pojavljajo na političnem prizorišču.
Ena od prvenstvenih nalog stranke v prihodnjem letu pa je posvetiti posebno pozornost kmetijstvu. Zavzemali se bodo za povečanje dopolnilne dejavnosti družinam, zlasti na področju turizma itd. Pomembna naloga je ohraniti Kmetijsko zadrugo, podpirati privatno pobudo itd.
Pomembna naloga jc tudi povečanje članstva v stranki, pri čemer bi radi pridobili tudi čim več članov iz Strug.
Posebno zanimiv pa je bil listi del občne-
sklepi občnega zbora slovenske ljudske stranke podružnica dobrepolje_
OD SLOVENSKEVLADE IN PARLAMENTA ZAHTEVAMO:
• da pred vstopom v Evropo pretehtajo vse pozitivne in negativne posledice in zlasti zaščiti naše kmetijstvo, ker propad našega kmetijstva pomeni tudi pro pad najvitalnejšega dela našega naroda;
• da se ne spreminja ustava in sprejemajo taki zakoni, ki bi dovoljevali tujcem nakup slovenske zemlje; tujci ne morejo biti lastniki naše zemlje;
• da se pospeši proces lastninjenja in denacionalizacije in s tem prepreči divje lastninjenje.
V OBČINI BOMO PREDVSEM:
• podpirali razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, še zlasti na področju turizma in kmečkega turizma. V ta namen se zavzemamo tudi za lepši izgled naših vasi;
• podpirali razvoj oddaljenih vasi v občini s tem, da bomo podpirali posodobitev in izgradnjo infrastrukture do teh vasi;
• podpirali izgradnjo vrtca in dozidavo šole na Vidmu;
• podpiramo razvoj drobnega gospodarstva in obrtništva in izgradnjo obrtne cone v občini;
• zavzemamo se za izgradnjo mrliške vežice na Vidmu in Strugah;
• podpiramo pospešeno sanacijo vodovodnega omrežja.
Misli
Narejena prijaznost in kultiviranost, ki smo ji priča v javnosti, ne vsebujeta niti kanček človečnosti.
{A. Grabar)
Nihče ne govori o nas v naši prisotnosti tako kakor v naši odsotnosti Večina sodi o ljudeh po njihovem dobrem ali slabem glasu. 'Pekel so drugi ljudje.
(Pascal) (La Poch) (Sartre)
IZ ŽIVLJENJA STRANK, ZANIMIVOSTI
Stališča SLS do pomembnih vprašanj
Iz izvajanj dr. Berte Jereb
Dr. Berta Jereb je predstavila stranko SLS, ki obstaja že K let, razvila sc je iz Kmečke zveze, ki je bila na začetku prva nova stranka, ki je nastala po razpadu enostrankarskega sistema. Od takrat seje veliko spremenilo, tudi stranko je doletelo marsikaj. Eden od prvih ciljev stranke je bil vstop v parlament. To ji je uspelo, vendar ji od takrat, zaradi porabe finančnih sredstev za volilno kampanijo, še vedno ostaja dolg. Velika preizkušnja za stranko je bila ob zadnjih državnozborskih volitvah odločitev ali v opozicijo ali v vlado. Prepričana je, daje bila odločitev za opozicijo modra, saj so se imeli medlem možnost veliko naučiti od tistih, ki so šli v vlado.
V nadaljevanju je dr. Berta Jereb razjasnila stališča svoje stranke do nekaterih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjem času.
T. im. "Španski kompromis" stranka SLS v parlamentu ni podprla. SLS ni nikoli bilapro-
Nekaj misli, ki so jih izrazili posamezni razpravljalci na občnem zboru
Danes je pogosto slišati stavek: "Na volitve ne bom šel." Vedeti moramo, da je tako stališče voda na mlin tistim strukturam, ki vladajo zdaj.
Državi, ki ji niso mar zdravniki, ji tudi niso mar bolniki.
Brez želje po zmagi in brez tega, da verjameš v zmago, se ne da zmagati.
To ni res, da stranke slovenske pomladi nimajo sposobnih ljudi. Veliko jih imajo. Če bi bilo res, da so sposobni samo med levimi strankami, zakaj so pripeljali državo z njenim gospodarstvom vred na rob propada?
Neznanje in politična neosveščenost med volilci je problem letošnjih jesenskih volitev.
Obnašanje sindikatov lahko kaže tudi na to, da je nekdo za njimi. Najprej se podjetje zapravi, nato pa se organizira stavka. Zakaj ne pride do stavke že prej?
li vstopu v EU, vendar meni, daje potrebno prej nekaj narediti na kmetijskem področju, ki ga bo vključitev v EU najbolj prizadela. Nikakor pa se ne bi smeli prepustili izsiljevanju Italije.
Podprla je nedavno stavko zdravnikov, čeprav je bila ob dejstvu, daje trajala tri tedne,
Dr. Berta Jereb
to edinstvena situacija. Eden od razlogov, zakaj gre zdravstvu slabo, je po njenem mnenju tudi to, da so na pomembnih položajih v zdravstvu marsikje ljudje, ki zavirajo napredek. Poleg lega je tu še birokrati/cm tisti, ki ruši odnos med zdravnikom in bolnikom.
Omenila je tudi trenutno zapleteno situacijo okrog volilne zakonodaje. SLS je za večinski sistem, vendar misli, da do njega na jesenskih volitvah še ne bo mogoče priti,
Sicer pa je ga. Perla Jereb poudarila pomembnost letošnjih volitev in izrazila upanje, da bo zmagala slovenska pomlad. Do zmage pa lahko pride le tako, da vsak posameznik naredi največ, kar more. K skupni zmagi lahko pripomore tudi močna SLS in zanjo seje treba zavzemati. Po njenem mnenju vodstvo SLS kjub manjšim napakam zasluži vse zaupanje. Ga. Berta Jereb je zaključila svoje izvajanje z besedami:
"Brez želje po zmagi in brez lega, da verjameš v zmago, se ne da zmagati."
Sledila je razprava, v katero seje vključilo precej udeležencev. Izrazili so svoja mnenja in postavljali vprašanja dr. Jerebovi.
M. Steklasa
Florjanova nedelja v Ponikvah
Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve je letos že šestič organizirala gasilsko parado, posvečeno svetemu Florjanu, staremu zavetniku gasilcev in zaščitniku pred ognjem.
V nedeljo, 12. maja ob K), uri je bila v podružnični cerkvi v Ponikvah, ki ima patrona sv. Florjana, svečana sveta maša. Sodelovalo je pet društev iz Gasilske zveze Dobrepolje s prapori v svečanih uniformah.
Zaradi slabega vremena, ki je ob tem času že kar obvezno, je bil obred kar v cerkvi, ne pa zunaj, kar je bilo predvideno.
Kljub majhni, vendar prijetni cerkvici, bogati po umetniških oltarjih, je celotna slovesnost ob ubranem petju domačih pevcev bila lepo doživetje. Prisotnost gasilcev v paradnih uniformah je popestrila mašno daritev.
Po zaključnem obredu v cerkvi so sc gasilci, pa tudi oslali vaščani in gostje, ki jim je gasilstvo pri srcu, preselili v prostore gasilskega doma. Ob žegnjan-skih dobrotah, ki so jih pripravile vaške žene, in postrežbi domačih gasilcev, seje razvil prijeten klepci, seveda največ o gasilskih temah, Nazadnje je zapela ludi harmonika, ki so seji pridružili najbolj zagreti pevci.
Celotno praznovanje je izzvenelo prav prijetno in veselo.
Zahvaljujem se vsem, ki so sc udeležili tega srečanja in vabljeni sle zopet drugo leto.
Jože Lenarčič
Srečanje papeža z mladimi v Postojni
Tudi mladi iz dobrepoljske in struške župnije smo se srečali s papežem v Postojni.
Tja smo se odpeljali s posebnim vlakom, ki je pripeljal iz Kočevja in ustavil na postaji v Predstru-gah. Tudi vrnili smo se z vlakom, a le do Ljubljane. Tam pa so nas čakali avtobusi, ki so nas pripeljali domov. Vrnitev iz Postojne bo marsikomu ostala v slabem spominu. Ker so vlaki prihajali in odhajali z zamudo, je na železniški postaji prišlo do velike zmede, gneče in prerivanja. Toda ta slaba izkušnja pa ne bi smela prevladati nad veselim in lepim sporočilom celega dne, ki smo ga preživeli v pričakovanju in srečanju s papežem Janezom Pavlom II.
V polju in molitvi smo čakali nanj, s polnimi in glasnimi v/.kliki smo ga ludi pozdravili. Mod besednim bogoslužjem, po evangeliju, nas je papež, posebej nagovoril v obliki odgovorov na vprašanja. Poudaril ie pomen zaupanja v Kristusa, ki nam pri -aša upanje in nas rešuje strahu. Dejal je, a bomo pripomogli k prenovi Cerkve ta-o, da bomo ponosni na svojo zgodovino n si v skupnostih prizadevali za mir in edi-osl. Strinjal se je, da je združevanje vere in življenja težka naloga sodobnega kristjana. Toda vera je vedno v službi življenja in kdor veruje v Kristusa, napolnjuje z njim vse svoje bivanje. Še veliko drugih lepih in spodbudnih be-d jc bilo izrečenih. Mnoge ljudi besedo i so zanimale, nekateri jih niso slišali, ver-etno pa je vsak od nas doživel ta dogodek a svoj način. Vsakemu je ludi prinesel to, ar je hotel on sam. Lahko je bilo to le kri-I jen jc z rokami in navdušeno vpitje ali pa morda iskanje odgovora na osebno vprašanje, potrditev vere in prepričanja.
Nekaj vtisov duhu poljskih mladincev:
"Papež, vas ima rad," je dejal s. oče. Ta stavek mi je dal upanje, da bo nekoč na sve-lu mir, ki bo grajen na mladih ljudeh in med-ebojni ljubezni. Bilo je čudovito doživet-e, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Aleksandra
Moji vtisi so mešani. Nimam rada monotonih prireditev, ker nanje prihajajo tudi ljudje, ki ne vedo, po kaj so prišli. Zal sem bila na mestu, kjer nisem dobro slišala, ne videla dogajanja na odru. Nekako pa sem čutila, daje sv. oče prišel zaradi vsakega od nas lam prisotnih in da nam je hotel povedali nekaj bistvenega za naše življenje.
Darja
Srečanje s papežem in njegova potrditev
naše verc jc bilo zame globoko duhovno doživetje, ki se ga /. besedami ne da opisati. Sveti oče je name napravil velik vtis. Veliko mi jc pomenilo to, da nas je nagovoril v materinščini, čeprav smo tako maloštevilen narod. Vzdušje je bilo veličastno. Vesel sem, da se nas je zbralo toliko mladih, ki imamo približno enake Želje in smo s svojo navzočnostjo pokazali svetemu očetu, da ga imamo resnično radi. Kdor se iz. malomarnosti ni udeležil tega srečanja, jc zamudil nekaj, kar bo težko nadomestil.
Janez
Na samem srečanju v Postojni mi jc bilo zelo všeč. Občutila sem Njegovo prisotnost ob prepevanju pesmi in sodelovanju. Papežev obisk naše male države je zame zelo velik in srečen dogodek.
Alenka
Pripravila: Tina Šuštar
V Strugah prenavljajo župnijsko cerkev
Struška cerkev je bila prvotno posvečena Sv. Janezu Krstniku, od kdaj je posvečena Sv. Avguštinu ni točnih podatkov. Gotovo pa je, da je ena od treh najstarejših cerkva v Dobrepoljski in Struški dolini.
Poleg cerkve v Kompoljah in Tisovcu ima še ohranjeno srednjeveško zasnovo, na južni strani fasade so ohranjene zgodnje gotske freske. Sicer pa je župnija v Strugah od leta 1861. Od leta 1526, ko se cerkev v Strugah prvič omenja, je prišlo do večkratnih dozidavanj in prenavljanj.
Na pobudo župnika g. Bogomirja Hrena in ključarjev Toneta Drnulca in Staneta Puglja ter njunih namestnikov Staneta Pečnika in Eda Pogorelea je v letu 1995 prišlo do prepotreb-nega obnavljanja cerkve.
20. avgusta lanskega leta je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki ga sestavljajo župnik, g. Bogomir Hren,Tone Drnulc, Stane Pugelj, ne Pečnik, Edo Pogorele, Peter Pugelj in
KNJIŽNICAGBf
Naš kraj
ZANIMIVOSTI
6/1996
11
Ion Rus. PetraPuglja, enega od članov gradbenega odbora, sem zaprosila, naj nam pove nekaj o poteku obnovitvenih del.
/delom so začeli ob koncu lanskega avgusta. Prva laza prenove je bila dokončana do konca leta. Na zvoniku in cerkveni ladji so zamenjali kritine pocinkane pločevine z ba kreno, obnovljena pa je bila tudi fasada zvonika.
V letošnjem letu so končali z, vezavo cerkve in injeciranjem vbodnih zidov s cementno malto. Druga faza obnovitvenih del pa obsega tudi urejartje fasade in notranjosti cerkve. Obnovili bodo tudi slikopleskarska dela in razširili oziroma podaljšali kor. V obnovi so tudi orgle. Zanimivo je, da so bile izdelane že v letih IK40 do 18 50, v struško cerkev pa so jih dobili leta 1953 iz Kočevske Reke.
Letos so začeli z delom 13. aprila s prostovoljno gasilsko akcijo. Gasilci so opravili kar 299 ur prostovoljnega dela, potem pa je delo prekinil na novo zapadli sneg, tako da so z delom nadaljevali 20. aprila.
V lanskem letuje bilo opravljenih cca 1500 prostovoljnih ur dela, letos pa že okoli 1000 ur, predvidevajo, da bodo dela končana do konca junija.
Večina ljudi je akcijo lepo sprejela in podprla ter se tudi vključila v delo. Posebno nekateri so še posebej pripravljeni pomagati, Med najbolj aktivnimi je vsekakor Slane Peč-nik, saj smo ga ob nekajkratnem naključnem obisku v Strugah vedno videli pri cerkvi. Zelo je pohvalil gasilce in vse krajane, ki ponia gaja s prostovoljnim delom, želi pa si, da bi se priključili vsi, predvsem s prostovoljnimi prispevki, saj jc cerkev last vseh, zalo naj bi jo tudi skupaj vzdrževali.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Turistično društvo Dobrepolje pričakalo
OLD TIMERJE iz
Škofljice
OLDTIMER CLUB iz Škofljice je bil organizator prvega srečanja veteranov starih vozil, ki je bilo 25. maja 1096. Ena od kontrolnih točk je bila tudi na Vidmu. Ogledali smo si ahko preko '•>() starih vozil od motorjev do avtomobilov. Najslareši avtomobil je bil znamke FSN lelnik 1927, najstarejši voznik pa 74-lctni Jože Garbas.
Pokrovitelj srečanja na Vidmu je bila PEKARNA BLATNIK iz Predstrug, za kar jim člani Turističnega društva Dobrepolje zahvaljujemo.
Slane S k ulj, joto: Naš kraj
12
Obisk na prireditvah v Jakličevem domu v sezoni 1995/96
(od 1. 12. 1995 do 31. 5. 1996)
DATUM	PRIREDITEV	ŠT. OBISKOVALCEV
5.dec.'95	Miklavževanje	cca 300
15.dec.'95	Simpozij "Naši kraji in ljudje"	cca 30 - 40
16. dec. '95	Simpozij "Naši kraji in ljudje"	cca 30 - 40
17.dec.'95	Kulturna prireditev ob otvoritvi ceste	cca 200
23. dec. '95	Božično novoletni koncert godbe	cca 400
3. feb. '96	Proslava za kulturni praznik	cca 180
25. mar. '96	Prireditev za materinski dan	cca 300
13. april'96	Kriminalka "Mišolovka" KUD Dobrep.	cca 300
Preglednica kaže spodbudno, pa tudi zanimivo sliko. Ker je bila ta podobna že v lanskem in prejšnjih letih, ko smo gostili več nastopajočih od drugod, lahko pridemo do zaključka, da so v Dobrepolju daleč najbolj obiskane prireditve domačega kulturnega društva, kar je razveseljivo in spodbudno. Precej slabša pa je udeležba, kadar gostimo nastopajoče od drugod, iz drugih kulturnih središč, pa čeprav gre pogosto za zelo kvalitetne nastope vseh vrst. Zgodi se tudi to, da glas o bogatem kulturnem življenju v Dobre-
polju seže prav do vrhunskih umetnikov, ki potem v veri, da bo njihova kulturna ponudba v Dobrepolju sprejeta z. odprtimi rokami, ponujajo svoje kulturne usluge. Ko potem nastopijo pred na pol prazno dvorano ali pa morajo celo odpovedati svoj nastop, kot seje to nedavno zgodilo igralcu Ivu Banu, najbrž niso več povsem prepričani, da so prišli v kraje kulturnega razcveta. A tO je že druga zgodba...
M. S.
Prireditve ob praznovanju DNEVA DRŽAVNOSTI
22. junij,
ob 20. uri: v Jakličevem domu celovečerni KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA "RAFKO FADIANI"
23. junij:    PREDSTAVITEV EKIPE ZA IGRE BREZ
MEJA Z ZABAVNIM PROGRAMOM
30. junij:    KONCERT DOBREPOUSKE GODBE IN SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV
Literarni kotiček
V eni od prejšnjih številk smo vam predstavili ljudsko pesnico go. Zalko Kovačič iz Kompolj. Predstavljamo vam še eno njeno pesem, ki je nastala takrat, ko je še opravljala babiško službo.
NOVO ŽIVLJENJE
Cvet življenja z mehko roko v beli dan presajamo, bolečino v živo radost tolikokrat spreminjamo.
Odgovorna težka služba naša je nad druge vse. Čuvarice smo življenja vsake žene matere.
Dolge ure temne noči kakor lučka b'dimo me, s toplim srcem in pomočjo vedno smo pripravljene.
VRTNICA
Le eno rožo jaz poznam, ki nikoli ne ovene, to je rdeča vrtnica, simbol ljubezni in srca, pa tudi če kakšen trn ima.
Ko vrtnica odeveti,
razsuje cvetne liste.
Z rdeče žametnimi listi preprogo
pod sabo naredi.
Spominja nas na naše
jesenske dni.
Stanka Ahlin, Grosuplje
Kako je uspela letošnja čistilna akcija?
Ljudje smo edina nam znana bitja z lastno zavestjo. Biti razumen je izredna prednost, je pa tudi odgovornost, da uporabljamo svoj intelekt za dobronamerne cilje.
Zaupana nam je pomembna vloga pri urejanju našega planeta, tako da bi iz njega naredili spodobno in lepo bivališče, ne le za nas, ampak tudi za vse druge oblike življenja.
Kakorkoli že razmišljamo, zdrava pamet nas uči, da je naša sveta dolžnost pustiti potomcem planet takšen, kakršnega smo prejeli, ali bolje - nikakor ne slabšega.
Posameznik ne more nadzorovati misli in dejanj drugih, moral pa bi imeli popoln nadzor nad svojim početjem, Vsak izmed nas hi moral poskušali vplivali na druge ljudi - eelo na vlado, da bi preprečili uničevanje našega okolja. Popolnoma smo odgovorni za vse, kar delamo ali česar ne delamo, in poklicani bi morali biti k računu zato, kar smo storili ali česar nismo storili v svojem življenju na tem planetu. Imamo čut odgovornosti in smo obdal jeni s svobodno voljo za dobro ali zlo. Sposobni smo delovati z močjo, ki varuje in ohranja ali uničuje, ki ruši ali gradi in varčno gospodari. Nimamo opravičila za nedelovanje oziroma malomarno delovanje.
V soboto, 20.4.1996, je stekla vseslovenska akcija "ČISTO OKOLJE". Tudi v Dobre poljski dolini smo se odločili preusmeriti lok stvari na bolje. Zalo smo se v soboto, 20.4.1996, zbrali vsi tisti, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Očistili smo kar nekaj divjih odlagališč. Letos je bila tretja čistilna akcija. Pri vsaki akciji gre na bolje. Posebno v nekaterih vaseh je že zelo dobra, v nekaterih vaseh pa še šepa, mogoče nimajo zagnanih vodij akcije?
Zbrali smo naslednje približne podatke za posamezne vasi:
VAS	ZBRANA KOLIČINA ODPADKOV	ŠTEVILO UDELEŽENCEV
Videm	30 - 35 m3	26
Zagorica	30 - 35 m3	10+lovci
Mala vas	24 - 30 m3	10
Podgorica	3-6 m3	ni podatkov
Podpeč	3 - 6 m3	5
Predstruge	0,5 -1 m3	8
Ponikve	ni podatkov, a so zbrali kar veliko	20
Podgora	ni podatkov, a so zbrali kar veliko	5
Kompolje	ni podatkov, a so zbrali kar veliko	26+lovci
Cesta	ni podatkov, a so zbrali kar veliko	5
Iz Zdenske vasi in Bruhanje vasi ni podatkov, daje tam potekala čistilna akcija.
V Strugah je čistilno akcijo vodil Anton Rus, a ni podatkov.
naša "ljubeča mati", mi pa jo oskrunjamo z odmetavanjem odpadkov kjerkoli in kamorkoli. Na tem področju se moramo vsi še veliko naučili.
Naj navedem misli libelautskega Da laj Lame: "Eno najpomembnejših svetovnih dogajanj zadnjega časa je rastoča zavest ljudi o pomembnosti narave. Skrb za naš planet je podobno skrbi za naše domove. Cc bomo naravo uničevali, ne bomo preživeli".
Čistilni pozdrav, ('isto okolje!
Janez Ereulj
Naj pohvalim akcije v vasi Zagorica, Mala vas, Ponikve in Podgora ler Športno društvo Dobrepolje in Mladinski klub.
Za nadaljnje sodelovanje bo potrebno pritegniti k čistilni akciji še: Planinsko društvo Dobrepolje, posebno pa še Osnovno šolo I )o-hrepol je, saj staro reklo: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna!" še vedno drži.
V vasi Kompolje ni šlo vse tako, kol smo se dogovorili, a vsi iskreno upamo, da bo v prihodnje veliko bolje.
Vse premalo se zavedamo, kaj povzročamo naravi oziroma našemu planetu Zemlja, ki nas je lako radodarno sprejela in nas hrani kol
Na slikah: čistilna akcija okrog igrišča na Vidmu, foto: Naš kraj
Poročilo o izvajanju kosovnega odvoza odpadkov v občini Dobrepolje
Javno komunalno podjetje Grosuplje je v mesecu aprilu v občini Dobrepolje izvedlo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov dne 12.4.1996. V kosovni odvoz, je bilo vključenih deset delavcev, ki so celodnevno odvažali odpadke s tremi kamioni. Odpeljanih je bilo I()8m3 odpadkov,
Zbrani kosovni odpadki vZagorici
pri tem pa je bilo uporabljenih 40 delovnih ur.
Sodelovali smo tudi pri izvedbi očiščevalne akcije, pri kateri smo pomagali z odvozom materiala in odpeljali kar 338m3 odpadkov.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Nasa prihodnost je cisto okolje
Taksa za obremenjevanje vode
Vlada Republike Slovenije je izdala v letu 1995 Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (UL SR št.41/95). Z uredbo je predpisala plačilo takse za odvajanje ali odtekanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih voda.
Neposredni zavezanci za plačilo takse so tiste pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki porabijo več kot 4000 m1 vode letno ah vsebujejo njihove tehnološke odpadne vode strupene snovi. V ta namen so dolžni izvajali obratovalni monitoring za odpadne vode. Zavezanec za plačilo takse za komunalne odpadne vode pa je izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, loje Javno komunalno podjetje Grosuplje in sicer za tiste uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice.
Za tehnološko odpadno vodo se plačuje taksa od seštevka enot obremenitve, ki se izračuna glede na količino snovi, ki se oksi-
dirajo kot kemijska potreba po kisiku (KPK), fosfor, organske halogenc spojine, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, nikelj, svinec, baker in strupene snovi za vodne bolhe. Od obračuna enot obremenitve se odštejejo enote obremenitve za KPK, ki ga je odstranila javna čistilna naprava.
Vsi zavezanci moramo do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto, ob tem pa lahko uveljavimo oprostitev plačila ali samo zmanjšanje, če obračunano takso uporabimo za izvajanje sanacijskih in drugih investicijskih del za zmanjšanje obremenjevanja voda in je za te posege pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Javno komunalno podjetje Grosuplje je glede na stopnjo očiščenja odpadnih voda po podatkih iz, preteklega leta in glede na letno količino porabljene vode dolžno s I. januarjem, 1996 plačevati državi akontacijo na državno takso za onesnaženo vodo 1,5 mio SIT mesečno oziroma nekaj več kot 17 mio SIT v letošnjem letu.
Javnemu komunalnemu podjetju ni potrebno odvesti takse državi, če jo porabi za investicije v izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacije.
Vse tri občine so za prve tri mesece letošnjega leta solidarno pokrivale znesek s proračunskimi sredstvi - že uveljavljena občinska taksa, s sprejetjem proračunov pa to ni več predvideno. Računi občanov oziroma podjetnikov bodo s I. aprilom 1996 dodatno obremenjeni za zneske državne takse v znesku 13 SIT/m3 odpadne vode.
Javno komunalno podjetje Grosuplje je pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave za leto 1996 že uveljavilo oprostitev plačila takse ob predložitvi investicijskih programov za izgradnjo kanalizacijskih sistemov Cikava in Spodnja Slivnica v občini Grosuplje ter Stična v občini Ivančna Gorica. V občini Dobrepolje je v izgradnji čistilna naprava v Potiskavcu.
Javno komunalno podjetje Grosuplje v.d. direktor: Janez Skarlovnik
Misli
Kdor se opira na druge, se mu maje svet. Kdor se opira nase, stoji trdno.
(Heyse)
Popustljiv - manj spoštovan, strog - manj priljubljen.
(star pregovor)
Družinski kotiček
Samodisciplina
Povzeto iz knjige dr. Scotta Pecka, kije bil psihiater inje napisal več tem, zbranih v knjigah. To je l>il plod vsakodnevnega kliničnega dela s pacienti: otroki prestopniki.
Otroke je treba učiti discipline šele potem, ko smo sami disciplinirani.
Otroke, katerih psihotcrapevl je bil dr. Peek, je označil kot mučence, saj so to v večini primerov otroci, ki so največkrat kaznovani s strani staršev in to med vsem otroštvom na brutalen način. Starši jih pogosto klofutajo, tepejo s pestjo, pretepajo in grobo kaznujejo za vsak najmanjši prekršek. Vendar pa je taka disciplina brez. pomena. To je namreč nedisciplinirana disciplina. Eden izmed razlogov, zakaj je brez. pomena, je ta, da so tudi starši nedisciplinirani in tako dajejo otrokom vzor nediscipline. To so tisti starši, ki ravnajo po načelu: "Delaj, kol ti rečem in ne kot delam jaz." Pogosto se taki starši tudi opijajo in počnejo neumnosti brez. vsakega zadržka, dostojanstva in razumnosti. Morda so umazani in nemarni. Veliko obljubljajo, a obljub ne izpolnijo. Njihovo življenjeje en sam nered, pa se zdijo njihovi poskusi spraviti v red življenje svojih otrok.
Vedeti pa je treba eno:
Kadar starši nekaj počnejo na nek določen način, se zdi ta način otroku edini pravi način. Če otrok vidi straše, kako se dan za dnem vedejo samodiseiplinirano, obvladano, dostojanstveno in so sposobni urejenega življenja, ali se za to trudijo, bo tudi otrok prav v globino duše čutil, daje to pravi način življenja. Če pa otrok dan za dnem gleda starše, kako živijo neobvladano in brez samodiscipline, bo prav tako v globino duše začutil, da je to edini pravi način življenja.
Dobra disciplina pa zahteva ljubezen in čas. Kadar imamo nekaj radi, nam to veliko pomeni in kadar nam nekaj veliko pomeni, potem tistemu posvečamo veliko časa, pri tem pa uživamo in skrbimo za listo.
Starši, ki imajo svoje otroke radi, bodo pozorni na to, kako njihovi otroci jedo torte, kako se učijo, kako pripovedujejo drobno laži, kako se izogibajo problemom, namesto da bi se z. njimi soočali. Vzeli'si bodo čas in poskušali otrokom pokazati pravo pol. To pa storijo le, če jim prisluhnejo, se jim odzivajo,
lu malo zategnejo, lam malo popustijo, jim malo popredavajo, jim pripovedujejo drobne zgodbe, jih lu pa tam objamejo in poljubijo, jih malo opomnijo, pa tudi potrcpljajo po ramenu.
Ko si ljubeči starši vzamejo čas za opazovanje in razmišljanje o potrebah svojih otrok, bodo pogosto v stiski glede prave odločitve in tako bodo v pravem pomenu besede trpeli skupaj s svojimi otroki. Otroci pa to opazijo.
Vidijo, da so starši pripravljeni trpeli z njimi. Čeprav morda ne bodo pokazali takojšnje hvaležnosti, se bodo skupaj s starši naučili prenašati trpljenje. To pa je že začetek samodiscipline.
Če povzamemo: da bi otroci razvili sposobnost odlaganja zadovoljitev, morajo nujno imeli vzore samodiscipline, pa občutek lastne vrednosti in dovolj zaupanja v zanesljivost svojega obstoja. Te lastnosti pa se da dobiti s samodisciplino, z vztrajno, resnično skrbjo staršev. To so najbolj dragocena darila, ki jim jih lahko dajo starši. Če starši ne dajejo teh darov, se jih da seveda dobiti tudi od drugih ljudi. Vendar pa je v tem primeru pridobivanje sposobnosti odlaganja zadovoljitev mukotrpno, pogosto traja vse življenje in po-gOStO je neuspešno.
Anica Štrubelj
Iz društva upokojencev
Naj vas najprej seznanim, da smo imeli dne 28. aprila 19% letno konferenco, na kateri smo obravnavali lanskoletno obdobje in obravnavali naš program za naprej. V okviru našega programa načrtujemo v mesecu juliju izlet v Belo krajino. Odločili smo se za relacijo Suhorje - Črnomelj - Metlika in vinska klet. V mesecu avgustu bomo izvedli tradicionalni kopalni izlet v Izolo in vinsko trgatev na Primorsko. Morda se bomo odločili še za kakšen nakupovalni izlet za Miklavža, če bo seveda dovolj zanimanja.
Z veseljem pa vas tudi obveščam, da je naša pogodba za najemnino prostorov sklenjena za dobo 10 let. Najemnine nimamo, za centralno kurjavo pa bomo vsako leto prispevali 150 DEM. V najemu imamo naš klub in kuhinjo, stopnišče, hodnik, WC, vodo in odtok pa imamo v souporabi. Dovolili so nam priključiti bojler, električna napeljava je na naš števec. Upoštevali so naše prispevke in delo v letu 1993 v vrednosti 464,00 SIT. Sedaj se napeljuje luč zunaj in znotraj. Ob tej priložnosti se zahvaljujem g. županu in g. tajniku za ugodno rešitev in podpis pogodbe.
Kot verjetno veste, smo šli konec aprila na izlet na Sveto Goro, Goriška Brda in Kostanjevico pri Novi Gorici. Izlet je bil uspešen, udeleženci so bili zadovoljni.
Se informacija o našem julijskem izletu v Belo krajino.
Izlet bo 20. 7. 1996, odhod iz Po-nikev bo ob 6.00 uri, pobiralo se bo proti Kompoljam. Šli bomo čez Suhorje, kjer bomo obiskali našega nekdanjega kaplana g. Franca Si lici ja, ki je zdaj tam za župnika. V Metliki si bomo ogledali vinsko klet, nato pa bo sledil ogled Črnomlja. Možen bo tudi nakup vina pri domačinih v zidanicah. Cena prevoza s kavico je 1000 SIT. Rok prijave je 13.7.1996.
Predsednik društva upokojencev Konrad Piko
KLUB 0K0JENCEV
D0BREP0UE
Naše dejavnosti
Tečaj prve pomoči
Na šoli že vrsto let poteka tečaj prve pomoči za učence sedmih reazredov. Učenci ga radi obiskujejo, saj se zavedajo, daje to, kar se učijo, zelo koristno in uporabno za življenje.To dejavnost pa radi obiskujejo tudi zaradi prizadevne in uspešne zunanje sodelavke, ge. Ljube Laharnar, ki ima izreden posluh za delo z mladino.
P
P
v
s.
Uspešno v Trebnjem
o uspešnem medobčinskem nastopu v Šentvidu pri Stični so se pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Dobrepolje in Struge pod vodstvom zborovodje Mira Rozmana 24. aprila predstavili tudi na rečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem . Tudi na tej prireditvi so dokazali, da so dobri pevci, saj so se tudi tu uvrstili precej visoko.
Športna delavnica za predšolske otroke
Na šoli Dobrepolje deluje v letošnjem letu športna delavnica za predšolske otroke. Vodi jo ga. Anica Ternovšek.
Peka kruha nekoč in danes
Učenci 6.a in 6.b razreda so imeli letos v okviru pouka biologije in gospodinjstva zanimiv kulturni dan. Spremljali in primerjali so lahko peko kruha na star, domači in na sodoben industrijski način. Za ponazoritev obojega jim ni bilo treba iti daleč. Peko kruha po starem, v krušni peči, jim je nazorno pokazala ga. Frančiška Kralj, Vidmarjeva mama iz Male vasi. Videli so postopek ročnega mese-nja. Medtem ko seje kruh pekel v domači krušni peči, so učenci pohiteli v Predstruge v pekarno Blatnik, kjer pa so si imeli priložnost ogledali sodobno proizvodnjo peke kruha in drugih izdelkov.
M. Stcklasu, foto: Naš kraj
NA) C-OUCO
V četrtek, 23. maja 1996 smo se z avtobusom peljali na izlet na Golico. Z nami so sli lahko tudi starši. Veljali smo se skozi Ljubljano, mimo Kranja do Jesenic. Komaj smo čakali, da pridemo na Golico. Hodili smo dolgo časa. Na hribu smo zagledali veliko belih narcis. Deset nas je slo na vrh Golice. "Pot je bila strma in blatna. "Prišli smo do državne meje 1835 m nadmorske višine. Na hribu je bila gosta megla. Vihal je tudi veter. Utrujeni smo se vrnili do avtobusa. Izlet na Golico je bil lep, Golica je bila najvišja gora, kar sem jih obiskal.
Gregor Volzelnik, Z. r
A\/SL/
Znanje brez kreposti je škodljivo in pogubno.
(Starkey)
Prej odpustimo sovražniku kot prijatelju.
(Iz filma: Nevarna srca)
Pogovor z g. Milanom Mesojedcem o tenisu
Tenis, tako imenovani beli šport, je razširjen po celem svetu. Najprej je bila to igra bogatih, s katero so si krajšali prosti čas. V današnjem času pa to igro igra že skoraj vsak.
Tenis je lahko igra za sprostitev, rekreacijo. Nekaterim pa tenis služi kot vir dohodka. Z izgradnjo teniškega igrišča v Predstrugah so se tudi Dobrepoljci navdušili za tenis.
G. Milan Mesojedec je veliko prispeval k razvoju lega športa, saj je njegovo teniško igrišče najbolj obiskana točka v Dobrepolju.
Obisk pri gospodu Milanu in pogovor/, njim mi je dal odgovore na naslednja vprašanja:
Kaj je bil vzrok, da ste se odločili oziro-
ma, kje ste dobili idejo za izgradnjo teniškega igrišča?
Ta ideja se mije porodila že pred mnogimi leti, ko sem preživljal počitnice na morju in si krajšal čas z igranjem tenisa.
Kdo vam je pomagal pri uresničitvi vaših načrtov?
Pri tem sem se moral zanesti kar na lastno delo oziroma na svojo družino.
Govorilo se je nekaj o pokritem igrišču za tenis. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Lahko rečem, daje tO dobra rešitev, vendar pa je povezana z, velikimi finančnimi zaloga-
ji, ki pa jih, na žalost, še ni dovolj.
Ali ste zadovoljni s to dejavnostjo?
Ta teniška dejavnost mi vzame ves prosti čas, vendar to je moj prosti čas.
Zraven teniškega igrišča imate tudi prostor za balinanje. Ali nameravate razširiti tudi to dejavnost?
Če bo dovolj zanimanja, bomo razširili tudi to dejavnost. Poskušali bomo ustanoviti balinarsko društvo.
Gotovo pa vse ljubitelje tenisa zanima, kdaj boste odprli igrišče.
Igrišče se bo odprlo takoj, ko se bo toliko osušilo, da bomo lahko pričeli z delom. Predvidevamo, da bo to kmalu.
Zanima me tudi, če boste tudi letos organizirali teniški tečaj.
Tečaj bo organiziran tako kot vsako leto, če bo dovolj zanimanja zanj.
Kaj načrtujete v prihodnosti?
Mogoče izgradnjo dveh travnatih teniških igrišč.
Najlepša hvala za pogovor. Želim vam še veliko uspešnih teniških sezon.
Tomaž Blatnik, 7.a Mentorica: Slavka Mustar
Nastanek in delovanje strelske družine Bukovec
Strelska družina "Bukovec" je bila ustanovljena 23.marca leta 1952. Prvi predsednik družine je bil g. Marjan Miklič iz Vidma. Naše prvo strelišče smo si uredili za staro šolo.
Tarče smo pripenjali na šolsko drvarnico. Po nekaj letih smo dobili sobo v prvem nadstropju stare šole, kjer smo organizirali treninge in tekmovanja na ravni takratne občine. Ko si je SD Bukovec pridobila del kletnih prostorov v Jakličevem domu, je strelstvo kot športna panoga v našem kraju dokončno zaživelo.
Strelci smo si s prostovoljnim delom uredili strelišče, bunker za orožje ter garderobni prostor. Postavili smo stezo s petimi av-
tomatskimi nosilci tarč. Takrat je bilo to naj-sodobnješe avtomatsko strelišče za zračno puško v celi kočevski regiji.
Naša naslednja naloga bila ureditev strelišča za vojaško in malokalibrsko puško. Prostor smo dobili v opuščenem kamnolomu v Predstrugah. Finančna sredstva so prispevali lovci, delovne organizacije iz Do-brepolja ter Gradbeno podjetje Bežigrad, strelci pa smo poleg finančni sredstev vložili tudi preko tisoč ur svojega dela. Ustvarili smo športni objekt, kije v ponos Dobrepolju. Takšnega strelišča nima nobena strelska družina v bivši občini. Na strelišču se
urijo pripadniki policije, narodne zaščite ter tudi dobrepoljski lovci.
V vrstah strelske družine Bukovec je zraslo mnogo prvakov občine Grosuplje, kočevske regije in leta 1986 tudi prvak Republike Slovenije. Leta 19X6 smo se uvrstili v 2. republiško ligo. Z zmago v tej ligi smo napredovali v I. republiško ligo. Strelci SD Bukovec smo streljali v republiških in občinskih ligah ter na drugih prvenstvih do leta 1994, koje bil sprejet sklep, da se lahko strelja samo s standard zračnim orožjem. Tega orožja nismo imeli, zato smo bili prisiljeni, da prenehamo s tekmovanji. Tako smo v letih 1994 in 1995 zbirali finančna sredstva in v letu 1995 kupili dve standard puški, da smo lahko začeli z intenzivnimi treningi.
V letošnjem letu moramo nabaviti še dve standard puški, da bomo lahko formirali kompletno ekipo in se jeseni prijavili in streljali v regijski ligi. Na obeh streliščih bomo morali opraviti razna vzdrževalna dela, da nam objekti ne bodo propadali. Poleg tega vsak petek od 17,00 do 20,00 ure organiziramo treninge na strelišču za zračno puško.
Polde Peterlin
18
Športno društvo ne miruje
		
w //...... •		%
Po dolgotrajni in že kar malo nadležni zimi smo preselili športne aktivnosti i/, telovadnice na prosto. Prvi resnejši projekt, ki smo ga izvedli v spomladanskem delu, smo poimenovali "Teden športa v Dohrepolju" in seje odvijal v dneh od 23.4. do 28.4. 1996. Naj naštejem aktivnosti, ki so se odvijale v tem tednu: jahanje, kolesarjenje, namizni tenis, telovadna akademija, košarka, mali nogomet, /a zaključek smo organizirali kvalitetno rokometno tekmo med veterani i/. Ribnice in člani i/ Ponikev. V programu smo imeli še pohod na Kamen vrh in Grmado, vendar nam jo je zagodlo zelo slabo vreme in tako pohoda nismo izpeljali.
Teden športa je bil namenjen vsem občanom Dobrepolja. Udeležilo se gaje precejšnje število predvsem mladih ljudi. Starejših občanov in žensk je bilo zelo malo, čeprav so bile športne panoge izbrane tako, da bi v njih lahko vsakdo preizkusil svoje sposobnosti.
Spel seje začelo občinsko prvenstvo v malem nogometu oz. so se odigrala že štiri kola.
Tekmovanje se odvija ob nedeljah od 8.30 ure do I 1.30 ure.
V tem času je Športno društvo Dobrepolje i/vedlo ludi dve delovni akciji. V prvi smo krajani Vidma dodobra očistili okolico igrišča na Vidmu. V drugi akciji pa smo popravili dva koša.
Ob vseh organiziranih aktivnostih, ki se
Nastop na telovadni akademiji
odvijajo na igrišču, pa je potrebno poudariti, ni urejenih sanitarij, niti pipe s pitno vodo, kaj šele slačilnic s tuši. Zaradi tega si v društvu ne upamo niti pomislili na kakšno kvalitetnejšo prireditev. To pa ni samo stvar društva, temveč celotnega kraja oz. odgovornih na občini Dobrepolje.
Alojz Kuplenk, foto: Naš kraj
Pevec glasbene skupine Koma 750 na konju
Nogomet
REZULTATI 1. IN 2. KOLA TER TRENUTNA LESTVICA OBČINSKEGA PRVENSTVA
KOMA 750 - VIDEM TRGOJAN					1 :	5	
ŠD DVZ PONIKVE - BRUHANJA VAS					3 :	1	
OKREPČEVALNICA ZORA - ŠD STRUGE					2 :	1	
PREDSEDNIKI - ZAGORICA					4 :	4	
ŠD STRUGE - PREDSEDNIKI					2 :	6	
BRUHANJA VAS - OKREPČEVALNICA ZORA					1 :	5	
KOMA 750 -ŠD DVZ PONIKVE					3 :	5	
VIDEM TRGOJAN - ZAGORICA					5 :	0	
LESTVICA							
1. VIDEM TRGOJAN 2	2	0	0	6 TOČK	10	:1	(+9)
2. ŠD DVZ PONIKVE 2	2	0	0	6 TOČK	8 :	4	(+4)
3. OKREPČEVALNICA ZORA 2	2	0	0	6 TOČK	7 :	2	(+5)
4, PREDSEDNIKI 2	1	1	0	4 TOČKE	10	: 6	(+4)
5. ZAGORICA 2	0	1	1	1 TOČKA	4 :	9	(-5)
6. ŠD STRUGE 2	0	0	1	0TOČK	3 :	8	(-5)
7. BRUHANJA VAS 2	0	0	2	0TOČK	2 :	8	(-6)
8. KOMA 750 2	0	0	2	0TOČK	4 :	10	(-6)
LESTVICA NAJBOLJŠEGA STRELCA
1. VILJEM BABIC - VIDEM TRGOJAN
2. PRIMOŽ STRNAD - PREDSEDNIKI
3. TONE MUSTAR - OKREPČEVALNICA ZORA
6 ZADETKOV 4 ZADETKI 3 ZADETKI
Sekretar lige: Andrej Cevc
Naš kraj
LOVSTVO
6/1996
19
Lovci postavili opozorilne table
V gozdovih naše doline je vse več medvedov, zato previdnost ni odveč. Na krajih, kjer je velika verjetnost srečanja z zverjo, stoje opozorilne table LD DOBREPOLJE.
I .oviščc, s katerim upravlja Lovska družina Dobrepolje, je veliko okoli 6.300 ha, vendar je lovnih površin manj. Zadnja leta je v njem stalno prisotnih več medvedov, kar kaze, da se njihovo življenjsko območje močno širi iz kočevskih gozdov. Ti postajajo za vse te kosmatince pretesni. Na njihovo širitev vpliva tudi politika ponovnega naseljevanja medvedov v Evropo, v katero se prebijajo iz Slovenije. Ker je medvedov veliko, prihaja pogosto do srečanj med ljudmi in zvermi, ki za nobenega niso prijetna.
Medved se človeka nagonsko boji in se mu izogiblje, če se mu le more. Enako je tudi v ljudeh zasidran strah pred našo največjo divjadjo, ki sojo v prejšnjem stoletju skoraj iztrebili in jo nato na pobudo lovcev popolnoma zaščitili.
Šoferji so se pomerili z veterani
V soboto, I I. maja so vozniki - re-kreativci iz občine Dobrepolje gostili ekipo veteranov iz. Kočevja. Tekma je trajala trikrat po dvajset minut. V prvem delu in delno tudi v drugem delu smo se rekrealivci dobro držali. Nato pa je prišla do izraza izkušenost veteranov, zato so nas kaj hitro nadigrali. Kljub veliki razliki v rezultatu (17:6) smo bili z igro zadovoljni. Za pravilnost igre je skrbel Franci
Strnad. Želimo si čim več takih sre5 čanj, toda tudi čim manj žog v naši mreži.
Milan Cingerle
Bližnja srečanja med zverjo in človekom se vsakih nekaj let končajo tragično tudi za človeka. Pred približno petnajstimi leti je gobar naletel v bližini Ponikev na medvedjega mladiča. Medvedka je bila nekje v grmovju. Koje opazila, daje med njo in mladičem človek, seje brez pomišljanja pognala vanj in ga s šapami pobila na tla. Srečanje seje končalo tragično za gobarja, profesorja violončela. Zaradi medvedjih udarcev je imel prizadet sluh, kasneje pa so mu morali amputirati še roko v ramenu. Tudi zadnjo plat mu je medvedka s svojimi zobmi iznakazila. •
Gobarje tožil lovsko družino in po nekaj letni pravdi je iztožil odškodnino.
Avgusta 1987 je mlad medved, tako domnevajo poznavalci, nikoli pa ni bilo dokazano, kateri je bil, napadel gobarko Jožico K. blizu Strug. Srečanja ni preživela. Medvedji je požrl drobovje in do nerazpoznavnosti iz-maličil obraz.
Letos je medvedka napadla Staneta G. iz Zlatega Repa, ki seje nič hudega sluteč vračal proti domu in na poti nehote prišel med medvedko in njenega mladiča. Materinski na-
gon medvedke je bil zanj usoden.
Da bi se v prihodnje izognili takšnim in podobnim neljubim in tragičnim dogodkom, so se lovci LD Dobrepolje odločili, da kraje, kjer se stalno zadržujejo medvedje, označijo s posebnimi opozorilnimi tablami. Nabavili so jih pri podjetju Kanja iz Leskovca pri Krškem.
Ker lovci zelo dobro poznajo območje medveda, so vseh dvanajst tabel razpostavili tako. da označujejo revirje, v katerih je velika verjetnost, da bo gobar ali obiskovalec gozda naletel na medveda.
Lovci ugotavljajo, tla se je število medvedov v zadnjih letih zelo povečalo. To dokazuje tudi odstrel. Samo letos so uplenili v Mali gori štiri medvede že v prvem tednu aprila, torej takoj, koje bil dovoljen spomladanski lov nanje. V naši LD gaje letos uplenil Bojan Zgonc iz Ponikev. Tehtal je okoli 80 kilogramov.
Domačini smo se jih nekako že privadili in vemo, kako se jim lahko izognemo, zato so opozorilne table namenjene predvsem turistom in gobarjem, ki ne poznajo krajev in medvedjih stečin.
Zaradi vse pogostejših srečanj z medvedi, katerih vedenje je nepredvidljivo, lovci svetujejo vsem obiskovalcem gozdov, da so na območjih tnedvedov previdni. Dobro sije zapomnili nekaj pravil, ki zmanjšujejo nevarnost bližnjoih in usodnih srečanj.
Kdor hodi po gozdu, naj žvižga ali se pogovarja sam s sabo, s čisto normalnim glasom, brez vpitja, saj se medved človeku običajno izogne, še posebno medvedka z mladiči. Obiskovalec gozda mora paziti, da nikoli ne pride med medvedko im mladiče, ker v
Lovska čuvaja Jože Zupančič - Anškovc, gospodar LD in Anton Koprivšek, tajnik LD sta postavila opozorilne table, ki naj gobarje, turiste in tudi domačine, ki bolj poredko zaidejo v gozd, opozarjajo, kje je največja verjetnost za srečanje z medvedom. Lovska družina ne namerava več prevzemati odgovornosti, saj navsezadnje o številčnosti medvedov in njihovi gojitvi ne odloča sam. Foto: LD Dobrepolje
takem primeru medvedka vedno napade.
Če pa že pride do nepričakovanega srečanja / medvedom, ga človek nikakor ne sme gledati v oči, ker to /a zverino pomeni izziv. Ritensko naj se počasi umakne in medtem nekaj pomirjujoče potiho govori. Najhujša napaka, ki jo lahko naredi je, da se medveda na smrt prestraši, začne vanj metati karkoli in kričati ali teči. To kosmatinca zelo razburi in največkrat napade.
Če medved napade človeka, je najbolje, da se ta ne brani, ne kriči, si zakrije glavo z. rokami in negibno obleži na tleh.
Če medved po začetnih dveh treh udarcih ali ugrizih ne odneha, naj ga z. vso silo brcne V smrček.
Preživeli trdijo, da zbeži. Med našo lovsko bratovščino, ki se pogosto srečuje z medvedi, tega še nihče ni sam preizkusil, saj so se medvedje ali lovci vedno umaknili pred napadom.
Zagotovo je najbolje, da se tisti, ki v gozdu nima resnih opravkov, izogiba gozdov, v katerih je koncentracija medvedov največja in kjer zaradi pogostih srečanj s človekom spreminjajo vedenjske vzorce. Vse večje namreč mladih medvedov, ki jim matere niso pravo-
Končana je preventivna prometna akcija "Kolesar", ki je trajala od 15. aprila do K), maja. V akciji so policisti kolesarjem in motoristom izdali H4 zloženk. Prav tako so obiskali tri šole, kjer so v sklopu ure o prometu pregledali kolesa učencem. Na Vidmu pa so policisti pregledali kolesa učencem, ki so sodelovali na športnem dnevu s kolesi in se udeležili tekmovanja v ciklokrosu. Akcija je v občini Dobrepolje dosegla svoj namen, saj se v tem času ni zgodila nobena prometna nesreča z udeležbo kolesarjev ali motoristov.
Od 25. maja do 25. junija pa bo potekala preventivna akcija "HITROST UBIJA". Temeljni namen akcije je preventivni vpliv na rizično skupino prometnih udeležencev -voznikov motornih vozil, ki prekoračujejo omejitve hitrosti vožnje ali vozijo z neprimerno hitrostjo.
Posebnosti te skupine so: • mladi vozniki (po vozniškem stažu in sta-
Časno vcepile strahu pred človekom in ti so običajno najnevarnejši. Že peldesetkilogram skemu medvedu se močan golorok moški ne more uspešno upreti.
Medvedje naša najhitrejša zver, je izredno gibčen in spreten. Odlično plava in enako dobro pleza na drevo ter teče na krajših razdaljah s hitrostjo do 60 km na uro. Kdor misli, da mu bo ušel s tekom, na drevo ali kako drugače, potem ko si stojita iz oči v oči, živi v zmoti. Medved je mnogo hitrejši od človeka in tudi mnogo močnejši.
Čarobne formule, kako gospodariti s tako številno populacijo medvedov in istočasno zagotoviti sožitje s človekom, zaenkrat ni še nihče izumil.
Lovci želimo ponovno opozorili javnost na problem polepuških psov, ki se pojavljajo po vsej občini. Ti psi zelo resno ogrožajo divjad, zlasti srnjad, ki ima sedaj mladiče. Zalo ponovno prosimo vse lastnike psov, da jih privežejo in s tem pomagajo srnam, da bodo vzredile svoj naraščaj.
Lovsko društvo Dobrepolje
m
rosti);
• objestni in agresivni vozniki, ki zavestno kršijo prometne predpise in
• prekoračitve hitrosti
so najpogostejše kršitve in v veliko primerih vzrok za prometne nesreče s hudimi posledicami.
Policisti bodo v akciji kršiteljem določil o hitrosti delili zloženko z. istim naslovom, v kateri želimo voznikom predstavili nevarnost, ki preži udeležencem v prometu (otrokom), če prekoračijo dovoljeno hitrost v naselju. Akcija poteka ravno v času, ko se končuje šolsko leto in so pred vrati počitnice. Prejšnja lela pa seje ravno v tem času zgodilo več prometnih nesreč z udeležbo otrok, ko so vozniki vozili prehitro in bi z. upoštevanjem omejitev preprečili nesrečo ali zmanjšali posledi-cc- —— ■ —~
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Krnita
Črna kronika
18.4.96 V Zdenski vasi so se na poli med dvema stanovanjskima hišama sprli trije domačini. Do prepira je prišlo najprej med zakoncema, v katerega seje vključil drugi sorodnik s kovinsko palico (šerhaklom) v roki. Močnejša sla se tega prijela in vlekla vsak na svojo stran loliko časa, daje šibkejši popustil. Pri tem pa je šibkejši dobil na roki vrezni-no, zaradi cesarje iskal zdravniško pomoč v bližnjem zdravstvenem domu. Posledice niso hude, kaže pa, da bodo, ko bo zadnjo besedo izrekel sodnik za prekrške.
22.4.96 V gostilni Majolka je pijani mladenič iz Strug s stolom v roki izpraznil gostilno, nato pa točajki pokazal svoje premoženje. Kljub opozorilu ločajke, da s kršitvijo preneha, tega ni hotel storiti. Ob intervenciji policistov se ni pokoraval zakonitim ukazom, zaradi cesarje bil s silo priveden v prostore Policijske postaje Grosuplje, kjer je pričel ponovno razgrajali in razbijati inventar ler grozili policistom s pretepom. Policisti so ga kljub upiranju in grožnjam umirili in odpeljali na počitek na začasni naslov - Povšelova 5, Ljubljana. Zaradi svojega obnašanja se bo srečal s sodnikom za prekrške.
25.4.96 V domaČi hiši v Zdenski vasi je pijani domačin ob 23. uri motil nočni mir in počitek ostalih družinskih članov. Na opozorila življnjske sopotnice in sina se ni zmenil, celo nasprotno, še bolj je razgrajal, zaradi česar so posredovali policisti.Tudi njihova opozorila niso zalegla, zato so ti poskrbeli za red in razgrajača odpeljali na treznjenje v Ljubljano.
13.5.96 Na lokalni cesti med Vidmom in Kompoljami je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik motornega kolesa iz Strug, zaradi vožnje po levi strani vozišča. Molorisl je trčil v dve mladi dekleti, ki sla se nasproti pripeljali s kolesi. Obe sta v nesreči dobili sledi poškodb. Povzročitelj je po nesreči pobegnil s kraja, ne da bi poškodovanima nudil pomoč. Policisti so ugotovili, daje povzročitelj vozil neregistrirano motorno kolo brez ustrezne kategorije, zaradi česar bo prijavljen sodniku za prekrške. K sodniku bo moral tudi njegov brat, ki mu je zaupal vozilo, čeprav je vedel, da ta nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles. Povzročitelj pa je ovaden tudi državnemu tožilstvu, ker je v nesreči pustil brez. pomoči osebe, ki so bile poškodovane zaradi njega.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Preventivna aktivnost policije na področju prometne varnosti
Naš kraj
6/1996
Spoštovane bralce ponovno obveščamo, da morajo biti vsi poslani prispevki lastnoročno podpisani in opremljeni s polnim naslovom in po možnosti s telefonsko številko, ker po potrebi preverjamo avtorstvo prispevkov in oglasov.
Popravek
V članku Antona Vodičarja v PISMIH BRALCEV z naslovom "Mojc razmišljanje o prispevkih v Pismih bralcev je prišlo tlo napake v dveh stavkih. Slavek "Ne morem razumeli g. Braneta Brodnika in najbrž je še veliko takšnih, da očitajo ljudem, češ ti si priseljenec in zato nič ne razumeš in ne veš..." se v originalu nclek-torirano glasi: NE RAZUMEM, DA BI G. BRANE BRODNIK IN MOGOČE JE ŠE VELIKO TAK-
končano njuno je in marsiklero življenje, kri po Kranj i, Korotani prelila, napolnila bi jezero.
SNIH, DA BI OČITALI LJUDEM, SAJ TI SI "PRISELJENEC" IN NIČ NE RAZUMEŠ IN NEVEŠ...
Drugi slavek "Tudi jaz sem priseljence, čeprav nisem Dobrepo-Ijec" pa se pravilno glasi TUDI JAZ SEM PRISELJENEC, ČEPRAV SEM DOBREPOLJEC.
Za napaki se vsem prizadetim opravičujemo.
in šli kot ovce v "zakol". Klalo se je med vojno. Zmagovalci pa tako kot vsi zmagovalci, so "potolkli" svoje nasprotnike po vojni brez milosti.
Po vseh zakonih, božjih in človeških, se noben uboj ne more opravičevati z ideologijami, ne tisto z zvezdo in ne tislo s križem. Kdor je zakrivil zločin, se mu le ta mora dokazovati in dokazati v pravnem postopku.
Oblasl, ki je vladala po vojni, je izkoristila povojno hrezpravje in kaos ter "pospravila" svoje politične nasprotnike za vedno. Tako je zatrla vsako opozicijo za skoraj dve generaciji.
Pokol vojnih ujetnikov po vojni je bil načrtovano zaukazan z najvišjih mest tedanje oblasli. To ni bilo maščevanje zmagovalnega soseda nad premaganim sosedom. Če bi bilo lako, potem bi bilo mrtvih mogoče nekaj deset ljudi, ne pa na tisoče.
Brez sodišč in pravnih postopkov so med vojno ljudi pošiljali v taborišča, streljali talec in mučili nedolžne ljudi. Ali je bilo tako ravnanje meti vojno na koncu vojne potem "kaznovano" kot je bilo, se moramo vprašati.
Vendar se vrnimo nazaj na dogajanje meti vojno. Ubiti so bili Slovenci. Zakaj'.' O tem le ni bilo dosti povedanega in napisanega. Bi bilo možno tu kaj spremenili7 Jaz mislim, tla. S strpnostjo in brez sovraštva, s toleranco tlo drugač-
nosti.
Z mislijo na to, kar se je dogajalo našim prednikom, s čistim in dobrim srcem ter s potrpežljivostjo do bratov, sestra, sosedov, bi lahkt) dosegi i sožitje.
To pa je dolga in težka pot.
Vendar na žalost izgleda, da nekateri ekstremisti na to niti ne pomislijo. Skrivajo se v različnih strankah in gibanjih. Prepoznali jih boste po njihovih slabih dejanjih in po besedah, ki ščuvajo proti vsemu, kar je drugačno. Pred svetom kažejo lepo lice, se delajo poštene, s prstom pa kažejo na druge, zato da obrnejo pozornost od svojih grdih dejanj. O sebi vedno govorijo lepo, kakor tudi o svojem življenju in dejanjih, o drugih pa samt) slabo.
Povrnimo pa se na začetek, in sicer na verze našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V Uvodu Krsta pri Savici opisuje, kako smo se Slovenci klali med seboj že pred stoletji. Naše ozemlje pa seje krčilo in in čedalje manj nas je bilo. Ta način obračunavanja Slovencev med seboj pa so izkoriščali sosedje in ga še bodo. Ce bt) šlo tako naprej, čez kakih dvesto let Slovencev ne bt) več in tudi Slovenije ne. Pesnikovo opozorilo pa je jatno, če mojemu pisanju zaupate ali ne, če mu verja-mele ali ne.
Zvonimir Zabukovec
Onkraj zdravega razuma
Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi
Že dolgo bije /.a krščansko vero,
z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi;
Umrli zaradi 2. svetovne vojne v Dobrepoljski dolini.
	"Rdeči"	"Beli"
1. Vojaki	38	49
2. Civili, talci	75	4
3. Internirana	21	-
Skupaj umrli med vojno	134	53
1 Jbili pt) vojni	-	232
SKUPAJ	134	285
Povzelo po:
1. Knjiga Franca Nučiča Do-brepoljska Hirošima
2. Knjiga: Pomniki NOB v občini Grosuplje
Gletle na tO, tla imam obe knjigi za politično propagandni ne garantiram, da je število umrlih
točno.
Na kakršenkoli način sledimo naši novejši zgodovini, predvsem v letih 1941 dt) 1945, torej v času 2. svetovne vojne in malo po njej, se človek ne more znebiti vtisa o velikem sovraštvu, ki je vladalo takrat med ljudmi. S petdesetletne distance, kot človek, ki lega ni doživel, sem težko prišel skozi obe knjigi ter ju nekako poskušal analizirali. Vedno pa sem prišel na lo, tla preštevam kosti, da postajajo ti mrtvi ljudje samt) šle-
Opombe
Vsi vojni ujetniki 285   Skupaj umrlih 419 oseb
vilke. Kadar sem pomislil na to, da so nekoč to bili živi ljudje, s svojimi težavami in željami, mi je bilo tesno pri srcu.
Ali je število 419 umrlih Do brepoljcev točno ali ne, ni toliko važno, za točno število tudi ne bomo nikoli izvedeli, vendar je za dolino, kot je naša, lo pomenilo skoraj petino prebivalstva, kar pa je zelo veliko število in prava ljudska in človeška katastrofa.
K nam so se otl nekod priklatili tujci z orožjem v rokah, razdelili narod, ki seje potem tepci meti seboj. Otl začetkov je v OF sodelovalo enakopravno več strank in gibanj, kasneje pa je pobudo prevzela KP in s tem tudi vojaško in politično komando. Tako so se potem Slovenci borili za ideologije Rima, Berlina in Moskve. Borili st) se za njihove gospodarje
Denacionalizacija Stolarne s strani razlaščencev
(tokrat res s strani razlaščencev)
Pisec S. 1'alčar poti istim naslovom objavlja članek v zadnji številki vašega glasila. RAZLAŠČENCI MU NE DAJEMO NIKAKRŠNE PRAVICE, tla v našem imenu pisari in uporablja podatke, ker v nobenem primeru z. zadevo denacionalizacije nima prav ničesar skupnega. To je izključno zatleva razlaščencev Stolarne Dobrcpo-
Sprenevedanje
V odgovor g. Branem Brodniku naj povem samo naslednje: Vse, kar je B. Brodnik izjavil v škotlo tujcev, ki naj bi "vladali" v Dobrcpolju, je seveda res in to vetlo vsi, ki so poleg mene takrat sedeli v dvorani Jakličevega do nia. Njegovo opravičilo sprej-
Ijc. direktorja g. Skulja in zakona.
Naj zgoraj omenjeni pisec v bodoče "RAZJASNJUJE RAZMERE" kot sam citira, ki so mu bližje, tuje zadeve naj ostanejo v rokah zavezanca in razlaščencev.
Za razlaščence zakoni! zastopnik:
M. Camernik
incin in se nc želim igrali umazanih političnih igric, ki zabavajo vesoljno Dobrepolje. Verjamem, tla ima vsaka palica dva konca, kar pa je vedno stvar časa, ko le udari nazaj.
Sondi Zalar
Dobro je vedeti
Naša izpostava dobi večkrat precej ostra pisma na račun naše strokovne službe in ker vse pripombe, ki so navedene v teh pismih, največkrat niso usmerjene na pravi naslov, bom poskušal odgovoriti na eno takih zadnjih pisem.
Delno poznani podpisnik piše: "Sem podjetnik lik pred upokojitvijo, na katerega sle še posebej 'pozorni'. Ne razumem, kako se mimo vas in mimo nas odlivajo veliki denarji v žepe nekaterih podjetnikov oziroma cmo-de-lavcev'. Naj vas spomnim samo na nekatere, ki so vidni na vsakem koraku."
Od tu dalje našleje nekaj znanih primerov in nadaljuje: "Ali res ne /nate narediti reda in pobrati davkov, katere moramo pošteni podjetniki redno odvajati, ker nimamo možnosti delati na črno'"
Dopisnik našteva nepravilnosti, ki naj bi jih naša služba morala po njegovem mnenju urejati in v pismu zaključuje: "Nisem naštel vseh, sem samo tiste, kijih vidimo in ni pošteno do nas, ki se dolga leta ležko borimo za preživetje, zato tega ne moremo gledati in bomo šli do konca."
Vsa taka in podobna pisma seveda pošilja-
mo na vse tiste naslove, ki so za te zadeve pooblaščeni in odgovorni.
Glede službe, katero pa kot predstojnik vodim, pa moram reči, da Izpostave Republiške uprave za javne prihodke delajo in so pooblaščene za ugotavljanje pravilnosti delovanja in poslovanja samo za tiste obrtnike in podjetnike, ki so redno registrirani - teh je blizu 1000, po 01.01.1997 pa bo nova Davčna služba odgovorna tudi še za približno 500 d.o.o. in drugih gospodarskih družb.
Moram pa biti tu jasen, daje tako naša služba, kol bodoča Davčna uprava po Zakonu o davčni službi in Zakonu o davčnem postopku pristojna samo za nadzor in kontrolo gospodarskih družb in llzičnih oseb, ki imajo gospodarsko dejavnost registrirano po Zakonu o gospodarskih družbah.
Torej, ta služba je finančno strokovna služba in ni služba za pregon črno-delavcev niti črno-podjelnikov. Zato imamo druge inšpekcijske službe in službe Policije, obenem pa tudi Obrtno zbornico Grosuplje in ostale oblike povezave podjetnikov in tudi vse fizične osebe se lahko za vse nepravilnosti v tej smeri s svojimi prijavami obračajo v prvi vrsti na
ustrezne izpostave inšpekcijskih služb, in sicer:
• Izpostava tržnega inšpektorata v občini (in > suplje;
• Izpostava inšpektorata zadelo v občini Grosuplje;
• Izpostava inšpektorata za kmetijstvo v občini Grosuplje;
• Izpostava inšpektorata za gozdarstvo v občini Grosuplje;
• Izpostava inšpektorata za gradbene zadeve v občini Grosuplje;
• Izpostava inšpektorata za sanitarne zadeve v občini Grosuplje;
• Izpostava Policije;
• na župane vseh treh občin.
Vse občane prosimo, da se z vsemi svojimi vprašanji, pobudami in prijavami za posamezne nepravilnosti obračajo na le ustrezne naslove, konkretno v Grosuplju je to Kolodvorska 2, ker so edino te institucije po zakonu pooblaščene za pregon vseh teh nepravilnosti.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!
Republiška uprava za javne prihodke izpostava Grosuplje Vodja izpostave: Anton Žitnik
SD DVZ PRIZMA PONIKVE Videm - Dobrepolje Tel.: (061)787-111
Invalidsko športno društvo DVZ PRIZMA organizira 15. junija veliko športno prireditev s priznano skupino SLAPOVI.
Čisti dohodek od te prireditve bomo namenili za razvoj mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mladincev v rokometu, saj ima rokomet v Dobrepoljski dolini dolgoletno tradicijo. Uspelo nam je tudi skleniti pogodbo s priznanim rokometnim trenerjem ZDENETOM MIKULINOM, ki enkrat tedensko trenira skupino od 20 do 30 pionirjev. Ker nam primanjkuje sredstev, se obračamo s tem člankom na vse obrtnike v Dobrepoljski dolini, da nam finančno priskočijo na pomoč, saj zdrava mladina potrebuje šport. Zato si vam upamo priložiti številko ŽR: 50130-678-42151.
Športni pozdrav!
Predsednik ŠD DVZ PRIZMA Ponikve Anton Anžlovar
VAŠKA SKUPNOST P O D G O R A
organizira tudi letos srečanje družin
in prijateljev v Podgori dne 6.7.1996 s pričetkom ob 19. uri.
Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel FINK, za hrano in pijačo pa vaščani. Tudi številnih in bogatih dobitkov na srečolovu ne bo manjkalo.
Vsi skupaj bomo ta večer pričakali tudi našo športno ekipo, ki bo dan prej tekmovala na IGRAH BREZ MEJA v Torinu.
Želimo si, da bi s tekmovalci prišla tudi pihalna godba in vsi navijači, ki se bodo iger udeležili.
Vsi prisrčno vabljeni! Preživimo lep večer!
Za vaško skupnost: Anton Novak *
TT^RjS d.0.0.	
Kompolje, tel./fax: 787-161	
Obveščamo vas, da imamo na zalogi po ugodnih cenah:	
• GORSKA KOLESA ESPERIA	30.777,00 SIT
• AKUMULATORJE VESNA 97 Ah	11.700,00 SIT
• AKUMULATORJE ATSA (BELG.) 100 Ah	11.080,00 SIT
• OLJE PROTON DIESEL 101	2.750,00 SIT
• OLJE PROTON DIESEL SOD	255,00 SIT/L
• OLJE ZA HIDRAVLIKO 101	2.384,00 sit
• VERIGA ZA MOTORNE ŽAGE	1.899,00 SIT
• TRAKTORSKE GUME:	
12,4/11X28/6 BARUM	24.958,50 SIT
6,00X16 BARUM	6.097,35 SIT
Na zalogi so tudi avtomobilske gume SAVA po konkurenčnih	
cenah, montaža brezplačna.	
Nakup je možen na več čekov.	
Se priporočamo!	
CVETLIČARNE
* M
»v
TRAJNICE: rhododendron, clematis ENOLETNICE ZA BALKONE IN VRTOVE: bršlinke, surfinije, moljevke, pelargonije, bidens ZA NA GROBOVE SADIKE VRTNIC ČEBULICE LONČNICE REZANO CVETJE ZEMLJA ZA LONČNICE ZEMLJA ZA GROBOVE CVETLIČNI LONČKI CVETLIČNA KORITA OKRASNI LONČKI KERAMIKA, IGRAČE, SVEČE ARANŽIRANJE IN ŠE IN ŠE..
a
5   f«-1  \^ A°
*°> v v
Bambič Danica, Videm 32b (za trgovino Tabor) 1312 Videm Dobrepolje, tel.: 061/787-257
servis
gospodinjskih strojev in hladilnih naprav
MARJAN PETERLIN
Dolščaki - Rob telefon: 781-456
r*o*a
,vo\*
SPREJEM NAROČIL: od 7.00 do 8.00 ure in od 14.00 do 15.00 ure
V SPOMIN
V teh dneh minevajo žalostna leta, odkar sta nas zapustila skrbna in dobra starša
JOŽE in IVANKA BABIC
Samčeva iz Male vasi
Vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njunem grobu, iskrena hvala.
ŽALUJOČIH SEDEM OTROK Z DRUŽINAMI
KINOPROGRAM ZA JUNU 1996 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34
NEDELJA, 2. JUNIJ, ob 15. in 20.30 uri
angleška romantična drama - uspešnica RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST
KRATKA OZNAKA: Film je bil nominiran za sedem oscarjev, dobil pa je dva. V Rimu blesti IMI Lil • ERANCOIS in HUGHGRANT. /godba pripoveduje o družini, kjer oče zapusti vse imetje sinu i/, prvega zakona, mati s nemi hčerkami pa mora zapustiti dom in je brc/ denarja za preživetje. V najmlajšo se zaljubi sosedov mladenič in zgodba začne dobivati drugačno dimenzijo. Nad filmom boste zagotovo navdušeni, saj se boste malce jokali in veliko smejali.
PETEK, 7. JUNIJ, ob 21.UI i
ameriški akciski tilm ZLOMLJENA PUŠČICA
KRATKA VSEBINA: Med običajnim poletom nad puščavo se zruši "nevidni bombnik" oborožen z dvema nuklearnima raketama. Bombnik sta pilotirala izkušeni pilot DEAKINS (JOHN TRAVO I TA) in mlajši pilot HALE (CHRISTIAN SLATER). Reševalna ekipa je našla le HALI .A. DEAKINS pa je izginil skupaj z raketama.
HALI-; se Odpravi poiskati prijatelja... Spektakularni akcijski film z izrednimi vizualnimi efekti. Stal je preko 60 milionov $.
NEDELJA, 9. JUNIJ, ob 15. uri in 20.30
ameriški akcijski triler OSUMLJENIH PET
KRATKA OZNAKA: Legendarni gangster Kevzer prek svojega odvetnika najame peterico spretnih kriminalcev, ki sodeluje v veliki transakciji mamil v LosAngeleskem pristanišču. Izkaže se, da mamila tu nimajo nobene veze in daje Kevzerjcv namen povsem drugačen...
Odlična srhljivka z izjemno domiselno zgodbo, polno preobratov in presenečenj, ki dosežejo vrhunec z. nepričakovanim razpletom.
PETEK, 14. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška drama
NA SMRT OBSOJENI
KRATKA OZNAKA: SLAN PLAN igra zločinca, ki gaje za storjene zločine doletela smrtna kazen. V poslednjih urah svojega življenja se sooča z. občutki lastne krivde in vesti. Duševno stisko na poti v smrt mu pomaga prebroditi nuna HELEN. V odnosu nuna - zločinec spoznamo, brez. opravičil za storjene zločine, da je smrtna kazen največji zločin človeštva.
NEDELJA, 16. JUNIJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška komedija uspešnica STARE SABLJE 2.del
KRATKA OZNAKA: Film o dveh starejših sosedih, ki sta si stalno v laseh, vendar ne moreta bili eden brez. drugega. Ker je bil lil m povsod dobro sprejel inje uspešno polnil blagajne kinematografov, so kmalu posneli drugi del. Tudi v tem filmu se boste zabavali ob vragolijah in domislicah, ki jih uganjata in si nagajala soseda. V glavnih vlogah dobro znana komika WALTER MATHLW in JACK LEMON.
PETEK, 21 JUNIJ,ob 16. uri
ameriška najnovejša risanka
SVET IGRAČ
KRATKA OZNAKA: Za konec šolskega leta smo vam pripravili najnovejšo risanko, v kateri igrače oživijo in pripovedujejo čudovite zgodbe o otrocih, ki se z njimi igrajo. Film je popolna tridimenzionalna računalniška mojstrovina.
PETEK, 21. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška komedija
LIVING LAS VEGAS
Kratka oznaka:Lahkolna komedija z obilico dobre glasbe in posrečenimi dialogi. Ce se vse skupaj dogaja v krogu igralništva in har-zarderjev, je snovi za dobro komedijo več kot dovolj.
Vabljeni vsi, ki vam je kino razvedrilo,
NEDELJA, 23. JUNIJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška domišljiska komedija J UMANJI
KRATKA OZNAKA: ALAN PARISH je bil 26 let ujetnik čarobne igre.IlJMAN.il. Dva prijazna otroka odkrijeta igro in osvobodita ALANA. Z njim pridejo tudi pošasti in nepridipravi. ALAN in otroka skušajo mesto rešiti pred uničenjem...V filmu blestijo ROBIN WILI ,1AMS, BONIE HUNT, KIRS DUNST.
NEDELJA, 30. JUNIJ, samo ob 20.30 uri
ameriški luturistični triler DVANAJST OPIC
KRATKA OZNAKA: Do leta2035je neznani virus uničil 99% človeštva. Vzroki za to bolezen segajo v dalnje leto 1996. S posebno tehnologijo pošljejo v preteklost (leto 1969) znanslvcnika(BRU('L VVILLIS). Zaradi njegovih apokaliptičnih svaril o uničenju človeštva čez 39 let, ga spoznajo za norega in vtaknejo v umobolnico.Tam spoznaCOLEA, ki je tudi prišel iz. prihodnosti, iz druge strani -ekoteroristiARMADA 120PIC. Med njima se v preteklosti vname huda borba za rešitev prihodnjosti.
MISLI
Kvariti se človek začne, čim se v domišljiji odtrga od svoje preprostosti in sede na vzvišen položaj. Tedaj se ne zaveda, kako narava zahteva, da se za vsak korak naprej nekega dne moraš vrniti nazaj. Vse prednosti in povišanja čas pozabi in izbriše. V svojih ambicijah lahko odplavaš neskončno daleč, a nekega dne se boš moral vrniti.
(A Grabar)
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
m$mmu^-.....