Neha! noiic u M&mtlm Tudi sem do nas pripotuje kot mariborski pozdrav »Slovenski gospodar«, zato pa je prav, da mu tudi od tu pošljeino kdaj kako novico, ki zanima njegove bralce. Najvažnejša novica, ki bo zanimala posebno rojake iz Šent Lovrenca na Ptujskem polju in tudi one okoli Št. Andraža v Halozah, je sledeča: V nedeljo, 10. septembra, je bil spet sprejet nazaj v katoliško Cerkev Emeršič Jože iz Šent Lovrenca. — Ob zadnjih volitvah, ko so bile bojda napetosti zelo hude, so se dobili gotovi ljudje, ki so Jožeta Emeršiča znali porabiti za svoje strankarske namene. Posledice volivne napetosti so razburjenega Emeršiča pripravile tako daleč, da je izstopil iz katoliške vere. Pač ni mož preudaril, kaj se to pravi! — Kmalu potem je prišel nazaj v Argentino, kjer je bil že prej. Že doma mu je bilo nepremišljenega koraka žal, toda nazaj stopati je teže kot naprej narediti neprenaišljen korak. Toda v Emeršiču je bilo spoznanje kmalu tako jasno, da se je odloeil: naj stane kar hoče, mora se popraviti! In tako se je zgodilo, da se je z vso ponižnostjo podal in sprejel nase vse, da se mu spet vrne pravica pravega sina svete katoliške Cerkve. Kot izseljenski duhovnik za Slovence sem dobil od nadškofa v La Plati, kamor Avellaneda pristoja, dovoljenje in pooblastilo in 10. septejnbra ob 10. uri med sveto mašo za Slovence je bil Jožef Emeršič odvezan od izobčenja in spet sprejet med katoliške vernike s svečano in javno izjavo, da obžaluje svoj nepremišljeni korak In da hoče za vedno ostati veren sin svete katoliške Cerkve. Kakor je bilo javno znano o njegovem dejanju, ko je od vere odpadel, tako naj bo pa tudi javno razglašeno, da je svojo napako popravil, prav tako kot David, ki je storil greh, a je storil tudi pokoro. Lahko si mislite, kako zelo je vesel Jože Emeršič, da je te nesrečne zgodbe konec, in me je on sam naprosil, da naj objavim dogodek tudi v »Slovenskem gospodarju«, da se bo razveselila njegova tako pt>trta mati Jera, njegova žena Lucija, njegovi pridni otroci in njihovi botri ter vsi dobri ljudje. Seveda bi imeli še drugih novic. Kako smo slavili ljubljanski kongres Kristusa Kralja, kako praznujemo 400 letnico Svete gore, kakor razne naše slovesnosti. Pa bi bila poročila morda dolgočasna za večino. Gotovo pa vse zanima, kako je tukaj sedaj, ko je v Evropi vojna. Gotavo da nas skrbi, kaj bo z našo domovino. Pa upamo, da jo bo Kristus Kralj obvaroval pred najstrašnejšiin. A tudi tukaj je skrb velika, kaj bo. Skoro vsem stvarem že gre cena navzgor« Najprej so se podražili kovinski predmeti, zlasti jeklo in železo, Id se je podražilo doslej že za 20%, tudi živilom cena hitro raste in so v skrbeh ljudje, kaj bo, ker nujna posledica podraženega gradbenega materir ala bo brezposelnost zidarjev. V tej strold je pa največ naših Ijudi zaposlenih. Večkrat dobivam od tam kaka pisanja, ko se obračajo Ijudje name, da bi jim pomagal priti v Argentino. Naj vsem prizadetim javim, da je danes nemogoče mislitl na kaj takega. Po tukajšnji postavi more kdo poklicati samo svoje starše ali svoje otroke. Drugače se ne dobi nobeno dovoljenje. Sedaj pa, ko je vdjna, so nastopile še nove težave in mislim, da je sploh nemogoče potovati čez široko lužo proč od doma. Tukaj se sedaj zima poslavlja in je bilo te dni videti breskve v cvetju. Še to bo zanimalo. Kaj pa tukaj javno mnenje pravi glede evropske vojne? Vse je na strani Poljakov. Niti en časopls ne go vori za Nemce, kateri v mnogih primerih nosijo tudi hude posledice svoje domače politike. Vila mesna tovarna »La Anglo«, ki je last angleškega kapitala, je odslovila 800 nemškili uradnikov in delavcev. Prav tako se je pa zgodilo, da so nemška podjetja odslo\Tla Poljake. V Buenos Airesu, 14, septembra 1939. Janez Hladnik.