ČAROBNI SVET KNJIG
Kjer diha stara knjižničarska domačnost in kjer knjiga postane večna prijateljica
Splošnoizobraževalna knjižnica Grosuplje...- ni samo stavba v Grosuplju, stara Koščakova hiša. Za starimi zidovi se »dogaja« kultura, izobražuje se naš cicibanček, naš šolar, študent, delavec,..., ohranja in skrbi se za pisano besedo, iščejo se informacije,... VSE TO, PO TOLIKIH »UČNIH URAH- ZDAJ VEMO. Manj znano panam jedejstvo, daSploš-noizobraževalna knjižnica Grosuplje bdi nad vsemi knjižni-cami v občini Grosuplje, za pet manjših krajevnih knjižnic pa je neposredno odgovorna. Tokrat bomo natrosili nekaj drobti-nic tudi o teh knjižnicah. Torej - dejali smo, da jih je pet. So v Stični, v Šentvidu pri Stični, na Krki, v Dobrepolju in Višnji Gori. Te knjižnice so ustanovljene predvsem zato, da se knjigo približa tudi Ijudem, ki niso naseljeni v središčih. Knjižnice so po številu knjig skromnejse, ure odprtosti so omejene na 2-4 ure na teden. Toda to ni naša malomarnost, to je, da se razu-memo, taka vrsta knjižnic. So pa te naše knjižnice prijazni kotički, kjer diha še tista stara knjižničarska domačnost in kjer se kuje prvo prijateljstvo s knjigo in s knjižničarskim ambientom.
KRAJEVNA KNJIŽNICA ŠENTVID PRI STIČNI
Je ena redkih kpjižnic, v ka-teri še ni prostorske stiske. Krajevna skupnost je odstopi-la precejšen prostor za izposo-jo, v predprostoru visijo slike vaših sokrajanov - likovnih umetnikov, v sejni sobi sedaj enkrat mesečno globoko diha-jo tudi naši otroci; toda oni ob poslušanju pravljic.
Knjižnica ima pestro zgodo-vino, začenši z ustanovitvijo 1.
1979 do zaprtih vrat 1. 1984, ko se je načrtovala reorganizacija knjižničarske mreže in bi po-temtakem knjižnica dobila svoj prostor v Ivančni Gorici. Leta 1988 pa so se vrata zopet odprla in knjižnica je počasi začela koketirati s šentviškim življem. Do danes se je med nami razvila že kar lepa ljube-zen. Knjige pridno krožijo po domovih. Marsikomu pope-strijo dan, pomagajo napisati domačo nalogo, referat, semi-narsko nalogo in odkrijejo no-va znanja.
Ob otvoritvi je bilo v knjižni-ci 1700 knjig, danes pa jih pre-more že čez 2500. Malo ali veli-ko? Dovolj za krajevno knjiž-nico, prve potrebe bralcev. Če sega interes bralca čez zmož-nosti krajevne krgižnice, poiz-kušamo vseeno preskrbeti knjigo - iz Splošnoizobraževal-ne knjižnice Grosuplje. iz Na-rodno-univerzitetne knjižnice Ljub^jana, iz šolskih knjižnic,...
In kaj lahko poleg knjige še »doživite« v knjižnici? V treh letih je bilo v knjižnici že več likovnih razstav (Drab Anton, Horvat Štefan, Malovrh Silvo, Potokar Simona,...). Otroci so si lahko ogledali razstavo igrač, ob pustu smo imeli raz-stavo mask, hkrati pa smo ime-li tudi predstavitev knjig na to temo, izdelovali smo herbarij s pomočjo knjig,... Šolaiji tek-mujejo v igrici »Igrajmo se igrico, rad hodim v knjižnico« in najbolj vztrajni obiskovalci dobijo knjižne nagrade. Pred-stavila se nam je tudi Kutnar Maja s svojimi skicami modne-ga oblačerya. Otroci so lahko predstavili svoje literarne iz-delke, pisali o svojih najljubših knjigah in sodelovali na Mrav-ljinčkovanju. Ob Novem letu nas je obiskala tudi gledališka skupina iz Ivančne Gorice in nam odigrala igrico »Kraljevi smetanovi kolački«...
Skratka: knjižnica je tu in v njej se marsikaj dogaja. Prav gotovo pa je, da je poleg impul-zov, ki jih dobiva iz matične knjižnice, dosti odvisno tudi od impulzov, ki prihajajo iz vas - BRALCEV, malih in velikih.
KRAJEVNA KNJIŽNICA STIČNA
Vsaka od predstavljenih knjižnic ima svojo posebnost.
Stiška se diči s tem, da je naj-starejša. Tu je bila že takrat, ko so v samostanu še gulili šolske klopi gimnazjjci. Teh idiličnih časov ni več, knjižnica pa še vedno sledi novim potrebam, čeprav že v precej pretesnih prostorih. Tudi kryig je tu naj-več - 4700. Čeprav gimnazijcev in ostalih šolarjev ni več, pa ima knjižnica še vedno največ bralcev. Kakšna čarovnvja je to? Najprej je tu tradicija, po-tem pa so tu še krajani Ivančne Gorice in drugi okoličani, ki si želijo knjige.
Tudi tukajšnji bralci imajo poleg kivjige na voljo še kaj drugega. Ure pravljic se vrstijo v sobi Krajevne skupnosti, ris-bice, ki tu nastajajo, pa krasijo knjižnico. Otroci so se med po-
čitnicami lahko udeležili Mravljinčkovanja, zimske praznike pa so jim popestrili mali igralci.
Oo kakšnih razstavah tukaj žal ne moremo več razmišljati, saj čakamo na to, da bo KS tudi tokrat, kot že tolikokrat do sedaj (plačevanje kuijave, elektrike, prostori za uro prav-Ijic...), razumno ukrepala in poiskala primerne prostore.
Tradic^a naj se nadaljuje. Knjiga in bralec in spremljajo-če dejavnosti naj imajo pro-stor, tako kot so ga imele 1. 1973, ko je bila ki\jižnica usta-novljena.
KRAJEVNA KNJIŽNICA DOBREPOUE
Kryižnica v Dobrepolju je ob ustanovitvi 1981. leta imela 1400 knjig. Od takrat pa do da-nes si je s fondom toliko opo-mogla, da je tu že blizu 3000 knjig. Poleg literature, ki jo Splošnoizobraževalna knjižni-ca strokovno obdela in za stal-no dostavi na knjižničarske police, je tu še posebna kolek-cija bralnih knjig, ki jih bomo menjali.
Dobrepoljska knjižnica do-bro sodeluje z osnovno šolo, tudi tu se redno vrstijo ure pravljic, otroci popestrijo ste-ne s svojimi izdelki...
Za razliko od drugih kryižnic tukaj težav s prostorom nima-jo. Knjižnica je svetla, prijazna in bo zadoščala potrebam bral-cev še nekaj let.
KRAJEVNI KNJIŽNICI na KRKI in v VIŠNJI GORI
Knjižnica v Višnji Gori je bi-la ustanovljena 1975. leta, na Krki pa 1.1980.
Knjižnici imata status IZPO-SOJEVALIŠČ in kot taki ima-ta manj knjižnega gradiva. Na Krki je tako 1400 knjig, v Viš-ryi Gori pa okoli 2000 knjig.
Ki\jižnici sta namenjeni samo sekundarnim potrebam bral-cev - predvsem je tu moč najti družbene romane, cicibansko, pionirsko in mladinsko litera-turo. Kakšnih dodatnih dejav-nosti tu ni. Obe izposojevališči imata namreč prostorske pro-bleme, s tem da je Krajevna skupnost Višnja Gora lansko leto že adaptirala knjižnične prostore, na Krki pa bo krgiž-nica v kratkem dobila svoje prostore v novem kulturnem domu.