DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda -ctane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 32.	Sobota 20. aprila 1929.	Leto iv.
Za 1. maj 1929.
Za splošno razorožitev in osemurni delovnik. — Delavcem vseh dežel!
inšpektorjev parnih kotlov:
Tajništvo 'ocijalistične delavske inter-nacijonale je objavilo sledeči majski proglas:
Ob času, ko se kapitalistični svet zopet utrjuje, se pripravlja intemacijonalni. prole-tarijat na praznik dela.
Nikjer pa ne stopa novoutrjeni kapitalizem bolj grozeče in brutalno nasproti, kakor v novem oboroževalnem tekmovanja, ki nam zopet predočuje vse strahote leta 1914. in grozi vse človeštvo' zopet vtopiti v morju 'krvi. Zato se proletarijat ne bori samo za cilje svojega razreda, temveč ob enem tudi za interes vsega človeštva, če zahteva, da se svečane obljube o razorožitvah končno tudi izpolnijo.
četrta od štirinajstih Wilsonovih točk iz leta 1918. zahteva: »Primerna meddržavna zagotovila, da se ibodo oboroževanja posameznih držav znižala do one meje, ki je za notranjo varnost neobhodno potrebna«.
Pri mirovnih pogajanjih leta 1918., ko se je sklenil pakt Društva narodov, so velesile v členu 8. njegovih pravil priznale, »da je za ohranitev miru potrebno, znižati oboroževanje posameznih držav na minimum, ki je potreben za splošno varnost in za vršitev vzajemnih korakov pri mednarodnih obveznostih.«
In v poglavju V. versailske mirovne
pogodbe se je določilo: »Da se omogočijo priprave za ispJošno omejitev oboroževanja vseh držav, se Nemčija oibveže, da bo naslednja določila glede vojnih sil na suhem, na morju in v zraku, natančno izpolnjevala.«
Ko pa so se valovi revolucije v srednji in vzhodni Evropi polegli, ko je bila nevarnost, da se razširi tudi na za pa d, odstranjena, tedaj se je pokazalo, da za vsemi temi svečanimi obljubami ni bilo nikjer poštene volje jih uresničiti. Res se je oiivotvoril velikanski aparat, ki naj bi vršil preddela za končno razorožitev in kd je tudi mnogo koristnega izvršil — ali sama je pa ostala ne-izvršeua.
Odkar je 14. decembra 1920. prva skupščina Društva narodov zaprosila svet Društva narodov, »naj se izvoli odbor, ki naj svetu Društva narodov v doglednem času stavi predloge, po katerih bi se v smislu člena 8. pakta Društva narodov mogla doseči omejitev oboroževanja«, se je izgradila vedno bolj obsežna organizacija' za predpriprave razoroževanja. In zdelo se je že, da bo njeno prizadevanje venčano z uspehom, ko je v Angliji prišla delavska vlada na krmilo. Ženevski protokol, sklenjen 2. oktobra 1924. leta, je predvideval sklicanje prve stvarne razorožitvene konference za 15. julij 1925. Ko pa je delavska vlada v Angliji padla, se je naslednja konservativna vlada branila ženevski protokol ratificirati. S tem pa' je padla tudi razoro-žitvena konferenca. Reakcija je zmagala.
Novo upanje se je pojavilo, ko je bila v končnem zapisniku pogodb, sklenjenih v Locamu 1925. let«, podana obvezna izjava, ■>da sc bo pri pripravah, ki jih je podvzelo Društvo narodov za razorodevanje, sodlelo-valo in skušalo doseči uresničenje splošne razorožitve«. Pripravljalna komisija' za raz-oroiitveno konferenco se je potem1 tudi 18. maja 1926. leta prvič sestala, in posrečilo se ji je v petih zasedanjih tehnična vprašanja za razorožitev rešiti Tem silne je so pa stopile politične teikoče v ospredje.
Bruseljski kongres socijalistične delavske intemacijonalc je delavcem vseh dežel njih dolžnost jasno začrtal. Izjavil je: »Težave, ki vstajajo pri vprašanju razorožitve, se zamorejo le z močnim političnim pri-
Izvajanje zakonitega varstva delavcev je nemogoče brez primernega državnega nadzorstva dela. Zakonu o inšpekciji dela je namen, da pridobi delavskemu varstvu v interesu družbe kot celote in v imenu države povsod potrebno spoštovanje, kjer je ta zainteresirana, pa bodisi pri delodajalcih aK tudi delavcih samih.
Po zakonu o inšpekciji dela so inšpektorji dela. dolžni, dlal pregledajo vsako podjetje dvakrat na leto: ali pravilneje, oni so dolžni, da pregledajo, v kakšnem položaju sc nahajajo delavci, ki velja zanje zakonito varstvo, in če uživajo dobrote tega varstva. Inšpekcije dela bi bile morale torej vsako leto pregledati okoli poldrugi milijon delavcev (dvakrat vsako podjetje), ali pregledale so jih po svojih lastnih poročilih le:
ikciji	dela.	
leta:	podjetij: zaposl. delavcev	
192(1	1138	36.027
192!	6726	101.876
1922	7670	128.7,33
1923	7927	168.477
1924	8146	175.607
1925	9079	146.720
1926	5662	149.304
1927	5074	137.491
Povprečno so torej		inšpekcije
tiskom premagati, Ta pritisk smotreno izvajati, je dolžnost socijalističnih delavskih
strank«.
V istem smislu je opominjala internaci-jonalna delavska strokovna zvez« delavski razred na njegovo dolžnost, »da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzame za razorožitev, to najvažnejšo podlago za vpostavi-tev trajnega in definitivnega miru«.
Pripravljalni razorožitveni komisiji je predložen razoroždtvemi predlog sovjetske vlade. In terna cijanakri proletarijat zahteva, da komisija tega predloga ne zavrne, ne da bi sama izdelala odgovarjajoči ali eventualno boljši predlog.
Eksekutiva socijalistične delavske in-ternacijanale je pozvala delavce vseh dežel, da v obliki cele plohe peticij, dokumentirajo svoje pričakovanje, da bo hrepenenje vseh ljudstev končno našlo pri zastopnikih vlad v Ženevi! odziv.
Nova generacija vstopa, v vrste inter-nacijonalnega proletarijata, kr strahot vojne ni okušala. To generacijo je treba navdahniti z gnusom poti krvoprelitju in jo uvrstiti v bojno fronto proti vojni in proti vojnemu oboroževanju. Zato naj ves svetovni proletarijat 1. maja demonstrira:
Proti vojnemu oboroževanju!
Proti imperijalizmu!
Za izpolnitev razorožitvenih obljub!
Za sklenitev uspešne razorožitvene pogodbe!
. Še neke dnugei, sramotno prelomljene obljube se bodo delavci vseh dtežel 1. maja spominjali: Na mednarodni konferenci dela leta 1919 je bila sklenjena ratemacijonalna konvencija o osemurnem delovniku.
Toda že danes, po desetih letih, se vlade največ jih industrijskih držav, upirajo, da bi svojo svečano obljubo izpolnile. Naskok angleške reakcije proti osemurniku je bil po Mednarodnem uradu dela v Ženevi zavrnjen, ampak ratifikacija konvencije o osemurniku bo v Veliki Britaniji mogoča le, če zmaga pri predstoječih volitvah delavska stranka.
Kljub naraščajoči bezposelnosti, kljub vse večjemu obubožanju mas, skuša mednarodna reakcija vedno znova podaljšati delovni čas ih vedno večje množice proletarijata izročiti, brezposelnosti in bedi.
Zato demonstriramo 1. maja tudi:
Proti reakcijonarnim načrtom podjetništva!
Za ratifikacijo konvencije o osemurniku!
Spominjamo se pa tudi 1. maja naših so-dirugov v deželah * fašistično diktaturo, ki
se bore v največ jih nevarnostih za ideale socijalizma in demokracije. Njim maš bratski pozdrav.
Že se maje najmočnejše oporišče mednarodne reakcije, konservativna vlada Velike Britanije. Vse nadomestne volitve so dosedaj pokazale, da je britansko dela\sko gibanje v nevzdržnem pohodu. Na Danskem, , v Belgiji in v Holandiji gredo socijalistične stranke istotako z najboljšimi upi na zmago v boj.
Intennacijonalni proletarijat bo 1. maja pokazal, da sc bodo vsi reakcijonarni poskusi na njegovi sili razbili, da je pripravljen na boj pod' praporom socijalistične delavske internacijonale.
Proti fašistični reakciji!
Za demokracijo!
Za socijakzem!
UVftt It, f 1 ov V tl 1 V« VIIV/ vjv.ivviiiv,
nito določenega dela. Izvrševale ga niso, ker niso imele materialne možnosti.
Po državnem proračunu je bilo v državi leta:
inšpektorjev dela:
1922/23	1923/24	1925/26	1926/27	1927/28	j
16	12	9	8	8
1922. 23	1923/24 1925/26 1926/27	1927,28
12	10 7 7	7
	tajnikov inšpekcij dela:	
1922 23	1923'24 1925/26 1926/27	1927 28
25	13 S 8	8
tajnikov insp. dela za parne		kotle:
1922/23	1923/24 1925/26 1926/27	1927 2S
16	12 7 6	6
	zvaničnikov:	
1922/23	1923/24 1925/26 1926/27	1927/28
22	21 14 14	14
	služiteljev:	
1922 23	1923 24 1925/26 1926/27	1927 28
16	16 14 14	20
Potni krediti so znašali: 1922.23 — 1,015.000 Din. 1923'24 = 800.000 Din, 1925/26 = 700.000 Din, 1927/28 ==■ 580.000 Din, 1928/29 = 520.000 dinarjev.
In kakor se je manjšala delavnost inšpekcije dela, tako je naraščalo tudi število nezgod pri delu. Tako je bilo:
Vsaka delavska dt uzina mora biti včlan/ena v „CANKARJEVI družbi'!
To so samo težje nezgode, ki jim je posledica trajna ali delna nezmožnost za delo, ker lažjih nezgod delavci ne prijavljajo in se zanje sploh ne ve.
Vsakih dvajset minut se je pripetila pri delu po ena težja nezgoda, a skoro vsak drugi dan pade na bojišču dela po ena delavska žrtev mrtva.
Namesto, da bi se delavnost inšpekcije dela povečala in preprečevala vzroke teh ogromnih nezgod ter zmanjševala število žrtev dela — se proračuni za inšpekcijo dela zmanjšujejo' in inšpekcije so obremenjene z deli, ki ne pripadajo njim ter jih odtegujejo od dela tam, kjer se nahaja njih1 prava naloga.
»Radničke Novine«, Beograd.
ieta:	nezgod:	smrtnih: j
1921	2452	92
1922	2714	100
1923	6295	193
1924	7297	144 i
1925	8135	144
1926	7058	117
1927	8149	135
Skupaj	42100	925
MAJSKI SPIS
izide rta 88 straneh. Vsebina njegova bo izvrstna. Slike iz delavskega življenja, delavske povesti, znanstvene razprave o delavskem gibanju bo vseboval. Naročite, kdor Se ni! Zakaj vsak delavec ga mora imeti in čitati!
Podiranje malikov.
Prejeli smo še naslednji dopis iz kroga naših somišljenikov ter ga priobčujemo, ker nam kaže. kako so-drugi sodijo o polemiki v »Pravici«. Dopisnik pravi:
Ali right! Krščanski socijalisti rušijo malike! Zanimiva je zgodovina našega krščanskega socijalizma. Začeli so s karitativnostjo. Pravili so, da bodo v tej solzni dolini vedno bogatini in siromaki. Učili so bogatine, da morajo z dobrodelnostjo lajšati gorje siromakov. Potem so iznašli solidarnem. Govorili so, da je treba najti kompromis med kapitalizmom in proletarijatom, ki bo omogočil idealno harmonijo v gospodarskem redu. Včasih so zopet trdili, da je samo zadružništvo tista medicina, ki nas bo dovedla v novo soc;jalno družbo. Vsekdar pa so bili zvest privesek klerikalne stranke, ki je nekatere njihove »voditelje« nagradila z mandati, nekatere je pa uporabljala na svojih kandidatnih listah za dekoracijo.
Danes, ko je javno življenje mrtvo, so krščanski socijalci jako radikalni. Priznavajo, da razredni boj resnično obstoja in da je tudi upravičen. V en koš mečejo Marksa, Engelsa in Leona XIII. Verujemo, da so nekateri odkritosrčni. Kar je iskrenih, naj pridejo k nam! Dobrodošli bodo in vsak bo stavljen na odgovornost, ki bi žalil njih religijozno čustvo. Vendar se nam zdi, da je njihov ogenj bolj ogenj iz slame: velik plamen, pa malo toplote in malo pepela. To kaže zlasti v zadnjem času.
Prav po nepotrebnem se krščanski socijalci vsiljujejo za zagovornike najnovejše papeževe fašistične politike. Papež je prav rekel, da mora ostati cerkev politično nevtralna. Toda to je bila samo beseda. Če bi bil papež dosleden, bi pri zadnjih fašističnih volitvah fašistov ne smel podpirati. Čemu je bilo potrebno da je na predvečer volitev blagoslovil fašistični simbol, butaro palic in sekire? »Pravica« je sicer za razredni boj, čuti se pa dolžno, da zagovarja
pogodbo med papežem in Mussolinijem. Kliče na pomoč celo »Sozialisti-sche Monatshefte«, ki so svobodna socijalistična tribuna in odprta vsakomur, ki ima proletarijatu kaj povedati. »Pravica« pleše na jajcih, bo opravičuje to pogodbo. Več kot o-tročje je, če trdi, da je bil čisto notranji ideološki razlog, ki je napotil Mussolinija, da se je pobotal s papežem, češ, da sta liberalizem in soci-jalizem bankrotirala in da je Mussolini spoznal, da tudi njegov fašizem ni mogel ustvariti človeku moralne o-pore. Blagor »Pravici«, ki to veruje!
Škoda samo, da se s člankom v »Soz. Monatshefte« krščanski sociia-listi ne strinjajo glede tega, da mora biti socijalizem versko nevtralen. Zahtevajo marveč, da more biti podlaga le priznanje in pozitivno cenjenje duhovnih sil krščanstva od strani socijalizma. Ali right! Toda imamo najmanj tri krščanstva: katoliško, pravoslavno in protestantsko. Katero je pravo? Vsaj je res v evangeliju mnogo lepe etike, ki jo kulturni narodi vsaj po besedah priznavajo. Toda tudi etika drugih ver indijskih, židovskih, mohamedanskih ni slaba. Kako se more socijalistični pokret, ki hoče zbirati in organizirati proletarijat brez razlike vere ali narodnosti postaviti na stališče samo ene vere ali celo samo ene cerkve? Mi razumemo, da katoliška cerkev, ki se smatra za vesoljno in apostolsko, ne sme odbijati od sebe niti siromakov niti bogatinov, vsaj celo božična pesem poje, da se je rodilo1 dete za bogate in za kmete. Ravnotako pa mora biti resen socijalistični pokret versko in nacijonalno toleranten.
Resnica je, da se smatra katoliška cerkev za božjo ustanovo in se čuti za nezmotljivo. Pravtako pa se socijalistični pokret zaveda, da temelji na spoznanjih človeškega razuma, ki je dognal, če že ne vseh, pa vsaj nekatere zakone narave, ki so vsaj tako trdni, kakor Petrova skala, na kateri stoji katoliška cerkev.
Ali right!
Tovarnar Fr. Dervvuschek pred sodiščem
Sodba 5000 Din- — Zadoščenje delavskim zaupnikom.
V opekami Frana Dexw<uschieka v Laj-teršperku vladajo tako žalostne socialne razmere, koi morda v nobeni drugi tovarni. Delavstvo ima tam' izredno težko delo in se že leta bori s svojim delodajalcem Fr. Der-vvuschikom za z-boljSainje nizkih mezdi.
Kljub težavnim razmeram pa je tamoš-nje delavstvo Sele leta 1922 spoznalo, dai je ediinio v organizaciji njegova moč in boljša bodočnost. Tedaj so se delavci ■g. Fr. Der-\vuiscbka organizirali in tudi dosegli kolektivno potgodbo in trenutno zboljšanje položaja. Delavska organizacija pa je bila gosp. Derwiuschku trn v peti in takoj naslednje leto je odpustil vse delavske zaupnike in par let je ‘bilo delavstvo v tej tovarni zopet brez | organizacije in ibrez zaupnikov.	|
Šele lansko leto so se delavci opekarn« zopet vzdramili in zaihtievali svoje človeške pravice. Tovarnar Dervvuschek pa je ob pričetku lanske sezone celo znižal mezde in se ni niti zmenil za odlok oblastne komisije, ki je preiskala Derwuschkoive barake z delavskimi stanovanji in mu naročila, da mora odpraviti kričeče, nezdrave razmere v teh barakah. In tak.o je delavska nejevolja k ončno prikipela do vrhunca in gospod1 Dervvuschek se je lepega dne koncem majnika znašel v štrajku svoje tovarne. Na zahtevo delavcev je prižel v tovarno zastopnik' »Delavske zbornice«, inšpektor dela, srezki poglavar iin oikrajnii zdravnik. Pričela so Se pogajanja in tovarnar Dervvuschek je končno podpisal sporazum z delavci, zvišal mezde, obljubil popraviti -barake in priznati delavske zaupnike.
Sklenjene pogodbe pa seve gospod Der-wosebek ni držal, ampak je nadaljeval svoj boj proti organiziranim delavcem in zaupnikom, ki so imeli neprestano posla z intervencijami, posebno ob sobotah, po izplačilu, ko so delavci neprestano dobivali manjše izplačilo, kakor so zaslužili.
V jeseni pa je tovarnar Dervvuschek naenkrat naibil na desko razglas, da nje priznava organizacije in da bo vsakemu organiziranemu delavcu službo odpovedal in najavil nove znižame mezde. Delavstvo si žalitev, ki so bile v tem razglasu in kršenja pogodbe mi moglo pustiti dopasti ter }e v svoji hvalevredni stanovski zavesti stopilo zopet v štrajk. Tovarnar Dervvuschek je moral vnovič kapitulira ti, zopet je podpisal sporazum, S katerim priznava delavske zaupnike in organizacijo, priznava prejšnje mezde in se zavezuje, da »e bo sklepal nove pogodbe brez sporazuma z dela/vsfkimi zaupniki
Vaša želja je
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete t$r po odgovarjajoči najnižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
in inšpekcijo dela. To je še gospod Der-vvuschek podpisal koncem oktobra 1928, toda že oib novem letu je odpovedal službo dvema zaupnikoma, Francu Kranerju in Alojziju Došlerju, katerima ije odpovedal tudi stanovanje. Ko sta se 'ta pritožila radi nezakonitega odpusta na inšpekcijo dela, je g. Dervviuschek še pisal na inspekciljio dela žaljivo pismo, da sta ibaje Fran Kraner in Alojzij Došler renitentnetga značaja) in da meji njuno delo na komunizem.
Delavska zaupnika Kraner in Došler sta vložila proti 'Stanovanjsiki odpovedi svoje ugovore in še tisti pravda tečeta, zaupnika pa seve še stanujeta v stanovanjih Der-vvuscheka. Radi žalitev v pismu na inšpekcijo dela pa' sta vložila Kraner in Došler po svojem zastopniku dr. Reismanu tožibo radi žaljenja časti proti Dervvuscbeku. V torek, dne 16. aprila se je vršila v teh tožbah že •druga razprava proti Dervvusciheku, ki je trajala cele tri ure. Kakor v (tovarni, tako se je Dervvuschek tudi na sodniji obnašal žaljivo in neprestano žalil zaupnika, tako da je moral dr. Reisman še radi teh žalitev obtožbo proti Derivvuscheku raztegnil ti.
Ponesrečen dokaz resnice.
Tovarnar Dervvuscibek se je hotel razsodbi izogniti na te način, da je nastopil za svoje žalitve dokaz resnice. Pripeljal je na sodnijo vse svolje uradnike in druge zaupnike, toda tudi ti niso. mogli, kot priče zaslišani, ničesar obremenilnega izpovedati proti Kramerju in Došlerjtu. Tudi inšpektor deJa ing. Šorli in srezki poglaivar dr. Ipavic sta ibila zaslišana, morala pa sta potrditi, da se je delavstvo vedno dostetjno obnašalo pri pogajanjih s tovarnarjem Dervvuschefcom in se le 'borilo za primerne mezde. Dervvuschek se je posebno izgovarjali, da sta mat baje to-žitelja grozila, da bi z njim že drugače napravili, če bi bil v Avstriji. Od sodnika vprašan, kako je razumel to »igrožnjo«, je Dervvusohek izjavil: »V Avstriji so socijalisti na vodstvu in' bi me tam pač lažje prijeli.« Gospod Dervvuschek, ki še vedno piše slovenskim delavcem samo nemška pisma, z nemškimi naslovi in rdečo pripombo »vsled pomanjkanja slovenskih tisklovin«, je torej zelo srečen, da ni v Avstriji, ampak v Jugoslaviji. Samo žal, da mu še strokovne organizacije in delavski zaupniki malo mešajo štrene.
»Hauptkrakelerji — kerlci s kroii«.
Kako se zna ‘bogati tovarnar celo na sodniji o'bnašati, je pokazal gospod Dervvuschek s tem, da je začel med razpravo delavska zaupnika zmerjati, da sta »Haupt-krakeler.ja« in če bi bil mlajši, bi baje takšnega kerlca pograbil pri krolu in ga vrgel skozi okno itd. Tisti, ki delavstvo brani pred kršenjem pogodbe in ga zastopa v iboju za pravice, je torej »Hauptkrakeler«. Sodišče pa je bito seveda drugega, mnenja in je na predlog zastopnika dr. Reismana ^gospoda Dervvuscheka obsodilo radi prestopka žaljenja čaist« in mu naložilo njegovemu premoženju primerno kazen 5000 Din, oziroma 3 dni zapora, plačilo takse in stroškov zastopnikov.
Delavska zaupnika Fran Kraner in Alojzij Došler sta torej dobila za žalitve sijajno zadoščenje, koristila pa ata s svojim' odločnim nastopom tudi vsemu delavstvu, zlasti pa ugledu delavskih zaupnikov, ker si bodo sedaj tudi drugi, ki imajo mordia podobne nazore, kakor gospod Dervvuschek, resno
Socialistična internaci-joraia za razorožitev.
V Ženevi se je pričela seja pri-pravljjailinega pododbora za razorožitev. To prilika je porabila socialistična inlternacijonalla v Londonu in je poslala k pododboru poseibno deputa-cijo, pod vodstvom belgijskega senatorja s. Brouckereija. Predsednik odbora London je deputaeijo sprejel.
Senator s. Brouckere je v nagovoru povdaril, dla velika večina javnega mnenja zahtevat, da se začne odločno delati za rlazorožitev, ker mir nikakor ni zagotovljen toliko časa, dokler bo svet poln rožljanja z orožjem. Interes miru je danes najvažnejši, kateremu se moraljo zapostaviti vsi drugi interesi.
Predsdinak Loudon se je zahvalil'za podporo javnega mnenja, ki je močan faktor v moralnem zmislu v boju za ra zor oženje. Mir se pa mora1 zagotoviti s pogodbami med državami, ne more se pa z napadalnim* pakti.
jSenaltorja Brouckereja so povprašali, kakšen utisk ima io bodočem zasedianju razorožit vene konference. Senator je dejal, da 'se mu zdi, da še ni cJiororel čas za konkretne sklepe. RazOrožitvena 'konferenca utegne pokazati zaenkrat še hujšiai nasprotja med interesi raznih dlržav.
ZA PRANJE KOMBINEJA
LUX
AJco podn«£c vodo, počnem tudi LUX
nedelavnost razorožitvene mislim, da bo razorožitvena konfe- | konference res preveč nevarno igrač-renca spoznala šele, (dla bi bila na- j kanje.
Dnevne novice.
Gospodarski krogi in zedinjena ja korporativno državo. Kaj ije kor-venija. Prejšnji teden je šla sko- i pdrativna država? V tlaki državi ‘b®
Slovi
z,i meščanske liste novica1, da se na merava v najkrajšem času združiti j mariborsko in ljubljansko oblast v i
ČEVLJEV i. trn« «
Maribor, Koroška c. 19 v Cankarjevo
sicer bila takoj demantirana kot! ne točna. Klj^b temu so smatrali gospodarski krogi za potrebno, da vtaknejo vmes svtoje prste im dal započno svojo akcijo. Mariborski gospodarski krogi so poslali številno deputacijjo v Beograd, iki je pri vseh merodlajnih faktorjih odločno protestirala proti takemu kordku, tki sploh nameravan ni bil. Celjski gpspodarski krogi sto b,ili skromnejši in so vložili samo prošnjo na celjski občinski svet, naj bi izposloval, da' bi bilo Celje postavljeno za glavno mesto zedinjene Slovenije. Ljubljanski gospodarski krogi še dosedaij sicer še niso izjavili. Kolikor jih pa poznamo, vemo, da so vsi navdušeni žal zedinjeno Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Lahko si že po premislili,	preganjati in	žaliti delavske	zaup- | jem vzgledu mislimo, kako bi izgle-
ki so	še	posebej	zaščiteni	z	zakonom	^	parfeanent, v kate-
rem bi imeli ljubljanski, celjski in mariborski gospodlalnski krogi svoje korporacije.
Zfaton demokracije. Tak naslov je dala krščansko-socijalna »Pravica« svojemu članku, v katerem zagovar-
volale parlament (gospodarski?) razne korporacije, ne vojilci, ljudje. Zadruge, banke, zbornice, profesor-eno samo upravno celoto. Ta' vest je i ji, odvetniki, zdnalvniki, lekarnarji,
kmetje, delavske zboTniice In mordia;
o zaščitii delavcev. Fr. Kranerju in Alojziju Došlerju čestitamo na lepi zmagi in vsem delavcem tovarne Fr. Derwiuscheka.
se vp dražb
iši
bo!
še katere korporacije. Poslancev bi imeila korporacija ne pto številu članov, ampak po bogaistvu, šolski izobrazbi in službi. To bi bil parlament tajkoz vanih »boljših in ipametnejšah« ljudi, kakoir pravtijo gospodje, ki se barvajo s tlakami načrti. S tenu svojim stališčem! se je postavil omenjeni list na istafeče, da" mmogoibrlojjni delovni
sloji in mali kmetje osebno niso toliko vredni, da bi lahko direktno osebno volili svoje poslance. V' tem vidimo nepričakovan preokret v krščan-bko-socijaltaih vrstab, ki se btlilžai nah zilranju rhnsike cerkve, ki pravi, da je oblast danla od' zgoraj, iz česar logično sledi, da skuša cerkvena politika spravita na oblast one, ki imajo gospodairslko iin duhovno moč v rokah. Za' tem idealom gre, 'kakor kaže, tudi v 'Rimu izprožena katoliška akcija, ki je z zgoraj nalvedenim člankom takorekoč sankdjorananla. Že razumemp, dlai dela cerkev vse to iz svojih cerkvenih razlogov in namenov, ali to je (politika in ta politika
Bratko (Kreft:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrg{i?iib duš.	0;>	j
IZJAVA! Ker sem v času, odkar izhaja rooii roman v , podlistku «>Del(»v»ke Putike«, prejel od raznih oseb obojega spola več pisem, v katerih »e samoiastno identificirajo
>»eOi
stanju in S;reči. »Ljudstvu ni bilo treba strajdati kot dai^es. T^co blagostanje je bilo, da smo mi jedli vedno samo hrbtni del zajca, vse ostalo smo pustili v kuhinji služinčadi . . .« Gospa je govorila vehementno in se istočasno zgražala nad neko mla&to svojo sorodnico, ki ji je pred kratkim pisala,
vedal v obliki kritike in) prispodbbe. da Leonovo ubnašta.nje in: njegova zgovornost nista nla mestu, zlasti, ker je gosjpa marsikaj že doživela.
»In se ji sedaj strašno hudo godi. Dobrorejena je. Lačna ni. V Parizu živi pri goispodu ekselenci,
l osebami mojega romana, izjavljam, da se na
taka
pisma,
najsi bodo sicer še tako nesramna, nikakor ne monem ozirati. Jaz nisem niti fotograf niti biograf, čic itu)d'i je moje stremljenje v romanu pod a bi verno sliko dobe in povojnih razmer. Za,tp naj nihče ne bo več tako neoprezen, da bi skušal najti ose»be mojega romam v tem in tem človeku, ki hodi po Mariboru, Ptuju, Ce^ju, Ljubljani . . . Osebe mojc-ga romana so moja osebna iast in jaz jih lahko pošiljam v položaje, kakpršni so rnenp prav in ne raznim daearjem, žu-
vas svarim, gospod, rtikar se ne udajajte lepim be |	sedam agitatorjev « Gospa je govorila kot da ima
|	pred seboj bolševika naravnost iz Moskve, ipa je
j	sedel zraven nje kvečjemu zaneseni 1 olstojanec.
i	ki je molil k bogu in se sa možata je vialno pripravljal
   	........	. x .	......	.	ina	duhovno	revolucijo, odklanjajoč vsako nasilje.
pa,nom, župnikom, učiteljem Sviligojiem ntd. iz dotliine šent- i ..	.	•	2ato	ie tudi odločno odgovarjal, da
jfeui-tes z£?*zxr£ss$L!	«.
govornost	in	eventuehvo	lastno	blamažo. Moj	pogled	je^ja-	j	velike krivice in marsikaj tega sta popisala Uosto-
sen in čist,	moja	vest	(nama.	Nimam	se »krivati	pred	niko-	j	jevs^j {n folstpj, zlasti zadnji. In ko je imenovala
mur, se tudi ne bojim ,m^ar. Zarto bo od dam*	^ospa	Tolstoja	znorelega,	senilnega	starca,
rpin^p z mipnm lmemomi. Vsem tistim pa., ki so ves čas • . f	___n. ::„1, ii	i«	»ruvmimiol
ianiinanjem sledili romanu, povem, da pride se marsikai, kar bo izpppolnjevalo mojo sliko blažene, od bogla blaigoalovlje-ne dioline š*fntflorijan»ke' in njenih zvestih služabnikov
PozdraiMljetjil.
B. K.
»"vr.r-n ,r.L-	*.	spi do enajste ure in še vedlno je samo naj-
da se navdušuje za novo drzavo da ne veruje več	^	K	}e misii] Leo, ko se je po-
v bog? itd, » Vso mladtiio nam bodo pokvarili	s\&vn3i Nič m,u nI bilo žal, da ga je čez tri dni oče
cf> nc a'a’ 'P emm e“ ostro prijel zaradi njegovega nespodobnega vedenja in govorenja. Od tistega dne v njegovi družbi ni smel nositi rubeške . . .
Zvečer so šli na Silvestrovo v gostilno vdove Vrzelke. Pri plesu so se zbrali stari1 in mladi. Leo je šel iz zn&tiželjinostii. Hotel je videti tak večer vesele družbe, ker še nikoli ni bil. Sedlel je nekaj časa pri Lojzki, kit pa ni strpela njegovega molka in resnega, smeha praznega obraza. Zato mu je vedno uhajala ra ples, če tudi! ji je skušal dokazati, kako se mu zdi vse smešno, malenkostno. Proti polnoči je 7X. bilo, ko je družba vstala in izaJpjela »Lepo našo domovino«. Leo pa ni vstal. Iz upornosti ni vstal in še bolj radi tega1 ni vstal, ker so jo peli
je v |Lec»mi vzkipelo. Ugovarjal ,ji je in jo spominjal ua lakoto im kugo, ki je morila Deta 1893. v Rusiji-! Takrat se carska oblast ni prav nič pobrigala	za
i stradajoče in trpeče.	Astrahanski gubernator	je
__________ za.pd. čez sto ladij, ki	so bile osumljene, da nosijo	pijani,	vinjeni	ljudje-	Sedel	|e	mn	glediaj	pred	se.
Pri Dovedlo Vala ie kako vladajo tam. sedaj sa-	k 3,1 kuge, v ozek zaliv in' nobena ni smela več	ven	Čutil je, kako	so pogledi vseh naperjeni vanj, tudi
mi banditi, ki ne zaslužijo drugega hot -vrv; Židje ; IJrane m ni poslal, .tako, da so ljudlje blazneli	pred	materin poziv	je slišal, da naj vstane, pa se m vdal.
™ c^vain Uudstvo ki strada Caria so ubili, pri- smrtno grozo- JClicafi so na pomoč m nekega dne Teda| ga oblije od stram curek vina iz polne kro-r^se rtofdali in sploh počenjajo take grozne stvari,	je prišla velika ladja v zaliv. Vsi so se veselili, da	žice. Njegova	lastna mati je pred vso družbo kaz-
daaIe bogu smili, fci Evropa je hladna kot Jed1. Ves	je pripeljala kruha in »dravil. Blazno pa je	bilo	novala upornega sma m mu vili a v obraz polno
' W moTal planiti po njih in ,nh pobiti Čisto njih 'presenečenje, ko	je začela izlbgati krste' .	. .	kupico vina.	Leo	se je	za	trenutek	ozrl	tTe	Samo
prav je da jim ne dado kredita za gladujoče. Saj	Tako je ipo^krb^la	carska aprovizatija za	n,ih	živ-	^el	ra«*r^U	»hr**.	matere.	N,	n'	aa-
so glad'zakrivili bolševiki z Leninom na čelu. Le-	Ijenje,
nin, tb je antikrist. Preji nikoli ni bilo gkdu v Ru- j	» ro je
siji prej srpo živeli vsi lepo in zadovoljno v blago- na, umakni
povest, izmišljenost . . se je užaljena umaknila gospa in gospod! sivi profesor je po-
toliko, da je videl razgreti obraz matere. Ni ji zameril, ker ije videl, da ga me razume. Toda kljub temu je ostal na svojem sedežu in se nekaj časa niti obrisati ni hotel.
imla namen, dat obenem pokvari načelo demokracije ter omeji svobodno uveljavljenje posameznika ter izrot-ča. politične praivice kastam, kjer o-,stane delavec brez vpliva.
Krščanski socijalci se jeze. Naše raaprave o paktu med! Vatikanom in Italijio so ionetle namen, pojasniti pomembni preokret o vatikianski politiki. To smo morali pojasniti, ker je bi'llo utemeljevanje pakta z obeh strani tako značilno, da je odprlo celo vrsto perspektiv nove dobe, fki mora nedvomno imeti tudi vlpliv na socijal-ni položaj delovnih slojev. Krščanski sočijaloi so rualš llist naipadafli, ne da bi jim dali povod. In sedaj lopletajo okoli z niatjr azlične j šiimi problemi in nazori, o katerih res ne vemo, kje bi v njih iskali doslednost ali še celo na-čelnosit. Mi pravimo samio to, dia je vprašanje socijalizma v iprvi vrsti delavsko vprašanje; nikdar ipa ne more biti to vprašanje v našem zmislui zadeva' kapitalizma, cerkve, stanovskih kagt itd.
Zakon o agrarni banki je potrjen. Temeljna glavnica bo znašala 300 milijonov dinarjev. Država bo prispevala 120 milijonov.
Vladna kriza v Avstriji. Pogajanja medi vladnimi strankami in' opozicijo se še vednio nadaljujejo. Socijalni demokrati vztrajajo na zaščiti stanovanjskih nialjemniikov in' ne dopuste, da bi se stanarina nenormalno zvišala. Glede tega' vprašanja so bila v torek pogajanja prekinjena. Kmeti-ška zveza pa še vedno zagovarja vlaldlo meščanskih strank preko zahtev delavstva.
fjorba za »jyoš« ali reševanje avstrijske vladne krize. Na zelo čuden ter naravnost nenaraven način se rešuje avstrijska vladna kriza. Dosejdaj še nikjer ni bilo v navadi, da bi se parlamentarna večina pri reševanju krize, oziroma pri sestavljanju nove vlade, ozirala na manjšino. To je sedaj nekaj povsem novega v Avstriji. Vladno več,ino štiri-indevetdesetih proti manjšini, vsekakor homogene socijalistične stranke, t.vo.rijo vse tri meščanske stranke, ki pač ne nameravajo pritegniti socijalistov v vlado, pač pil hočejo najprej vedeti, če bodo inogle uspešno vladati, vsled česar bi si rade zagotovile delavnost parlamenta, da se jim ne bi pripetilo isto,, kar je doživel g. Seipel, ki s svojo latinščino ni vedel več ne kod ne kam. Z drugimi besedami povedano: v Avstriji sc danes proti socijali-stom ne da več. vladati. Vladni program sestoji samo iz ene točke: odprava ali vsaj redukcija stanovanjske zaščite. Večinska gospoda je sicer v začetku pogajanj za de-iazmožnost parlamenta malo zarožljala tei zagrozila z »močno roko«, to je s fašizmom, toda sočijalisti niso enoletni zajci, ki bi se zbali takega strašila. Vendar so se spustili v pogajanja. Pet krščanskih socijalcev in štirje zastopniki socijalističnega parlamentarnega kluba se pogajajo že en teden za vsoto, ki bi jo naj v prihodnje plačevali najemniki v starih hišah. Večina je že popustila od prvotne zahteve po 6000 krami najemnini in ie pripravljena pristati že na 3000 kratilo, ki bi pa naj bila dosegljiva šele po petih letih. Sedaj bi se naj začelo z 2000-kratno in bi se stopnjevala najemnina vsako leto z 200 kratil im poviškom do leta 1933. Socija,listi pa pristajajo na največ 2700 kratilo v letu 1931. in dalje. Najemnina bi naj služila edino za popravila ter vzdrževanje in nikakor kot dohodek za hišnega posestnika. Zdi se, da bo večina vgriznila končno tudi v to kislo jabolko, kajti volitve ji ne obetajo nič dobrega. Sočijalisti so v nedeljo pri občinskih volitvah na Gornjeavstrij-skem prejeli ne samo 16.000 glasov več in 192 mandatov, ampak prodrli so globoko v kmečke občine in to je zanje najvažnejše. Pogajanja se bodo tedaj še nadaljevala.
Kako se krščanski socijalci maščujejo. Dunatjslkia občina je naijela leta 1919 Rossauerijevo vojašnico od države in nastanila v njej 342 oseb brez stanovanja, ki pripadajo sirio-mašnejšim slojem. Država je to vojašnico odpovedala' občini in je občina tudi izgubilai tozadevno stanovanjsko tožbo proti odpovedi. Država pravi, da mora nastaniti v hiši častnike, čeprav ima dovollj prostora v vojašnicah. Odpoved je nedvomno političnega značaja', ker traja zlasti od znanega 15. julija med dunajsko občino in državno upravo ostra napetost. In zato se postavi občino pred alternativo, da hilpoma preskrbi stanovanja za 342 oseb, ki tam stanujejo. Sodišče je pa reklo, da se pomanjkanje stanovanj ne more upoštevati.
Občinske volitve v Gradcu se
vrše j in tri, v nedeljo. Vloženih je sedem kandidatnih list. Meščanske stranke algitiirajo z vsemi pomočlki Pirot i sacttjalmiitm demokratom. Ali Gradec je dellavslka mesto z dobro sccijalnodemoktraitično upravo, ki jo
vodi sOarostai graškega dielavsitva s. V. Muchiltsch.
Nemčija kot vzor za razorožitev. Pne .
16. t. m. je začela komisija za razorožitev j s svojim delom. Kot prvi je povzel besedo j ruski delegat Litvinov ter izjavil, da je do- ; sedanje postopanje v vprašanju razorožitve j popolnoma zgrešeno, češ, da se vprašanja ; omejitve oboroževanja ne more urediti po j naziranju posameznih držav z ozirom , njih varnost ter njihove oboroževalne po- j trebe, ker so ti pojmi večinoma umetni. — j Edina pot, po kateri bi se moglo v vpra- , šanju razorožitve naprej, je ta. da se s se-danjimi metodami popolnoma prelomi in na- * dalj uje na temeljih drugega ruskega načrta, t — Nič manj radikalno je zastopal kitajski j delegat predlog Kine, ki zahteva v razoro- , žitvi odpravo splošne vojaške dolžnosti, ker { le na ta način se bo problem zagrabilo pri t korenini. On vztraja na tem, da se o kitaj- ! skem projektu razpravlja v slučaju, da se j ne bi pristopilo li konvencijskemu projektu, j Tudi turški delegat je presenetil konferenco i s svojim predlogom, ki zahteva enakoprav- ] nost v staležu oboroževanja po jakosti onih i sil, ki so potrebne za obrambo kake vele- ! sile za nepredvideni napad. Vse, kar je več. J se mora smatrati kot vojska za napadanje i in se ima tedaj reducirati. Za določitev j maksimalne višine obrambnih sil se more ; mirno vzeti sedanjo oborožitev Nemčije, ka- j teto se je označilo v Veržeju kot zadostno j za obrambo velike države. — Zdi se pa, da igrajo velesile z razorožitvenimi konferencami čisto navadno komedijo, ker je nastala zmešnjava v časiu ko bi se naj razpravljalo
0 ruskem predlogu, ki gre za tem, da bi se reduciralo postoječo množino vojnin sil Kapitalizem, imperijalizem in militarizem so najsvetejše relikvije velesil.
Bolgarija protestira. »Liga za' človečanske pravice« je priredila v Berlinu razstavo terorja v posameznih reakcijonamilh državah.	En od-
delek se imenuje »Veletok krvi v Bolgariji«, ki se nanaša na1 besnenje Gankovega režima v leto 1923. Bolgarski poslanik v Berlinu je pri nemški vladi proti razstavi vložil protest. Zafcaij ni raje protestiral že leta 1923?
Protest predsednika poljskega parlamenta s. Daszynskega. Sejmski maršal s. Daszynski je objavil v nedeljskih listih ognjevit protest' proti izjavam maršala Pisludskega in ministrskega predsednika Bartla glede delovanja poljskega parlamenta. Da-szynstki pravi predvsem, da je na Poljskem postaj običaj, da po vsakem zasedanju sejma zavihra orkan zmerjanj}, žalitev in grožeitj proti po« slancem. Skoro vsi lisiti se vprežejo in žalijo poslance z veleizdajalci, zločinci, idijoti in lumpi. Daszynski obžaluje, da te žalitve izhajajo ravno od mož, ki imajo velike zasluge za državo in ki so na dobrem glasu. Ta strašna metloda' vzgoje naroda in parlamenta preti, dia pogubi narod. Da-szyniski prizna, da noče trditi, da je sejm ideal parlamenta, vendar ima sejm poleg senčnih strani tudi soln-čne, kaikor vsi drugi parlamenti in je končno zastopstvo naroda1. Poljski narod ima mnogo idealov in se na začeti način ne more vzgajati. One-čaščenfje, zmerjanje in blatenje državljanov ne more rte na Poijskem in ne kje drugje v Evropi postal sistem vladanja. — Kakor znano, je Pilsud-ski med glaivnimi krivci. SocijaJno-demokratični list tudi povdarja1, da bo poljski narod na vsa-c način čuval parlamentarno demokracijo kljub vsem grožnjam.
V Parizu se še vedno preklaio za reparacije. Vsaka država-zmagovalka bi rada iztisnila iz Nemčije čim več milijard zlatih mark. Gre zato, da se končnoveljavno s posredovanjem Amerike določijo vsote, ki jih ima Nemčija v bodoče plačati posameznim državam. Pri tem pa gre reparacijski komisiji tako. kakor tistemu kmetiču, ki si je hotel napraviti kuriva za zimo, zlezel na dne-vo in žagal pri deblu vejo. na kateri je | sedel, ter je z njo vred štrbiuiknil na tla. l Ce obuboža Nemčija, bodo to jako nemilo ; občutile tudi druge države. V petem plačil-I nem letu izkazuje berlinski generalni repa-
1 r:icijski biro do 31. marca 1929 sledeča pla-| čila: vsega skupaj 1.268,960.139.54 zl. mark.
1 od tega Franciji 642,647.730.34 (v gotovini
246.595.17 zl. rti.), Angliji 285,289.366.56 (v gotovini 86,217.124.54), Italiji. 93,156.219.41 (v gotovini 35,468.687.09), Belgiji 64.711.726.87 (v gotovini 21,435.550.20) zlatih mark. Za Jugoslavijo številke niso znane.
Protikomunistična akcija indijske vlade. Indijska vlada dolži sovjete, da so krivi zadnjih nemirov in bombnega atentata v zbornici. Po vsej deželi sc vršijo aretacije komunizma osumljenih oseb.
Trocki pojde na Norveško. Posebni dlepiutaciji ije povedal predsednik norveške vlade, da vlada Trockemu ruajbrže ne hlo odrekla! agilnega prava, če se odreče poliltični propai-gamdttl.
Vremenski preroki pravijo, dia
dobimo še en val mraza. Po severni Evropi sneži. Upajmo, da bo potem konec teh) valbv.
m
a
O
&
S
g)
©
Žepa (fHo&an&a
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Za tiskovni sklad ie daroval s odru g Tratar Franc, Griže prii Celju, Din 15.	.
Iskrena hvala. Sodrugi posnemajte!
Kulturo.
Bran<Jow Thomas. Charfeyeva teta.
Povprečna ikomiejdija' iz sproščenega, dijaškega ži vij etn ja sinov »(boljše« angleške dnuilbe. Komedija sicer nima literarnih: pretenzij, a je dtakaij dober oderski k am ad, kakiršne so pač pisali koncem 19, ^stoletja« čeprav -z zastarelo, v dur k ah običajno tehniko (ob koncu predstave se na zadovoljstvo matom ešSanske publike, k.i ji je komad po vsej priliki namenjen, srečno zvežejo štirje pari, nesimpatični advokat pa mora seveda z dolgim nosom odiiti). Globokoumnih duhovitosti boš v njej zamam iskal, ker je zgrajena na gol} situacijski komiki, ki te mestoma prevzame in sili k smehu — ie )e dobro igrana.	'	.
In to je tudi ibila! Osredlnio figuro (lorda Ba.bberleya) je podal Daneš, ki je znova dokazal, da je ikomiik odličnih kvalitet; njegovo igro so zlasti dvignile dobro naštudirane kretnje in taborna maskiai Drugi igralci so odrezali s povprečnostjo, nad njo pa, sta briljirali Ruk .tokova (Charleyeva teta) z umerjeno igro in pa Kraljeva, (Ela Dale-hev), ki je izmed vseh še (najbolje podala dobro vzgojenega 'dekleta — prav tako kot Rakuša (Jack Chesney) angleškega vi&oiko-šolca — Burko je režiral Vlado Skrbinšek.
Tal pa.
Zadružništvo.
Okrožna konferenca »Kodesa« za jeseniiko okrožje.	,
Kaikor napovedano, se je vršila pret^kKi nedeljo okrožna ikonlerenca »Kodesa« za jeseniško okrožie. Konference se je udeležilo pa svojih zastopnikih 10 podružnic z 38 delegati, Pole« teh fe prisostvovalo konferenci tuidi mnogo uisluižibencev »Kodesa«, tako, dia je bilo na konferenci preko 30 navzočih. Če smo pohvalili v prejšnn >tevilki
našega lista ljubljansko okrožje, da poseduje lep štaib vodilnejga kiadra, tako se moramo danes izreči, dia tudi jeseniško okrožje po številu vodilnih lumkcijonarjev ne zaostaja.
Dnevni red konference je bil isti kot v Ljubljani. Konferenci ije predsedoval predsednik krajevnega odbora na Savi /;i<iriigar Henrik Bručan, v imenu centrale sta pa podala poročalo zz. Svetek in Koren. Pravilnik za delovanje okrožnega otdbora je bil sprejet z dvemi dopolnili, zai katere sta se izjavila tudi delegata centrale. K točki »Sestava OOK« se pripiše dnuigemu odstavku, ki se glasi sedaj: Iz njihove srede se izvoli vsako leto naijkasneje dva meseca po občnem »boru zadruge odibor, ki šteje do 5 članov in 3 namestnike ter 3 kontrolorje in 2 namestnika ožje kontrole, ter toliko članov iirle kontrole, kolikor je v okrožju podružnic, ki ie niso zastopane v okrožnem, odboru ali ožji kontroli. K zadnjemu stavku 11 se pripiše »in to, če centrala in okrožni odbor ni uvidel nujne potrebe za tako zborovanje«.
K referatu o sklepih občnega zbora zadruge in o organizaciji dte!«$n®ga meseca se je nazvila daljša debata, iz katere se je zlastii raz videlo, kako ckubno se tudi gorenjski zaupniški zbor »Kodesa« zaveda, velike moralne in materijelne vrednosti posmrtnin-skega in odpravminsikeiga sklaida'. K izpeljavi tega sklada je bil sprejet predlog okrožnega nadzornik® zadr. Zi«gwitza,, tki gre za tem, da sprejme, če je bil mož čllan z.adritge, v slučaju njegove smrti, žena celotno oosmrt-rnino, ie je biila pa žena članica, pa sprejme mož le polovično posmrtnino, drugo polo-ylco pa sprejmejo zapuščeni otroci te rodbine.
V okrožni odbor so ibili izvoljeni naslednji': Okrožni odbor: zz. Stražišar Joško, Bručan Henrik, Bernard Nikolaj, Črnologar Franc in Žagar Josip; Namestniki:	Tušar,
Jeraša in Florjančič; Kontrola: zz. Horvat, Jakopič in Rekel j; Namestniki: zz. Petrač in fvorli.
Po konferenci se je vršilo skupno kosilo vseh delegatov, na ikar se je konferenca nadaljevala. Pri popoldanskem nadaljevanj«
je prisostvoval konferenci celotni zaiup-niškd zbor SMRJ in pa zaupniški zbor »Svobode«, Posvetovanja so is>e vršila v pravcu, da se zainteresirajo vse panoge delavskega pokneta za medsebojno podporo. Referate so podali ss. Jurij Jeram, Anton Zugwitz, Franc Svetek in zastopnik »Svobode«, Konferenca je sklenila ta vprašanja še dalje proučevati in končno predložiti kompetentnim centralam predlog o sodelovanju vseh panog delavskega pokreta.
Priprave za deležni mesec so v polnem teku. Zadružna založba in Zadružna liga sta sklenili agilnost posameznih odihorov in odbornikov ter zaupnikov nagraditi na ta način, da sta se obvezali podariti vsakemu zaupniku, ki bo imel v deležnem' mesecu primerne uspehe, lepo darilo 3 do 5 knjig. Razpis teh nagrad .bomo priobčili v eni prihodnjih številk.
Zadružno zborovanje na Viču se je ob precej lepa udeležbi vršilo v soboto, dne 13. aprila v Zadružnem domu. Zborovanje je bilo sklicano že po inicijativi novega okrožnega odbora, tkar kaže, da bodlo okrožni odbori prava gibalna sila med članstvom »Kodesa«. Zborovanju je predsedoval predsednik podružnice z. Peterca, poročal je pa predsednik okrožnega odbora z. Čebular in zadružni tajnik Svetek. Po živahni diskuziji, ki se je vršila k poročilu o poteku občnega zbora, je bilo razvideti, da ise vse članstvo živo zaveda velike važnosti sklepov, ki jih je sprejel letošnji občni zbor naše zadruge. Shod je potekel v najlepši harmoniji.
Maribor.
Zaupniki! V nedeljo, dne 21, aprila t. 1., se bodo v Ljudskem domu med 9. in 11. uro oddajale vstopnice za akademijo v predprodajo. Kdor ho vstopnice prevzel, naj jih zanesljivo pride islkiat ob navedenem času. Istočasno se bodo dobili tudi letaki.
Predavanje s slikami o »Novi Industrijski revoluciji« se vrši v soboto, dne 20. tm., ob 8. uri zvečer v Ljudskem* donvu. Noben delavec naj ne zamudi tega predavanja.
T*ko, tako! V Lajteršperski tovarni so nabili naslednji ukae: Delavci iz Prekmurja in MedjnmiTja se morajo izkazati z zdravniškim spričevalom, da ne bolujejo na očesni bolezni trahotm. Stroške za zdravniški pregled mora vsak delavec sam plačati. Vsak sprejeti delavec mora v pisarni podpisati, da se brez ugovora strinja z določenim akordnim plačilom, in, da se podvrže vsem naredbam obratovodstva, sicer se delavec takoj odpusti. Vselitev v tovarniška stanovanja brez dovoljenja obratovodstva je najstrožje prepovedana. Taiko!
Intermezzo. Trg svobode v Mariboru je biil v nedeljo do kraia natrpan avtomobilov im razigranega občinstva. Nemški avtomobilisti so se sprehajali s emirat ja. Nek rejen fabri-kant s krivim nosom, menda iz Frankfurta, je stopil tudi tja v ozadje trga, v park. Začuen je ogledoval prazen kamen, ki stoji tam sredi nasadov in vpraša drobnega gimnazijca, ki ga je zaljubljeno opazoval: »Kaj ipa pomeni ta groblja kamenja tu v parku?« Fantič &e je menda hipno spomnil kake nedavne šolske lekcije in je promptno odgovoril: »To je zadnja sled1 nemškega jarma.« Kakšen obraz je Nemec napravil ob tem odgovoru, o tem pa niti »Maribcrer Zeitung« ne piše, diasi je poročala o »Heil)—Živijo!« slavnosti v vseh podrobnostih.
Dobro ga je zavrnil. Pred par dnevi je stala na Glavnem trgu pred »Slovenčevo« desko gruča ljudi, ki prihajajo dnevno, s skrivnim upanjem, da bodo mogoče čitali, da je že napočila tista obljubljena zlaita doba. Nek znan pobožni penzijonist, ki vsak dlan po sveti maši prihaja sem citat, se prerije v ospredje in poiišče rubriko »Maribor«. Naenkrat ves navdušen vzklikne: »Bravo, 500 Nemcev pride na avtomobilih v Maribor. Naš ugled v inozemstvu že raste!« Poleg stoječi delavec ga začuden pogleda:	»Hm.« Penzijonist
ves razvnet: »Ali ni dobro, da nam tujci prinesejo denarja v deželo?« Delavec nato: »Meni in vam ga go tovo ne bodo.« In je šel.
Zlati gradovi na Felberjevem otoku.
Zdi se, dia imajo že sedaj v uredništvu mariborskega »Večernih a« precejšnjo sušo, sicer ne hi pilsati' takih načrtov, kiot je oni o mnogoterih luksuznih napravah na Fel-berjevem otoku. Pomislite samo, ljudje krščanski: »Ker bo mariborska mestna občina gradila na omenjenem otoku kopališče«, si mali Moric predstavlja vse polno iluzij ter kombinacij, kaj bi se naj vse napravilo na otoku. Predvsem hotel, športne prostore,
Priznalno pismo Ljudski tiskarni!
Ljudska tiskarna v Mariboru je tiskala letos »Sejmski Vestnik« za Ljubljanski velesejem, ki se ravno te dni razpošilja po'vse} državi. Za to lepo izvedbo je prejela sledeče priznanje:
Ljubljana, 17. aprila 1929.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
razstavna reg. zadruga z o. z.
Opr. št. 1666/29/ KT.
P. n. Veteugledno
Ravnateljstvo Ljudske tiskarne
v Maribor u.
Danes sinu prejeli prvo številko našega Vestnika, ki se je tiskala v Vašem zavodu. Tisk revije je čist in v modernem slogu, posebno kur se tiče oglasov.
Prijetno nam je, da Vam moremo izraziti k izvedbi naše priznanje.
Z odličnim spoštovanjem
Ljubljanski velesejem razstavna reg. zadr. z o. z. Ljubljana
Podpis.	Podpis
Tiskarna izvršuje naročila za vso Slovenijo in se priporoča za izvedbo vseh v tiskarsko stroko spadajočih' del.
cirannrannnranncinonnrancinnnnnnnnnn
a s
3 3
g
3 3
13
«■«1
3
3
3
Ali že uporabljate
I
is'
1
S
1
S *
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
3
3
3
3
3
3
3
3
prost-ore za veslaški šport im vse, kar potrebujejo najbolj razvajeni turisti. Hotel bi najlažje, po mnenju umogostranskega mici-jatorja, zgradila mestna občina. Vse večje veselice bi se potem prirejale samo na Felberjevem otoku. Avtobusi bi vozili iz tega otoka naravnost v Rogaško Slatino, pa na Dobrno in turisti bi imeli izhod od tod na vse naše planine. Letoviščarji bi prišli sem od vseh strani . . . To so res kolosalni načrti, samo škoda, da mariborska mestna občina nima pare, kar uredniku »Večernika« najbrž ni znano in se mu mora to oprostiti. Nekaj se ibo moralo gotovo enkrat ukreniti na Felberjeverni otoku, mnogi »Večernikovi« načrti pa bodo služili1 edino za arhiv, kajti za sedaj ima mariborska mestna občina sto in sto drugih zelo nujnih potreb, pa nima denarja. Marsikaj bi bilo treba v samem mestu olepšati, in sicer tam, kjer tujec ali turist prvič stopi na mestna tla •— ob kolodvorih. Milijone dinarjev bi bilo nujno potrebnih za gradbo stanovanj ter regulacijo mnogih ulic, tlakovanje istih itdl Pa kaj bi to naštevali. Saj je večina v občinskem svetu nanizala v letošnjem izrednem občinskem proračunu raznih projektov za nič manj kot 50 milijonov, ki pa ostanejo samo kot dekoracija in bo še mnogo vode po Dravi poteklo, predno bodo realizirani. Sicer pa spominjamo samo na »Park-ka-varno«, ki bi bila imela, po mnenju nekaterih fantastov, igrati nekako velemestno vlogo in ki je tako imenitno skrahirala — kaj še le hotel' na Felbenjevem otoku! Pojdite raje v »Grajsko klet«! — Eden občinskih »očetov«.
Občni zbor železničarske godbe se je vršil v nedeljo, 7. aprila, v dvorani gostilne »Anderle«. Ob napovedani uri se je zbralo lepo število članov poleg navzoče godbe. Sodrug Fischer Franc je otvoril občni zbor, nakar so sledila poročila. Godba se je. od zadnjega občnega zbora zopet povečala in šteje danes okrog 40 dobro izvež-banih mož. Razen mnogih koncertov se je godba udeležila pevske proslave v Gradcu in sodelovala pri slovesni otvoritvi nove Delavske zbornice v Beogradu, kjer so jo posebno občudovali, ne le radi izborne glasbe, ampak tudi glede njene čedne uniforme. Vzdrževanje takega zbora zahteva seveda tudi precej denarnih žrtev in truda. V kratkih letih, letih krize, so požrtvovalni sodriig! ustvarili nekaj, na kar so pač lahko ponosni. Pri tem seveda ne smemo pozabiti enega, ki je gotovo največ žrtvoval, tc je naš priljubljeni ter neumorni mojster gosp. Schonherr, kateremu gre vsa čast, ki je zbor vežbal brezplačno skozi vse leio. Društvo šteje danes 345 ustanovnih, 5 rednih in 380 podpornih, skupno 730 članov, kar je sicer lepo, toda z ozirom na celokupno število železničarjev v Mariboru, vsekakor mnogo premalo. Redni letni dohodki društva — nad 75.000 Din — so sicer lepi, toda stroški niso nič manjši, saj si mora zbor, ki je bil ustanovljen brez sredstev, še vedno spe-polnjevati inventar. Zaradi tega pa se apelira na sodruge, da poživijo agitacijo za pridobivanje novih članov: razen tega se apelira tudi na ustanovitelje, da po svoji moči priskočijo z izrednimi prispevki društvu na pomoč. Izvoljen je bil novi odbor, ki pa je razen dveh novih odbornikov, ostal stari. Na odboru je ležeče, da bo skrbel ne le za materijalno in umetnostno povzdigo društva r— za slednjo nimamo skrbi, dokler imamo neprekosljivega kapelnika g. Schonherra — marveč, da bo skrbel v prvi vrsti za to, da ostane , naša godba to, za kar smo jo poklicali v življenje, namreč, da je in bo saiho naša delavska kulturna institucija, katere naloga naj bo, spremljati delavstvo — ne samo na zadnji poti — marveč v življenju na njegovi težavni poti k najvišjemu ter končnemu cilju, k osvoboditvi, iz suženjstva v svobodo. Ako se bodo naši godbeniki te lepe ter vzvišene naloge zavedali, tedaj bodo elani radevolje žrtvovali toliko, kolikor bo godba potrebovala. Nai tedaj živi godba razredtio-zavednega mariborskega železničarskega in ostalega delavstva! A. B.
me. Očitno je, da tega članka ni mogel napisati človek, ki je moTal kedaj varčevati pri majhnem svojem zaslužku, kot jaz n. pr. Od leta 1898 sem mesec za mesecem vlaga! male prihranke od svojega pičlega zaslužka ter pripisoval glavnici tudi obresti. Končno je narastla vsota prihrankov po 20 letih na 1500 kron zlate valute. Pa to zlato valuto je vzel vojni bog, za katerega je tudi »Domoljub« toliko črnila izlil. Sedaj sem upokojen in vsi moji prihranki znašajo danes komaj 70 grošev! Kaj si naj s tem denarjem kupim? Gotovo bi1 hil s prejšnjimi prihranki lahko pokupil na sejmu par »štantov«, na katere se huduje »Domoljub«, pa bi imel vsaj nekaj; za 70 grošev pa dobim morda še kak boljši robec v »Domoljubovi« štacuni in nič več. Bolje bi bilo, uko hi »Domoljub« pisal, kaj se je vse pri nas storilo, da dobimo mali rentniiiki nazaj svoje prihranke. Bolje bi bilo, da bi uprizorili po- cerkvah molitve, da se ta težka krivica popravi, saj menda cerkve niso samo za to, da pomagajo ubijati ljudi, nas male varčevalce in krščansko moralo. — Naročnik »Domoljuba«.
ZobuRoutu.
Ule.
Nekaj o varčevanju. »Domoljub« piše v št. 6 svoje priloge »Gospodar« nekaj o času, ki ga ljudje izgube, ako hodijo na sej-
Tukajšnja podružnica »Svobode« bo priredila v nedeljo 21. aprila' oib 4. uri pop. v gostilni Cocej v Migojndcah skioptično predavanje o »Švici«. Ker. je predavanje jako zanimivo, priporočamo vsem delavcem, da se ga udeleže. — Za 28. aprila tl. oib 9. uri dopoldne. sklicuje podiruž. »Svobode« v gostilni Cocej svoj VIII. redni občni' zbor. Dnevni red: 1. Poročilo fumkcijoatairjev in odsekov; 2. Volitev novega odbora. Udeležba članov je obvezna. V slučaju, da se članstvo ne udieleži otbč. zbora polnoštevilno, se vrši oibčni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članstva.
Listnica uredništva.
Često nam pošiljajo delavci razne pesmice, kar je zelo razveseljiv pojav, vendar prosimo, naj ne bo nihče užaljen, če ne priobčimo njegove pesmice. Vsak začetnik, zlasti še priprost delavec, se zaveda, da mu še mnogo manjka do pravega pesnika. Predvsem je treba najprej pazno slediti za vsemi pojavi življenja, nato pa iskati 'potrebnih izrazov za vse vidno in občuteno. Besed1, ki ničesar ne povedoi in ki tudi nai čitalca ne napravijo nobenega1 vtisa, se je treba izogibati. Naš delavec, ki čuti v sebi pesniški nagon, naj pazno prebira naše proletarske pesnike, Seliškarja »Trbovje«, Mile Klopčiča »Plamteče okove«, naj prebira vse letnike »Pod lipo«, »Kresa«, »Svobode«; po njih se naj ravna. Oni pa, ki znajo nemški, a mogoče ne vedo, kaj naj si' izberejo od številnih nemških delavskih pesnikov, naj se obrnejo do nas za svet.
I. P., Tržič. Pri zadnji tvoji pesmi, »Pro-letarčeva pomlad«, je črkostavec pozabil pristaviti tvoje ime, kar nam blagovoli' oprostiti. Tvoja »Velika noč« je sicer lepa, a žal je prepozno dospela in je nismo mogli priobčiti v velikonočni številki. Ker bi pa sedaj ne napravila več tistega efektni, smo jo shranili za prihodnje leto. Mogoče nam pošlješ kaj primernega za prvomajsko številko, ampak najpozneje do 24. t. m. Pa še nekaj:	Od naših dopisnikov pričakujemo,
dia so tudi naročniki liista.
Bruno, Maribor. Tvoja »Mira« še ni godna za tisk. Premalo logike. Ko postaneš zrelejši, boš videl, da življenje drugače izgloda, ne tako filmsko. Tudi jezik ti še dela preglavice. Razveseljivo pa je dejstvo, da se za take stvari zanimaš. Zaenkrat pridno študiraj življenje in črtaj dobre knjige ter se pripravljaj za resen nastop med svetom.
Vse dopisnike prosimo, naj bodo v svojih dopisih stvarni in kratki), z ozirom na pičlo odmerjeni prostor v listu. Vseh dol-goveznosti in osebnih žalitev naj se izogibljejo. Piše naj se s črnilom in samo na eni strani lista.
Veliki koncert
v nedeljo, dne 21. aprila 1929 pri Hinko KoSitu, Vetrinjska ulica 24
STAVBENA. KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==-==—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8°/o od dne vlog* do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2 50 D
NAČELSTVO.
Prav nič Vas ne stane
ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega matiufakturnega blaga pri tvrdki
L ORNIK, Koroško cest
Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn Vsled tega so tudi umevne NAJNIŽJE CENE kljub plačilnim olajšavam.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Rržen v Mariboru.