25. štev. V Kranju 20. junija 1903 IV. leto. Vabilo na naročbo. «GORENJEC» stane za celo lelo samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Domoljubno politično premišljevanje. ii. Sedaj si nekoliko podrobneje oglejmo to državnovladno politiko! Avstro-ogrsko državo tvori več dežel ali kro-novin in prebivalstvo teh je zelo različno po narodnostih, med katerimi so Slovani: Čehi, Poljaki, Malorusi, Slovaki, Hrvati in Slovenci v ogromni večini. Vendar pa imajo v avstrijski državni polovici državnovladne vajeti popolnoma v rokah Nernci, na Ogrskem pa Ogri ali Mažari. Kako so dobili Nemci vladno moč nad toliko veČino avstrijskih Slovanov in kako so ti prišli v okvir avstro - ogrske monarhije, tega se hočemo tu izogniti, ker ima to drugo smer kakor smo jo zavzeli v pričujočem premišljevanju. Nemci izrabljajo najbrezobzirnejše svojo vladno moč nad avstrijskimi Slovani, in to je vzrok, da še vedno vladajo nad s^vansko večino. Ali to je za Nemce slaba nenaravna podlaga, ki se more omajati in krute zatiralce Slovanov prekucniti, Slovanom pa pripomoči do njihovih pravic. Zato bi bilo nespametno, ako bi se avstrijski Slovani slepo vrgli pod noge oholim Nemcem kakor jim ti to vedno in vedno predrzno svetujejo in ukazujejo! Prej je bila avstro - ogrska monarhija ena sama enotna država. Vižmarje. . . 511» • Vižmarje . . 10518 » Medvode. . . 5-27 • Medvode . . 1019 i Skorja Loka. . 5 39 » Skorja Loka . 10-05 » Kranj . . . 552 » Kranj. . . 9 53 ■ Sv. Jo*t . . . 557 • Sv. Jošt . . 9-47 » Podnart . . . 612 i Podnart . . 937 » Otoče . . . . 616 » Otoče . . . 931 i Radovljica . . 6-29 » Radovljica . 9-21 t Lesce . . . . 638 » Lesce . . . 915 • » Žirovnica . . 6 48 » Žirovnica . . 900 ■ Javornik . . . 658 » Javornik . . 8-53 » Jesenice . . . 7-06 • Jesenice . . 847 » Hrusica . . . 711 » Hrusica . . 8-38 » Dovje . . . . 7-22 i Dovje . . . 8 29 • Kranjska gora . 7 45 » Kranjska gora 809 i Rateče . . . 7-51 » Rateče. . . 757 i Trbiž . . . . 811 • Trbiž . . . 7 37 » V Kranju, 20. junija Naši vojaki, ki bi morali priti letos po dovršeni triletni službi na dopust, bodo morali najbrž služiti do konca meseca decembra. Vzrok temu je, da ogrski PODLISTEK. Pred duhovnim sodiščem. Po nemšk«ni J. C. Konec . . . Dolgo časa je bilo vse tiho v sobi. Zmrzeljak se je zopet vsedel na svoj stol. «Vi torej nočete preklicati?« prekinil je konečno škofijski propovednik sveto tišino. •Ne, gospod propovednik!* •Jako obžalovanja vredno!* hitel je škofov kapelan in se je obrnil proti kanoniku. «Imamo torej slučaj hudega kršenja dolžne pokorščine!* »Ljubi duhovni brat,* sklonil se je kanonik črez mizo k gospodu Celestinu. »Morda se pa vendar premislite?* •Ali mislite, prečastiti gospod kanonik, da nisem imel zato dosti časa tisto dolgo vrsto let, katere sem preživel v gorski samoti?* odvrnil je ekspozit. «Ta slučaj trmoglavosti je naravnost patologičcn!* dvignil se je škofov kapelan raz svojega sedeža in z nervoznimi koraki letal po sobi. «Ljubi brat,* dejal je debeli kanonik, «jako žal mi je za vas. Ali vi morate biti na najhujše pripravljeni! Na nasvet duhovnega sodišča bode konzistorij odločil, da bodete v duhovniški kaznilnici internirani, v tem slučaju v tukajšnjem frančiškanskem samostanu in sicer tolifco časa, da se premislite. Vi sicer po državnem pravu niste primorani podvreči se tej internaciji —» državni zbor ni sprejel vojne predloge. Naš državni zbor je sicer dovolil vladi novince, ali samo pod tem pogojem, da se enaki zakon sprejme tudi na Ogrskem. Ker se pa to vsled obstrukcije madžarskih opozicijonalcev ne more zgoditi, bodo morali tudi naši vojaki služiti tri mesece dalj, namreč do II. decembra. Za to naj se zahvalijo madžarskim prenapolncžem. Tedenske politične vesti. V ogrski poslanski zbornici je buknila dne 15. junija dejanska obštrukcija. Opo-zicijonalci so hrupno zahtevali, naj se predsednik izreče o položaju. Grof Apponvi je nekako posmehljivo odgovoril, da stori to prihodnji dan. Na to so se vsi poslanci opozicije oglasili k besedi. Predsednik je dovolil govoriti le nekaterim, kar je znova izzvalo nepopisen hrup. — Na Gališkem so dobili novega deželnega namestnika grofa Potockija. — Na Laškem imajo ministrsko krizo. Kralj se pogaja z nekaterimi možmi, da prevzamejo vodstvo ylade. — Olomuški nadškof Kohn je bil minuli teden sprejet pri papežu radi znane «Rektus»-afere. V Kimu je dobil oster ukor, da mora vse spraviti v najlepši red, sicer bo odstavljen. — Na Francoskem je prišlo v nekarerih krajih o priliki procesije sv. Rešnjega telesa do velikanskih nemirov. Vlada je namreč prepovedala ponekod, da se smejo te procesije vršiti le v cerkvi. Nekateri francoski klerikalci pa so vzlic temu rovali proti postavi in tako je prišlo md socijalisti in klerikalci do velikih spopadov. Red je napravilo šele vojaštvo. * Nemiri na Hrvatskem. V varaždin*ki okolici vlada velika razburjenost radi vojaštva, ki je ondi nastanjeno. Kmetje so zahtevali, naj se vojaštvo odstrani, kar pa se seveda ni zgodilo. Veliki župan Rupido je celo zahteval, da se proglasi v varaždinskem okraju nagla sodba. Kmetje so se popolnoma uprli. Prišlo je do vročega boja z vojaštvom. Padli so štirje kmetje, ranjenih pa je deset. Radi teh dogodkov so izstopili iz vladne madžaronske stranke c. kr. kamornik pl. Halper in oba grofa Kulmer, ki hočejo prestopiti v opozicijo. — V Zagrebu ni več prostora za vojaštvo, zato so razpustili gornjegrajsko deško šolo in tamkaj nastanili vojake. General članic, ki se je spri z banom je šel na lastno prošnjo v pokoj. •Škoda!* pretrgal je škofov kapelan govornika. • V slučaju upornosti pa zgubite takoj svojo župnijo!* prišteval je škofijski propovednik. •S tem seveda veliko izgubim!* GospodGelestin se je vzdignil z mladeniško hitrostjo, z roko pa je udaril ob mizo: «V frančiškanski samostan torej pridem? Torej res v frančiškanski samostan? Primojdunaj!» •Prosim, samo tu nobene komedije,* karal je kapelan. •Kaj pa se zgodi potem z mojo ekspozituro?* •Ta bode seveda med tem dana drugemu v oskrb,* pojasnjeval je gospod kanonik. •Torej drugemu v oskrb? Jaz pa pridem v frančiškanski samostan? Ni potreba več v noč in nevihto? Ni mi treba skrbeti, da umrje kdo mojih faranov brez zadnje popotnice? Gospodje sodniki! Jaz sem star Človek in sem v moji samoti popolnoma pozabil gladko govoriti. Jaz ne vem, kako naj bi vam rekel! Tisočkrat hvala, tisočkrat, da ste to izprevideli in da ste tako dobri, da me preskrbite na stare dni. Bog vam tisočkrat poplačaj!* Gospod Gelestin je izvlekel iz žepa velik pisan žepni robec in brisal si je rosne oči. • Vi nas napačno ra7umete,» govoril je škofijski propovednik. «Vaša internacija v tukajšnjem frančiškanskem samostanu pomeni za vas duhovniško kazen!* •To naj bode zame kazen!* zasmejal se je Gelestin iz vsega srca. «Vi že oprostite, gospod propovednik. Ali jaz se moram smejati, ako vi to imenujete kazen!* V zagrebškem občinskem svetu je opozicijonalec Gašparovič predlagal, naj se izreče zahvala Slovencem in Da'rnatincem za njih požrtvovalnost, sočutje in solidarnost s Hrvati v njihovem boju za svoje pravice. Madžaronska večina je odkloni'a nujnost, sprejela pa je to resolucijo. Pripoveduje se, da je bilo v Zagrebu o priliki procesije sv. Rešnjega telesa vsega skupaj 7000 vojakov. Ban sicer ni bil pri procesji, pač pa njegov namestnik, kateri je bil obdan od več prav gostih čet vojakov, policajev in orožnikov. Ban ima strah pred prevratom v Srbiji. » Dogodki na Srbskem. V Srbiji zopet vlada mir. Ljudje so se zopet posvetili delu. Trgovine, ki so bile v četrtek in petek zaprte, so zopet vse odprte, zastave pa so večinoma izginile. Umorjeni so bili pokopani ponoči v četrtek na petek popolnoma na tihem, da se prepreči vsaka demonstracija. Bili so pokopani na javnem pokopališču v Belemgradu. O umoru kralja in kraljice se uradno razglaša naslednje: Voditelji so bili polkovnik Mašin, general Ata-nackovič in minister Genčič. Zarotniki so prišli ob pol 2. uri ponoči pred konak. Tu se je vnel boj s stražo in je bilo šest mož ubitih in 20 ranjenih. Potem so zarotniki hoteli iti v stari konak. Podpolkovnik Naumovič je vrata razstrelil z dinamitom in se pri tem ponesrečil. Zarotniki so iskali kralja in kraljico celo uro po palači; konečno so ju dobili v neki shrambi. Podpolkovnik Mišic je pozval kralja, naj se odpove in naj kraljico iztira iz Srbije. Kra'j se je branil, na kar so zarotniki njega in kraljico ustrelili in vrgli trupli v park, kjer jih je zjutraj našel ruski poslanik. Ubitih in ranjenih je bilo 54 oseb. Umorjena kraljica Draga ima številno sorodništvo. — Med kralJHvimi papirji so našli načrt proklamacije, s katero se Dragin brat, Nikodem Lunjevica, proglaša prestolonaslednikom. — Kralj;ca Draga je zapustila pet milijonov dinarjev premoženja. Toliko si je «prihranila* v tem kratkem času, kar je bila kraljica. Od kralja je dobivala vsak mesec 60.000 dinarjev, med tem ko oficirji po več mesecev niso dobili plače. Kraljica Draga je imela tudi vrhovno nadzorstvo nad vladni dispozicijski fond in je iz tega fonda veliko pobrala. Denar je nalagala v francoskih bankah. V kraljevski blagajni, ki jo je opravljal general Petrovič, so našli le 50.000 dinarjev. «Jaz vas ne razumem!* • Pojdite samo za eno leto v Ledenice, potem me bodete že razumeli!* «Ljubi brat!* pričel je nakrat kanonik, kateri je zadnje minute prespal v svojem naslanjaču. « Morda pa vseeno še pravočasno prekličete. Vidite, ali ne bi bilo lepo, ako bi tudi o vas cerkev mogla izreči besede: Lauda-biliter se subjecit!* •Tega ne bodete doživeli, gospod kanonik!* dejal je veselo gospod Celestin. «Jaz grem k Frančiškanom! Preklicem nič! Sicer bi moral za zahvalo zopet v Ledenice! Prosim Vas, internirajte me! Jaz sem bil že dosti časa zunaj, tako daleč zunaj vsega sveta! Ali se smem sedaj odstraniti?* • Prosim! Stvar je rešena! Drugo vse pismeno!* odgovoril je škofijski propovednik. Gelestin se je svojim sodnikom priklonil in šel. •Slučaj je nezaslišan!* cepetal je mali kapelanček. •Vsaj smo rabili skrajna sredstva!* menil je gospod kanonik. •Gotovo! Družin sredstev nimamo!* dejal je škofijski propovednik. •Škoda, škoda, zdihoval je škofov kapelan. •Ali smem gospode povabiti na mal prigrizek?* sklenil je debeli kanonik debato. 259 V ponedeljek dne 15. t. m. ob 1. uri popoldne so zagrmeli topovi s trdnjave ter se je s tem naznanilo, da ima Srbija zopet kralja. Srbskim kraljem je bil soglasno izvoljen Peter Karagjorgjevič, prestolonaslednikom pa proglašen njegov sin. Posebna de-putacija je odšla v Genovo v Švico, kjer sedaj stanuje, da mu naznani izid izvolitve. Listi pišejo, da sprejme Peter Karagjorgjevič izvolitev. Imenoval se bo Peter I. Dopisi. S Trate nad Škof j o Loko. Oni »Domoljubov* dopisnik od 19. februarja t. 1. je mene privedel, da pišem drugi dopis, ker se je ta klerikalni možic nekoliko obregnil tudi ob mene. Takih klerikalnih prismodarij nisem mogel več mirno prenašati, zlasti, ker seje širokoustni bahač hvalil, da je na naši strani postala velika tihota zaradi zmage klerikalcev pri občinskih volitvah. Takih buda-lost« se pri nas sramuje vsak gorjanski fant tam v kravjem hlevu. Čudno ni, saj se je v cerkvi po dvakrat 'eno nedeljo agitiralo za občinske volitve, večkrat je izostala ce'o pridiga. Hiša božja je postala tako kraj agitacije, kjer se je zmerjalo nekatere naše somišljenike, ki niso hoteli cap jat za vrtoglavim kapelanom, za mežnarjem in za onim kosmatincem, katerega sem vam zadnjič enkrat opisal. Zlasti poslednjega je prav smešno gledati, kako se mu zdaj njegovi ožji somišljeniki odkrivajo in se mu priklanjajo. Na svidenje, g. kosmatinec! Iz Velesovega. V nedeljo, dne 7. t. m. se nam je izpolnila želja, da je k nam prikorakal »Gorenjski Sokol* iz Kranja. V ta namen smo se zbrali v gostilni g. Sajovica ml., ki je bila okrašena z lepimi mlaji in slovenskimi zastavami. Na dvorišču omenjene gostilne se je zbralo vse po'no radovednega ljudstva. Povpraševalo je vedno, kdaj pridejo tisti gospodje iz Kranja, ki nosijo rdeče srajce in na glavi čepice s peresi. Kdo pa je tebi pravil, da so taki gospodje? oglasi se deček. Meni so povedali oče, ko sem jih prašal, kaj so to Sokoli. Jelo se je bliskati, grmeti in dež je lil okrog in okrog. Vse končano, smo si mislili. Toda glej! že je pridrdral prvi voz, ki nam naznani, da «Sokol* koraka črez železni most. Bode že nekaj. Kmalu nato se pripelje slavni čitalniški pevski zbor iz Kranja in za njimi se prikaže lepa vrsta čvrstih Sokolov. Pred gostilno jih pozdravi g. učitelj J. Petkovšek v imenu velesovske župnije. Krasno mu odgovori gosp. starosta Ciril Pire. Sokoli so potem po kratkem premoru odkorakali na dvorišče, kjer je bil pripravljen prostor za telovadbo. Ondi se je zbralo toliko ljudstva, da je nastala prava pravcata gnječa. Videlo se je, da je ljudem sevala radost z oči. Najprej so zapeli vrli pevci pod vodstvom g. Vilka Rusa, potem pa se je pričela telovadba. Našemu ljudstvu so izvrstno ugajale proste vaje, katerih tukaj še nismo nikoli videli. Še dokaj živahneje so bile vaje na bradlji in drogu. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Vse je občudovalo gibčne in izvežbane telovadce. Po končani te'ovadbi je pričelo deževati. Toda kmalu se vreme zvedri in na oder stopi starosfa in deželni poslanec g. Cir'l Pire, ki skoro v pol ure trajajočem jedrnatem govoru razloži pomen, namen in delovanje Sokolstva sploh in obenem pove, kako naj si kmet pomaga sam po izreku: •Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!* Med govorom in konec govora so neprestano sledili živahni živio- in dobro-klici, iz česar je g. govornik lahko sklepal, kako navdušeno je ljudstvo sledilo in odobravalo njegov govor. Pri izvrstni kapljici smo se potem zabavali še precej časa in le prehitro je prišel Čas odhoda, zakaj trobentač je poklical brate Sokole na odhod. Med gromovitimi živio- in nazdar-klici so odkorakali vrli Sokoli. Iz okolice smo opazili mnogo gospode in prijateljev, ki so nas posetili. Vsa č"st tudi našim sosedom Šenčurja^om, zlasti pa Žabničanom, ki se niso ustrašili groma, bliska in dolgega pota. Domačini so ostali še dolgo v noč v gostilni g. Sajovica, ki se je v vsakem oziru potrudil postreči z izborno kapljico in okusnimi jedili. Naša želja je le še ta, da bi poletel »Gorenjski Sokol* še večkrat med nas. Zatorej kličemo še enkrat vsem obiskovalcem te slavnosti, zlasti pa telovadcem in pevcem krepki «Nazdar!* _ 200 Testament v peči. Pred kratkim se je vršila pred ljubljanskim sodnem zanimiva razprava o testamentu Neže Kukman. Razprava je bila velezanimiva, zatorej je naša dolžnost, da o nii poročamo. Naj navedemo le najbolj važne odstavke iz dotične tožbe, katero je vložila Ana Šmalc, služkinja v Kranju št. 52, po g. dr. Iv. Tavčarju proti stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, katero je zastopal v imenu finančne prokurature g. dr. J. Brejc, za neveljavnost oporoke. V Ljubljani je ravnokar umrla teta Ane Šmalc, Neža Kukman. Iz zapuščinskega akta je razvidno, da znaša zapuščina nad 6000 kron in da je Neža Kukman napravila pravno veljavno pismeno oporoko dne 8. maja 1804. Ob roki te oporoke se je oglasila Ana Šmalc za dediča. Skovala pa se je še neka druga pismena oporoka dne 11. maja 1902. Ob roki te oporoke se je oglasila po finančni prokuraturi stolna cerkev v Ljubljani za dediča. Neža Kukman ima prav revno sorodstvo, ena sestra berači takorekoč od hiše do hiše. Pokojnica — teta Ane Šmalc — je naročila poslednji, da skrbi za revno sorodstvo in ona bi se bila tudi podvrgla temu nalogu, da se niso duhovniki vtaknili vmes z namenom, da odjedo revežem, kar bi se dalo odjesti. Neža Kukman je bila stara 76 let in ni bila že kake dve leti pred svojo smrtjo več pri pravi brihtnosti. Na to slabotno žensko se je spustil cel aparat duhovniške pohlepnosti. Obiskovali so jo duhovniki, obiskoval jo je kanonik Kajdiž. Kajdiževa kuharica in zlasti tudi kuharica kanonika Zamejca. Pregovarjali so jo ubogo starko, da mora svojo hranil nično knjižico zapustiti gospodom in cerkvi, drugače ne bo imela lahke smrti in tudi ne nebeškega izveličanja. To je trajalo več mesecev, dokler ni Neža Kukman postala popolnoma mehka in, tresoč se pred peklenskim ognjem, tudi zmedena. Tako preparirano žensko so privlekli dne 11. maja 1902 v stanovanje kanonika Kajdiža, ki ji je takoj napravil novo pridigo, ji grozil s smrtjo in večnim pogubljenjem ter zmešano žensko še bolj zmedel. Nato je zapisal nekaj, kar pa Neža Kukman ni umela. Poslal je po testamentarične priče: po šenklavškega mežnarja, lemenatarskega hlapca in lemenatarskega hišnika. Že izbira teh nepristranskih ljudi je dovolj jasna. Kanonik Kajdiž je potem nekaj prečital, potem pa pozval Nežo Kukman, naj podpiše. Neža Kukman je podkrižala, ne da bi izrekla, da podpiše svojo poslednjo voljo. Nato je odšla. Crez dva dni pa se je nekoliko zbrihtala in prišla do zavesti, da je morda podpisala kaj napačnega. Pričelo jo je boleti srce, ker je prav rada imela Ano Šmalc in druge svoje sorodnike. Takoj drugi dan se je podala h kanoniku Kajdižu in ondi zahtevala, da se ji vrne »testament«, ker ta testament ne velja nič. Ko je dobila to 1'stino zopet nazaj, je šla k svoji prijateljici — kuharici pri kanoniku Zamejcu, kateri je izročila testament z nalogom, da ga sežge. Toda njena prijateljica, čeprav je jako pobožna, ni takoj uničila testamenta. Šele neki večer pred smrtjo Neže Kukman je vendar vrgla listino v »šparherd*, meneč, da je še dosti ognja v njem. Toda žrjavica v štedilniku ni bila več živa in tako se je testament opalil samo na robeh. Drugo jutro je Zamej-čeva kuharica, videč, da testament ni zgorel, vzkliknila: Holt! to je čudež, Bog sam noče, da bi se te tament zežgal. Dala je tedaj testament na stran, Neži Kukman pa vseeno povedala, da je v »šparherdu* sežgala listino. In tako je Neža Kukman umrla v zavesti, da je Kajdižev testament sežgan. Po smrti Neže Kukman je Zamejčeva kuharica kaka dva ali tri dni molčala o testamentu, potem pa ga je nesla h kanoniku Kajdižu in mu vse lepo razložila, kako je dobila nalog sežgati listino, kako jo je potem pustila čez noč v štedilniku in kako ga Bog s čudežem posegel vmes. Tudi je Kajdižu povedala, da je slepila Nežo Kukman s tem, da je testament res zažgan. In gospod kanonik Kajdiž je vzel osmojeni testament in ga nesel junaško k sodniji. Sodišče je zaslišalo vse priče od kanonika Kajdiža do Irmenatarskega hlapca v zadevi tega testamenta. Najprej sodišče pokliče kanonika Tomaža Kajdiža, ki se je lovil pri vsakem vprašanju sodnikovim in govoril kaj neokretno. Tudi ostale priče: šenklavški mežnar, le-menatarski hlapec in hišnik so govorile precej nesoglasno. Najbolj zanimivo se je obnašala Zamejčeva kuharica Ana Brodnik. Pri tej priči je bilo takoj spoznati, kako zavija resnico in da zamolči glavne reč'. Ta ženska je lagala pod prisego. Stopivša v dvorano zaničljivo premeri sodišče, potem pa, ko opazi mežnarja in hlapca, gre k njima in jim poda roko. Med prisego se je ta Ančka, kakor jo je kanonik Kajdiž parkrat imenoval, nekako zaničljivo smejala. Predsednik jo je moral opominjati, da gre tukaj za resno stvar. Ko je izpovedala glede testamenta, je bila odpuščena. Med vrati pa je zaklicala: Zdaj pa grem svojemu" gospodu večerjo kuhat, in tu sem ne pridem več, četudi policaji pome pridejo. Ako se primerja pričevanje Zamej^eve kuharice s pričevanjem kanonika Kajdiža, postane cela zadeva prozorna kakor steklo. Kuharica je dobila testament z naročilom, da ga uniči. In uničila ga je vpričo Neže Kukman. Pozneje pa, videč, da testament vsled slučaja ni bil uničen, je sklenila, obdržati ga proti volji zapustnice in tako oškodovati njene dediče. S tem je ta Ančka zakrivila deloma hudodelstvo goljufije. Po zopetnem zaslišanju kanonika Kajdiža je sodišče proglas lo sodbo, s katero se tožbi v polnem obsegu ugodi in takoimenovani Kajdižev testament do zadnje pičice razveljavlja. Novlčar. Na Gorenjskem. Cenjenim naročnikom! S prihodnjo številko poteče polletna naročnina. Vsled tega uljudno prosimo vse one, ki imajo list plačan samo za pol leta, da nam te dni vpošljejo nadaljno naročnino, da bodo mogli redno dobivati vse številke. Upravništvo »Gorenjca*. V Lescah je zmagala pri občinskih volitvah dne 13. junija enoglasno narodno-napredna stranka. Fej, trikrat fej kranjskim katoliškim barbarom! Piše se nam iz blejskega okraja: V zadnji «Gorenjčevi» številki objavljeno pojasnilo: »Nekaj groznega« na ono podlo »Slovenčevo* brzojavko iz Kranja, v kateri se hudobno in neumno ščuje zoper kranjske naprednjake, češ, da so dali zastonj prepeljati nemške tehnike na Jezersko, mora vzbuditi pri vseh zavednih in pametnih Gorenjcih največje ogorčenje in zaničevanje nad kranjskimi klerikalci! Ljudje, ki se poslužujejo tako podlih in nesramnih sredstev, da bi izpodkopali pri svojih nevednih butcih okrog po deželi ugled in zaupanje do poštenih kranjskih naprednih meščanov, morejo biti le klerikalne propalice in khrikalni faloti »prve vrste», ki ne zaslužijo drugega, kakor da bi se jim jih nametalo pošteno mero na katoliške hrbte. — Od druge strani pa se nam piše v tej zadevi med drugm: V naše lepe gorenjske kraje prihaja vsako leto veliko* število tujcev od vseh strani sveta in iz vseh narodnosti. To pa je naši mili domovini in našim dragim rojakom le v čast in korist, kajti, ako več ljudi bode videlo naravne krasote naših krajev, toliko bolj bodo ti zasloveli okrog po svetu in kolikor več tujcev se bode mudilo pri nas, toliko več denarja bodo tu pustili. Nekateri Gorenjci spravijo vsako leto lepe dohodke, ki jih dobe od tujcev, in med temi Gorenjci so liberalci in klerikalci! Mi pa moramo ne le zaradi tega, temveč tudi zato, ker to zahteva uljudnost in olikanost, biti vselej prijazni in po-strežljivi z vsakim tujcem, pa naj si že bode ta katerekoli narodnosti, ako se le dostojno vede in ne žali našega narodnostnega čuta! Še neotesani barbari in divjaki smatrajo prijazno in postrežljivo vedenje z nesovražnimi in neoboroženimi tujci za lepo in potrebno čednost. Nas Slovence že zdaj rali sovražni politični Nemci in Lahi srdito napadajo ter slikajo kot neolikane barbare o vsaki najmanjši priložnosti in večkrat brez opravičenega vzroka. Ako pa naši klerikalci s takimi vestmi, kakor je ona brzojavka iz Kranja v »Slovencu*, hočejo barbarstvo šele upcljati, potem res ne vemo, kako si še upajo ti ljudje v svojih ostudnih listih dan na dan bahati, da izobražujejo slovensko ljudstvo in rešujejo njegovo čast! Takih kulturonoscev nas Bog obvaruj, in dobro bo za nas! Napad na našega cesarja. Zadnjič smo poročali, da Je nuk človek skočil proti kočiji, v kateri se je peljal naš cesar iz cesarsko palačo v Srhfuibrun. Sedaj se je izkazalo, da je napadalec, 20letni Jakob Reich, norec, ki je bil že v norišnici. Odvedli so ga zopet v norišnico. Poročil se je minulo aredo g. Fran Omersa ml., sin tukajšnjega veletržca g. Franca Omersa, z gospico Kristino Bučarjevo iz Ljubljane. Poslanec dr. Andrej Ferjančič je minulo sredo govoril pri razpravi o lokalnih železnicah, omenjal tržiško železnico in toplo priporočal zgradbo železnice Škofja Loka - Železniki. Papež Leon XIII. umrl? V soboto in nedeljo so se raznašale vesti, da jo papež umrl. V Ljubljani je ta novica šla od ust do ust. V nedeljo zjutraj pa je prinesel sobotni »Slovenec* celo brzojavko z debelimi črkami, da je papež umrl, kakor se govori na Dunaju in v Budimpešti. Nam se je ta vest precej ni zdela neverjetna, zlasti, ker je isti dan po poročilih listov papež sprejel celo vrsto avdijenc, vendar smo verjeli pobožnemu »Slovencu*, ki nas je speljal na led, in s tremi vrsticami naznanili na oknu tiskarne, dn je papež umrl. Ves dan so potem ljudje hodili gledat to novico in nas po-prasevali, Če je to res. V nedeljo popoldne smo se informirali v Ljubljani in se narn je sporočilo, da je papež popolnoma zdrav in da so vse vesti o kaki hujši bolezni ali o smrti papeževi neresnične. Resnica je le, da je vest o umoru srbskega kralja papeža silno potrla in vznemirila. Iz Žirovskega vrha nad Škofjo Loko. Ker se nismo mogli osebno poslovili od našega »dobrega prijatelja* kapelana Marevža Sušnikn, ki je odšel v Selca, se tem potoni vsi liberalci iz Zllovskega vrha nad Skorjo Loko poslavljamo od njega ter mu kličemo: Srečen pot! Tine Stebeljev in Janez Volšarjev sta Vam, g. kapelan, zložila lepo pesmico, katero pošiljamo slav. uredništvu »Gorenjca*, tla jo, nko Vas m P°P- 'n se vrnc °^ 7. uri zvečer. V Žirovnici je umrla ondotna poštna ekspeditorica gospica Lucija Schott. Drobiž iz Gorenjskega. V Velesovem je umrl on-dotni župnik -zlatomašn*k g. Blaž Petrič v visoki starosti 79 let. V njegovi zasebni blagajni so našli le 36'/» vin. — Živinozdravniško predavanje sr vrši jutri v nedeljo 21. junija v Kokri, občina Preddvor, dne 28. junija Sovodnju, občina Oslica in dne 5. julija Podborštom, občina Sorica. — Kmetijska podružnica v Begunjah je dobila dovoljenje, da napravi tombolo. — Zgorelo je dne 12. t. m. gospodarsko poslopje Francu Sajevicu na Reki v kamniškem okraju. Škode ima okrog 2000 kron. Umrl je v Ljubljani dne 12. junija veietržec in posestnik g. Franc Ks. Souvan. N. v m. p. S Listnica uredništva. Prejeli smo z Dunaja daljši dopis o obč. zboru «Save», okrožnico odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, dopisa iz Lesec in Mavčič ter še par drugih manjših notic iz radovljiškega okraja, kar pa moramo vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Hvala! Prosimo potrpljenja. Izgubila se je zlata verižica od zapestnice od glavnega trga in «Zvezde* do pokopališča. Poštenemu najditelju je obljubljena dobra nagrada. Odda naj se pri gospej Mariji Mavrjevi v Kranju. 133—1 Lepo in veliko stanovanje v Pettanovi hiši se s 1. julijem 1.1. odda v najem. 136—1 Več se izve pri tukajšnjem mizarskem mojstru M. Ažmanu. Proda se rž za požeti na Žolarjevi njivi malo nad Bakseljnovo gostilno v Kranju. Ondi je tudi kozolec in pristava. Rži je dva dela, na enem kraju je sejane 9 mernikov, na drugem pa 4 ljt mernika, zraven je tudi 9 mernikov ovsa, ki se bo tudi iz proste roke prodal dne 30. junija od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne na njivi. Obenem se naznanja, da se proda tudi njiva s kozolcem in pristavo vred ali pa da v najem. 131—1 Več se zve pri lastniku Matevžu Berčicu, Kupa št. 8 pri Kranju. Omara za led (Eiskasten) pripravna za kakega gostilničarja, še v dobrem stanu, se poceni proda. Povpraša naj se pri gospej Ljudmili Dolenz, posestnici v Kranju. _ 132—1 fran Omersa mL Jfristma Omersa roj. Jjučarjeva poročena Kranj Sjubljana 17. rožnika 1903 m Travnik na kranjskem polju se da pokositi ves ali razdeljen v štiri dele. Več se izve pri Josipu Krennerju 128—2 Savsko prodm. it. 16. Vtorek zvečer na sv. Joštu veliki kres z umetalnim ognjem. Izletniki dobrodošli! 134-i Continental LT/A ---- 68-12 Najboljša garantirano pristna južna vina Portwein, Sherry, Madeira, Maršala, Malaga i. t. d. se dobivajo v Kranju in v Škofji Loki pri Francu Dolencu. Pozor! Pozor! flaznanilo in priporoči/o/ Slavnemu občinstvu in častitim gostom uljudno naznanjam, da sem prevzel in bodem otvoril v nedeljo 21. junija staro dobro znano gostilno Jelenu" kjer bodem točil vsakovrstna pristna vina, kakor tudi Auerjevo in Beininghausovo marčno pivo. Imam tudi zalogo Auerjevega piva. Sprejmem gospode na hrano in oddajam prenočišča za tujce! Skrbel bodem vedno za dobro in točno postrežbo! 135—1 Z odličnim spoštovanjem se priporočam Ivan Peiec, gostilničar. Vsak, kdor ima prašiče naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo: Kranjske redilne moke za prašiče doktorja pl. Trnkoczvja krmilno in hranilno sredstvo zboljšuje, pomnoiujei meso! mast! rejo! zdravje I Dobiva se 1 zavojček 50 vinarjev pri trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine prosto z všteto zavojnino za 3 krone proti povzetju v tovarniški zalogi lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Na stotine zahvalnic', tudi uradno poverjenih o dobrih vspehih pri zdravih in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na zalito vanje pošiljajo poštnine prosto. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 fllerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisočdevetstoena. (Notarski pečat.) Ivan Plantnn, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušajo en zavojček redilnega praška (moka) za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu i/bornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška (moke) za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisoh • železniški nadzirat olj. Izjava. Podpisani izjavljam, da pisma na c. kr. kmetijsko društvo z dne 11. marca 1903 proti J. Žarku iz Lesec nisem pisal jaz in da z istim nisem v nikaki zvezi. 132—1 Hraše pri Lescah, dne 18. junija 1903 Anton Meršol. 263 <3 »i "O & tipe toča ptva in največja €lvcyw>t Yvette v Syu&tyani. 115-5 R. LANG, LJubljana (KolizeJ) tovarna za modroae na p*'Mi in posteljno opravo, Mlog* pohištva, priporoča vsake vrata oodrocev. posteljo« utoge, znal, MU, otročjih vozičkov, taslotjaCn, K0-valiikov (sofa, kaiape, divai) ii sobno opravo 94-9 po najnižjih cenah. Cenike ■ 300 podobami poslj* zastonj in poltnine prosto. Razpošiljanje točno. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konj«, krave, telieev vole.praiMe, ovce i. t. d, obdržati zdrav«,močn*, ješče in debele če se jim pri-meSuje h krmi živinski prašek iz lekarne Plocoli ,pri Angelju4, Tvjiitoljauricti Dunajska cesta. En zavoj »/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanje narodla po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in drusih po Vašem živinskem praha; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravile, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančit. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. II. 162—J8> U9-40 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko ■padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Kananja naročila ae ii-vrfcrjajo točno in po najnitjih eaaah. ¥ tatil u razpošiljajo zastonj ii (Tlakovano. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnio, kmetijskih etrojev, I. moravska mehanični tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cecbu pri Prostjevu lo Smichow-frafla. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica S priporoča 15—22 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brirgalnlce vsake vrste, s patentom proti nBU^iMai in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne briigalnlce, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni ter ne potrebujejo izpraianega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronosporm-briagalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 264 K resovi se gotovo najlepše vidijo „pri gostilni Kroni" v Kranju. i36-i Kdor hoče kupiti 85-10 ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlgemuth v Kranju, glavni trg št. 118. IP W J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno - »metno ii kontrakcljsko MjuEiviiKirstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilo« mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike I t. d. 125-3 Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-eementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v te spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. OSUIOVIJH01861. l. m. ecker Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza i obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niše, in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—47 izvolite si ogledati v Špitalski ulici it. 5 moj novo urejen, bogato založen auknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, Jrjkot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. . Vzorci na zahtevo, poštnine prosto. - " no-6 R. Miklauo. Otvoritev vinske trgovine na debelo in na drobno v zaprtih posodah. Cena je na drobno po 28 kr. liter. V za'ogi imam Čroo^ rudeča in belo istrijansko vino raznih vrst po najnižji ceni. Ob nedeljah in praznikih do 2. ure popoldne, v Kranju, št. 9. 130—1 Marko Bratovič, Blaž Radoa. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fraiicis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 117—4 za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa 97—51 Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Jr=Jr=Jr=Jr=zJr=Jr=Jr=Jr=Jr- Jr=Jr=)r=Jr=lF\ ČLOVEK IN POL. ROMAN. Napisal IVAN ŠORLI. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Vavpotiča. Cena brošir. K 2*50, po pošti K 270. 96-52 Izdal Lavoslav Schwentner založnik in knjigotržec v Ljubljani. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. v Ljubljani Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11-2» Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Tedenski sejem v Kranju dne 16. t. m. Prignalo seje 188 glav goveje živine, 5 telet, 292 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-65, prosa K 850, ovsa K 7-—, rži K 7-—, ajde K 9 —. ječmena K 7-—. 265 Knjige: „Večna molitev" in „Proračun funtov na kilograme" se dobi v bukvami Pavel Bizjak v Kranju 127—2 zraven velikega vodnjaka št. 118. O TO O IO IO 62—14 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom »MSTOUR" peter Jffajdič v J(ranju. w w > «1 CG N w Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, HT" fine travne kose, kakor n. pr. z znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N Si 8» M •M a 2 266 2—25 drištVB t Kranja registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Vi »/• brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove. bhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom Mane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnanila plačuje se za petih rsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti ž up ne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo poSUjati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Uorenjca». Odgovorni urednik Gašper Erzen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.