HR konoolan
induplati glasilo delovne organizacije m	induplati jarše
LETO XXXII.	JANUAR 1989
Tudi v tem letu nas čaka veliko dela
Novoletni prazniki so mimo in življenje v našem kolektivu je spet steklo po ustaljenih tirnicah. Bo 1989. leto prineslo kaj novega?
Solidarnostna sobota in solidarnost
Že dalj časa nas delavce v In-duplati jezi takoimenovana »solidarnostna sobota«. Veliko je delovnih sobot in ta dodatna resnično predstavlja nujno zlo, ki ga je potrebno opraviti v prvi polovici leta. Na zborih delavcev, ki so potekali pred koncem leta, se je med drugimi pojavila zahteva, da se taka »solidarnostna sobota« ukine. Pojavil pa se je tudi nesporazum o dolžini delavnika za solidarnost. Le-ta ne traja osem ampak sedem ur. Tako tudi v bodoče. Ker cela zadeva ni enostavna, sem pri pristojnih delavcih poiskala bolj temeljito pojasnilo o tem, kaj sploh je solidarnostna sobota, kako se oblikujejo sredstva solidarnosti in podobno.
Sredstva solidarnosti se oblikujejo na podlagi ustavnega načela o solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Tako sta bila sprejeta dva zakona, ki določata
namen ter način obračunavanja sredstev solidarnosti.
Prvi zakon ureja t. i. »solidarnostno soboto« in se imenuje »Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč.« Kot že sam naziv zakona pove, so ta sredstva namenjena:
1.	Za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
2.	Za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnim pokrajinam v katerih nastaja škoda zaradi velikih naravnih nesreč.
Zakon sam pa daje možnost za oblikovanje teh sredstev na dva načina:
a)	z obračunanim enodnevnim neto osebnim dohodkom, doseženim v mesecu juliju
b)	z organiziranjem dodatnega dela prek 42 urnega delovnega tedna v obliki solidarnostne sobote.
Iz določb zakona torej izhaja, da mora OZD v primeru, da delavci ne opravijo dodatnega delovnega dne, obvezno obračunati enodnevni julijski zaslužek delavcev kot prispevek solidarnosti.
Tako obračunana sredstva mora OZD po navodilih republiškega sekretariata za finance vplačati na poseben račun pri SDK, ki tudi izvaja evidenco in kontrolo nad tako zbranimi sredstvi.
Drugi zakon, ki ureja »solidarnost« je »Zakon o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1989«. S tem zakonom se zagotavljajo sredstva za plačilo dela prispevka SR Slovenije za odpravo posledic potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore v letu 1979.
Vir oblikovanja teh sredstev so neto osebni dohodki delavcev in sicer v višini 0,03 °/o. Prispevek vplača OZD istočasno z izplačilom osebnih dohodkov za tekoči mesec na poseben račun SDK, ki prav tako opravlja nadzor nad obračunavanjem tega prispevka.
Obveznost obračuna in vplačila tega prispevka preneha z 31. 12.
Združevanje sredstev za nerazvite
Marsikomu je v preteklem letu zavrela kri, ko je gledal dnevna poročila in bral časopise. Stavke, zlasti pa mitingi solidarnosti v naših bratskih republikah so se odvijali kar po tekočem traku. Veliko ljudi se je nato začelo spraševati, od kod organizatorjem sredstva za tako množične »prireditve«. In kot se običajno zgodi, se je pričelo šušljati in govoriti, da gre velik delež sredstev za mitinge iz sklada za nerazvite. Pa to še ni bilo vse. Nekaj kasneje se je izkazalo, da so neumske vile zrasle tudi s pomočjo sredstev iz tega sklada. Človeka zares razjezi, ko vidi in sliši, kako se ravna s sredstvi, ki jih prispevajo razvitejši predeli naše države. Nikjer nobene evidence, kam je šel denar, v predelih z neverjetno brezposelnostjo se gradijo objekti, ki so tako sodobno opremljeni, da zaposlujejo minimalno število ljudi in še bi lahko naštevala.
V nadaljevanju tega članka pojasnjujemo, kako se oblikuje sklad za nerazvite in kako se združujejo sredstva za ta sklad ter kako smo in še bomo v Induplati plačevali sredstva za ta sklad.
OZD vplačujejo sredstva za nerazvite na podlagi »Zakona o sredstvih sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin.«
Ta sredstva se usmerjajo za graditev objektov v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo. Kateri so ti objekti, je določeno v družbenem planu Jugoslavije za obdobje 1986—1990. Sredstva za celotno državo se oblikujejo v višini 1,56 °/o družbenega proizvoda družbenega gospodarstva Jugoslavije.
Delež posamezne republike se določi vsako leto posebej, odvisen pa je od doseženega družbenega proizvoda gospodarstva republike.
V skladu z omenjenim kriterijem je tudi delež SRS relativno visok.
Vplačilo sredstev je možno na dva načina:
1.	z združevanjem dela in sredstev, to je z direktnim vlaganjem v projekte na teh območjih
2.	z obveznim posojilom, ki ga TOZD vplača na račun Sklada.
Prvi način je ugodnejši, saj OZD združuje sredstva tam, kjer lahko pričakuje določene ugodnosti v pogledu boljše preskrbljenosti s surovinami, zmanjšanju uvoza, povečanju izvoza___ipd.
Pri drugem načinu pa ji iz naslova obveznega posojila, pripadajo samo obresti, ki znašajo 10 % na leto.
Za namensko in učinkovito porabo tako združenih sredstev so odgovorne pooblaščene banke in gospodarske zbornice manj razvitih republik in SAP Kosovo, saj morajo poročila o tej porabi dostaviti Skladu federacije vsakih 6 mesecev.
Zvezni zakon torej ureja samo osnovno razdelitev med republikami, dočim so viri in način zagotavljanja teh sredstev prepuščeni repu-liškirn predpisom. Republiški zakon SR Slovenije določa, da so zavezanci za plačilo temeljne in druge OZD s področja gospodarstva. Do leta 1988 je bila osnova za izračun obveznosti poslovni sklad, to je lastni vir za poslovna sredstva. Poslovni sklad se oblikuje v glavnem z razporejanjem ob zaključnem računu. Iz tega naslova je za DO Induplati sledila dokaj visoka obveznost za
združevanje. V lanskem letu je sprememba republiškega zakona povzročila prerazporeditev obveznosti znotraj SR Slovenije. Tako je sedaj osnova za izračun obveznosti dohodek, torej je velikost obveznosti odvisna od doseženih rezultatov poslovanja v obračunskem obdobju. Za nas je
Glede na to, da smo do 30. 9. 1988 obveznost vplačevali še po starem zakonu v višini 53,207.280 din mesečno, nam v obdobju od 1. 10. do 28. 2. posojila ni potrebno odvajati, še več, SDK nam del preveč vplačanega posojila vrača mesečno v višini 15,312.250 din.
Obveznost za leto 1989 pa bo znana šele, ko bodo izračunani rezultati poslovanja za leto 1988.
M. A.
sprememba pomenila skupno zmanj šanje obveznosti za leto 1988.
OBVESTILO REŠEVALCEM NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Reševalce križanke obveščamo, da bomo križanke sprejemali do vključno 20. 1. 1989, v kadrovski službi. Po tem datumu bomo izžrebali 3 nagrajence. Srečneži bodo o nagradah obveščeni v februarski številki Kono-plana.
Urednica
Stimulacija, točke in še kaj
Na jesenskih sejah delavskega sveta, se je večkrat zapored pojavljalo vprašanje delegatov iz ople-menitilnice, kaj je z njihovo stimulacijo in zakaj se za nekvalitetno in površno delo ne kaznuje delavce, ki slabo delajo ampak vse po vrsti. Mnenja so se kresala, zato sem odgovore na problematiko poiskala med prizadetimi delavci oplemeni-tilnice.
CIRIL URANKAR, delavec na Textimi
Že večkrat so mi pisali odbitne točke zaradi slabe kvalitete. Pri zadnji plači je to zneslo 8,5 milijona dinarjev. Trgajo mi skoraj vsak mesec.
Trgajo nam od plače, ker pravijo, da delamo »škart«. Prepričan sem, da tega namenoma ne dela nihče. Do »škarta« pa pride zato, ker se pri nekaterih artiklih ne vidi naravnanost votka. Težave nastanejo tudi zato, ker je veriga večkrat zapacana.
Ne zdi se mi prav, da trgajo od plače tako velike zneske. Več kot delati ne morem. Trudim se in pazim. Tudi sam bi raje videl, da bi bil proizvod dober. Vendar vedno pride do »škarta«. Že pri vpeljevanju blaga.
MILAN ŠINKOVEC, delavec na SRS
Mojster bi moral sproti povedati za napake — za »škart« robo. Ne pa, da šele iz plačilne kuverte izvem, koliko napak je bilo pri mojem delu.
Skozi stroj gre v dveh minutah 100 m blaga. Nemogoče je popolnoma natančno kontrolirati vso količino. V času malice si sam pri stroju in se mimogrede zgodi, da se blago umaže oz. »poštempla«.
Na oglasnih deskah so včasih objavljali razpredelnico z imenom posameznega delavca in njegovo količino blaga z napako. Danes tega ni več. Mislim, da bi ob sprotnem ugotavljanju napak le-te lahko sproti odpravili. Na plačilni dan se vedno prepiramo, ko gledamo odbitne točke. Nihče ne ve, zakaj jih ima toliko. Največ so do sedaj trgali 15 milijonov.
MIHA PEČNIK, delavec na SRS
Pri vsaki menjavi artikla pride vedno 100 m napak oz. »škarta«. Mojstri to vedo, pa kljub temu odbijajo točke in s tem denar.
Delavec si niti ne upa odrezati slabega blaga, saj ga obtožijo, da ga je odnesel domov ...
To, da nas dolžijo, da smo slabi delavci pa je zato, ker je stroj star in se deli hitro kvarijo. Zato dolgo tudi čakamo na kakšne nadomestne dele in na popravila, ki jih zahtevamo.
Pri zadnji plači so mi trgali sedem milijonov.
Kaj o odbitnih točkah in o stimulaciji meni obratovodkinj a, smo povprašali kar njo samo:
KATJA KHAM, obratovodkinj a oplemenitilnice:
V obratu imamo absolutno prenizko normo in zato tudi slabšo kvaliteto izdelkov. Delavci lahko lagodno dosegajo in tudi presegajo normo. Na kvaliteto pa ne pazi nihče. Le z odbitnimi točkami se lahko borim proti slabi kvaliteti.
Stroj zahteva obvezno prisotnost. Velikokrat pa najdem delavce v garderobi ali povsod drugod, le za strojem ne. Tudi, če se veriga zapaca, stroj vedno ustavimo in verigo očistimo.
Poznam razmere v IBI — Kranj, kjer delavci na kvaliteto dobijo precej več stimulacije kot na kvantiteto. Tega bi se morali lotiti tudi pri nas. Tako bi odpravili tretjo in četrto klaso, ki nam ostaja v skladišču.
Za odbitne točke vodimo v obra-tovodski pisarni natančno evidenco. Imamo zvezek, kamor vpisujemo ime in priimek delavca, količino blaga z napako, ki ga je proizvedel in datum. Ta zvezek je na razpolago in vpogled vsem delavcem. Vendar pa sta prejšnji mesec vprašala za odbitne točke le dva delavca.
Menim, da je eden glavnih problemov pri vsem tem neustrezen in zastarel Pravilnik o stimulaciji.
Odbitne točke, pa lahko še povem, so skrajno sredstvo za izboljšanje kvalitete!
Detalj iz obrata oplemenitilnice
Toliko delavci oplemenitilnice! Resnično se beseda kvaliteta pojavlja v zadnjem času v vsakem kotičku naše delovne organizacije. Imamo tako vrsto proizvodnje, ki ima v svetu tako na zahodu kot na vzhodu hude konkurente. Zato je le kvaliteta in kreacija novih, drugačnih in privlačnejših proizvodov tisto, ki nas bo obdržalo na trgu in s tem v boju za zelo zahtevne kupce.
Bogdana Rejc
Veselje in zmernost sta najboljša zdravnika.
;;;;	lil		jiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiliiii:!!
TONČKA ROBAVS ODHAJA V POKOJ
Nekaj zadnjih tednov je v našem obratu (Konfekcija II v Radomljah) najbolj popularna tema: odhod naše mojstrice Tončke Robavs v pokoj. 29. 12. 1988 je bila namreč zadnjič med nami in ta dan smo se z žalostjo v srcu poslovili od nje. Misel na njen odhod pa nas je začela vznemirjati že mnogo prej.
Ni nam namreč lasno, kako se bomo znašli brez tako sposobne in iznajdljive mojstrice. Mogoče ima ona prav, ko nas ob takšnih pogovorih tolaži, naj nas to ne skrbi, kajti noben človek ni nenadomestljiv in tudi ona ne. Pravi nam, da bo šlo življenje pač dalje — tudi brez nje, delo se bo odvijalo naprej, tucli brez nje. Že, že... Toda po njenem odhodu nam bo manjkala že njena navzočnost sama, njena zagnanost za delo, njena vztrajnost, iznajdljivost, volja in nenazadnje tudi njena dobrota. Ob vsem tem pa še njena skromnost in pripravljenost za pomoč. V vseh teh letih dela v Triduplati (26 jih je bilo), se ji prav gotovo nista cedila mleko in med. Veliko trdega dela, skrbi, potrpljenja in tudi krivic, se ji je iz dneva v dan zarezovalo v srce, kar pa ji ni vzelo veselja in volje do dela.
Nikdar se ni do nas vedla gospodovalno, nikdar ni bilo pri njej čutiti tistega: »Jaz sem mojster, ti pa si le moj delavec,« kot se lahko čuti marsikje. Lahko bi rekla, da nam je bila bolj kot mojster — mati. Saj nas je opozarjala, kadar ni bilo vse v redu. Toda grobosti ona ni poznala. Ves čas smo jo imeli radi, saj so njene vrline to že same no sebi zahtevale od nas.
In sedaj odhaja. Ko smo se z njo pogovarjali o njenem odhodu, nam je včasih zaupala, da bo še tudi po zaključku dela v tovarni, veliko mislila na delovno mesto, ki ga je, lahko bi rekla, vzljubila, pa čeprav ni bilo lahko.
Nam vsem je iskreno žal za njo. Vem, da jo bomo še dolgo pogrešali, saj je misel, da bi še kdaj imeli mojstrico, kot je ona, skoraj neverjetna. Tončka pravi, da ni tako. Mislim pa, da je o tem, kar sem prej napisala, prepričan še marsikdo, ne le njene delavke. Pogrešali jo bomo vsi! Kot je bilo čutiti ob njenem odhodu — tudi vsi tisti, s katerimi je na kakršenkoli način sodelovala.
Ko sem jo nekaj dni pred koncem vprašala, če ji je kaj žal, ker odhaja, mi je rekla: »Saj še misliti ne morem, da bo res že vsega konec. Niti časa nimam, da bi mislila na to. Poglej, koliko dela še imam ...«
Toda vsega seveda ni mogla narediti ona sama. Čas jo je že prehitel. Pa ne le njo, tudi nas. Prišel je pač dan, ko smo ji segli v roke in solze so tekle... Enim po licih, drugim v srce. Ona pa, kot vedno.
nadalj. na 4. str.
nadalj s 3. str.
Tolažila nas je in nam dajala pogum, čeprav je bilo čutiti, da tudi njo, nekje na dnu srca, to slovo boli. Z bridkostjo in hvaležnostjo smo se poslovili od nje in ji zaželeli vesel počitek po napornem delu.
TONČKA ROBAVS ODHAJA
TONČKA!
Tiho legle so med nas besede, za nas prav nič vesele, da bomo, Tončka, izgubili vas besede, ki so nas v srce zadele.
Kot otroci — sirote ostanejo sami, kadar umre jim nesrečnikom mati tako je nam hudo zdaj za vami, a vi pravite nam, da ne smemo
se bati.
V očeh se bere nam nemir in strah in neka skrb v srce nam sili, vi govorite nam, da je odveč preplah a nam je žal, ker vas bomo izgubili.
In danes zadnjič ste med nami danes se poslavljamo od vas, verjemite, da nam je hudo za vami, prehitro prišel slovesa je čas.
Želimo si, da bi z nami ostali čeprav vemo, da to ni mogoče;
Že dolgo smo tega slovesa se bali in marsikdo ta hip v srcu joče.
Tončka, vi bili ste nam kot mati, kot mati, ki ljubi svoje otroke, vsak dan za nas ste se znali razdati zlato srce imate in zlate vaše
so roke.
Delo, le delo in tisoč skrbi to bil je vaš delavni dan.
In rekli ste: »O kako ura hiti,« čeprav je dan bil v resnici zaspan.
A zdaj se vse to je končalo, minila so leta službenih dni, za vse smo vam dolžni zahvalo, kako bomo brez vas, to nas skrbi.
Vam pa želimo — veselja in sreče naj v dušo nikdar ne zaide vam
mraz,
srce ostane naj vedno vam tako
ljubeče
Tončka, nikdar pozabili ne bomo
na vas.
Katarina Letnar
INDUPLATI — POKROVITELJ KOŠARKARSKE ŽENSKE EKIPE
INDUPLATI MENGEŠ
Konec leta se običajno »polagajo« računi za delo v minulem obdobju. Tako je v našo delovno organizacijo prišel Alfred Kolner, v. d. predsednik košarkarske sekcije v Mengšu. Prišel pa je s čisto posebnim namenom — obnovil je pokroviteljsko pogodbo med košarkaško ekipo v Mengšu in našo delovno organizacijo. Tako bo Induplati tudi v naslednjem letu pokrovitelj ženske (članske) košarkaške ekipe. Tovarišu Kolnerju sem zastavila nekaj vprašanj o delu deklet, o tekmah in nasploh o košarki.
Povedal mi je, da njihov klub deluje pod okriljem društva Partizan Mengeš. To društvo zajema zelo veliko sekcij. Med vsemi pa je najmočnejša košarka. Še posebej pa ženska košarka. Ta sekcija zajema člansko ekipo, mladinsko in dve pionirski ter dve kadetski ekipi. S to svojo dejavnostjo pokrivajo vse osnovne šole v Domžalah. Pogovarjajo se in želijo si, da bi tudi košarko v Kamniku »pripeljali« v Mengeš. V tem malem kraju ima košarka res lepo tradicijo — igrajo jo namreč že 20 let. V tem času so dosegli že prav lepe uspehe. Od leta 1976 so bile članice že dvakrat slovenske prvakinje, dve sezoni pa so igrale v drugi zvezni košarkarski ligi. V mlajših kategorijah so se dobro odrezale mladinke, ki so bile druge v Sloveniji.
Najstarejša članica ekipe ima 28 let, naj mlajša pa 14 let.
Dekleta v glavnem še vsa hodijo v šolo in vse so zelo dobre učenke.
Tak aktiven klub ima seveda tudi svoje probleme in težave. Njihova
naj večja težava je denar. Kupujejo si minimalno in najnujnejšo opremo. Ves denar gre le za tekme. Tov. Kolner je tudi povedal, da je finančna podpora naše DO omogočila, da so se lahko udeležili tekem v II. zvezni ligi.
Njihova naj večja želja je, da bi dobili ustrezno športno dvorano. Sedaj igrajo v navadni telovadnici, ki sploh ni primerna za tekme. Ni prostora za gledalce. Če se na tekmi zbere več kot 50 gledalcev, je v dvorani nepopisna gneča. Potrebo-
vali pa bi dvorano s tribuno.
Ker je naša DO pokrovitelj ženske članske ekipe, sva s tov. Kolner jem spregovorila nekaj več besed ravno o teh košarkašicah. Povedal mi je, da so v sezoni 1985/86 izpadli iz druge zvezne lige. Ravno v tistem času, je ekipo zapustila prva peterka, kar se je seveda precej poznalo v igri. Toda vsa ta leta po izpadu iz II. zvezne lige, so kljub zamenjavi igralk ostali v vrhu slovenske lige.
Letos, je povedal tov. Kolner, je
Induplati je pokrovitelj ženske košarkaške ekipe Induplati-Mengeš. Na sliki: članice in trener
zelo huda konkurenca. Jesenski del prvenstva so končali na osmem mestu. Ob koncu sezone pa računajo na uvrstitev med 4. in 6. mestom. V tem letu bodo prvič okrepili svoje vrste z igralkami »od zunaj«, tako da planirajo, da se bodo v naslednjem letu borili za sam vrh.
Članice so amaterke, toda trenirajo zelo pridno 4-krat do 5-krat tedensko. Udeležujejo se turnirjev
—	ob občinskem prazniku, pa tudi takih v tujini. Igrale so na Madžarskem — na zelo mečnem košarkarskem turnirju. Na tem turnirju je Zahodno nemška ekipa predlagala, da bi organizirali košarkarski tabor. Vsi taki turnirji predstavljajo dodatno obremenitev za dekleta. Toda na gostovanjih si članice naberejo veliko izkušenj.
Članice trenira trener iz Ljubljane, mlajše košarkarice pa si nabirajo izkušnje od starejših igralk
—	bivših ali pa še aktivnih.
Pred tekmo se nasprotni ekipi pozdravita
Najvišja igralka meri 1,87 m.
Taka ekipa, ki je uspešna in zagnana, potuje na tekme v različne kraje po naši domovini. Jasno, da se jim med potjo dogajajo in zgodijo najrazličnejše stvari. Tov. Kol-ner se je spomnil zanimivega dogodka, ki se je zgodil ekipi. Povedal je, da so dekleta in spremstvo potovali z avtobusom v Mursko Soboto, kjer je bila zadnja, odločilna tekma, ki je odločala o tem, ali bo ekipa Induplati Mengeš slovenski prvak, ali ne. Kot se rado zgodi v takih primerih, se je na poti na tekmo pokvaril avtobus. Šokirani potniki so izstopili in se napotili v prvo gostilno na posvet. Tuhtali so, kaj storiti, takrat pa jim je na pomoč priskočil lastnik gostilne. Ko je slišal kdo so in kam gredo, jim je ljubeznivo posodil kombi. Dekleta so se odpeljala na tekmo, zmagala in se vrnila v gostilno, kjer je gostilničar dobro pogostil nove slovenske prvakinje.
So pa tudi žalostni trenutki. Alfred Kolner se je spomnil, kako žalostna so bila dekleta, ko se je od ekipe poslovila dolgoletna igralka Judita Marolt, ki je vedno dvigala moralo celotnemu moštvu.
To se je zgodilo, ko so se dekleta vračala s tekme v Omišu.
Judita Marolt se je takole poslovila od SOTRPINK:
• «
Prišel je konec mojega
tekmovanja,
dolga leta mojega divjanja, po igrišču gor in dol, za eno žogo bogo.
Bila mi je košarka hobi, sodelovala z vami sem v borbi, kar dosti znoja sem prelila, saj celih 14 let s košarko sem
živela.
Se vsak dan z vami se družila, veselje, žalost, uspehe, neuspehe Z vami sem delila.
Gotovo krivico kateri sem
naredila,
a upam, da mi bo to vsaka
oprostila.
Saj iz leta v leto človek se
postara
in mori ga napaka vsaka mala.
Ne bom vas dolgo več morila, le rada bi od vas se poslovila. Želim vam še dosti športnega
uspeha,
Življenje športno se vam naj ne
neha.
Veseli in žalostni dogodki, zmage in porazi krojijo življenje deklet, ki ves svoj prosti čas namenjajo tej igri z žogo. Pri tem jim v imenu pokrovitelja DO Induplati, želimo še veliko veselih trenutkov in čim več športnih uspehov tudi v tem letu.
Pogovarjala se je: Bogdana Rejc
HEJ, POŠTO J!
Hej, pošto j!
Postoj sreča,
ne hodi mimo mene,
ne pusti, da me žalost uklene!
Postoj sonce,
ogrej me z žarki svoje toplote, ne pusti me brez svoje lepote!
Hej, postoj!
Postoj zvezda,
pošlji mi svoje sporočilo,
preden sonce te bo zatemnilo!
Hej, postoj!
Postoj ptica,
sedi na vejo in mi zapoj, da bom lahko vesela s teboj!
Hvala vam1, tu ste!
Sreča in sonce, zvezda in ptica in jaz z vami, kot kraljica!
Danica
PRIŠEL JE ČAS GRIPE
Vse bolj pogosto srečujemo na dvorišču ljudi, z rdečimi in kapljajočimi nosovi. Kihanje in kašljanje odmeva po hodnikih. To je čas gripe. Obrnila sem se na doktor šiško, ki mi je povedala glavne simptome letošnje gripe.
Povedala mi je, da se vsaka gripa začne s simptomi navadnega prehlada. Človeka najprej zgrabi prehlad, čuti bolečine v grlu. Tej stopnji nato sledi kašelj in bolečine v sklepih, temu pa letos običajno zelo visoka temperatura. Zdravil za gripo ni, ker je to virusno obolenje. Kako si lahko pomagamo, če nas napade tak virus?
Dr. šiška pravi, da najbolj pomaga ležanje in pitje čajev ter veliko vitaminov. Pri visoki temperaturi pa priporoča tablete proti vročini. Obolenje po navadi traja od 3 do 10 dni. Zdravnica pa je to leto opazila, da se ljudje še nekaj časa po obolenju počutijo oslabljeni.
Torej! Če vas zagrabi gripa, takoj v posteljo! In ne uporabljajte vseh mogočih mazil in arhiviranih tabletk, ki običajno bolj škodijo kot koristijo!
B.R.
IPI prejica
Pozimi je mraz. Zelo hud, tak, ki zleze v kosti ali pa (tako kot v zadnjih nekaj letih) malo mešano, nekaj mraza, veliko megle in malo sonca ter skoraj nič snega.
To leto pa nam ni zagodel sneg (še ne) ampak hlad. V Induplati je mraz. Kurjači delajo in se potijo ter preklinjajo črni prah, ki naj bi bil premog. Največja škoda se dela ravno v proizvodnji. Ni krvavo potrebne pare, ki je nujno sredstvo za delo v obratu oplemenitil-nica. Tudi uprava zmrzuje. Pritožujejo se kuharji. Rešitev?
Najdimo rudnik črnega premoga v okolici naše tovarne.
B. R.
V Induplati smo
Dolgo je bilo to zmajevo leto. Minilo pa je hitro, saj zaradi številnih dogodkov doma, po svetu in v tovarni, marsikdo še utegnil ni pomisliti na lastne skrbi. To je bilo
leto krize in zagotovo lahko trdim, da si v tem 1989. letu želimo vsi, da bi bilo to leto boljše, uspešnejše in srečnejše
V preteklem letu so v zaslužen »pokoj« odšli stari tkalski stroji. Častitljive »mašine« so presegle starost dvajsetih let
Tudi pomlajevali smo naš strojni park. Osvežitev predstavlja snovalo HACOBA. Še ves lep in bleščeč stoji v pripravljalnici
Električarji so nas presenečali celo leto. Tudi tale napeljava dokazuje, da je domiselnost brezmejna
Bogatejši smo v naši delovni organizaciji. Za dvanajst najmodernejših tkalskih strojev — SULZER-JEV. Žal pa se je izkazalo, da ne znamo čistiti prahu iz okolice strojev, kar se seveda pozna na tkaninah
preživeli leto Zmaja
Upokojenci tudi letos niso pozabili na Induplati. V velikem številu so se udeležili zabave in pojedine v naši restavraciji. O obletnici se je še dolgo govorilo ...
Črni oblak v bližini našega tovarniškega dimnika je zgolj zmazek na fotografiji...
Tudi v letošnjem letu si želimo čim več podobnih prizorov na našem dvorišču
Proti koncu leta se je »sesula« uprava. In to tako temeljito, da je dolgo ni bilo mogoče nadomestiti
29. november, praznik republike, je letos potekal nekoliko mirneje kot prejšnja leta, v mnogih kolektivih celo delavno. »Delavno« pa je tisti novemberski torek preživel tudi nepridiprav, ki je vlomil v eno Emoninih prodajaln. Koliko vlomov se je pripetilo ta dan ne vem, gotovo pa ta ni bil edini. Na srečo (ali pa na njegovo smolo) pa tatič ni ničesar odnesel, saj je bil pri delu tako nespreten, da je žvenket stekla priklical na kraj dejanja občanko, ki je o tem takoj obvestila bližnjo postajo milice. No, pa žvenket ni pritegnil le njene pozornosti, pač pa je dejanje (z varne razdalje) opazovalo še nekaj glav, ki — kaj bi se le vmešavale — so se kmalu potuhnile.
Policija si je zadevo seveda ogledala pobliže in nespretnega tatiča tudi prijela. Le, če je bil pravi, ne vem. Takoj so o vlomu obvestili tudi poslovodjo trgovine, ki je prav takrat sedela pred TV sprejemnikom in gledala kriminalko, v kateri se je vlomilec potil v banki. Potne srage so mu tekle preko obraza, presenečeni poslovodji, gospe P. pa so udi ob novici, da so vlomili v njeno trgovino, kar oledeneli. Ni ji preostalo drugega, kot da se odpravi v svojo trgovino in prične z iskanjem človeka, ki bi preko prazničnih dni čuval trgovino. To pa je bil brezupen poseg, kajti na dne 29. novembra, ob 23.30 uri, je vse živo ali spalo ali praznovalo ali pa se kako drugače udejstvovalo. Prijazna policaja pa sta rekla: »Gospa, midva sva vas obvestila o zadevi, onega peljeva na postajo, potem pa greva zopet v patruljo. Zoprno, tole delo. Ampak, kaj češ. Tak je najin poklic.« Malo sta še počakala, da je gospa P. potelefonirala na upravo, kjer seveda razen varnostnika nikogar ni bilo. Na žalost tudi nihče od odgovornih ni bil dosegljiv, tako, da je ostala le še ena možnost — DO Varnost. Ampak, policaja sta že odšla, kajti telefonija je dolgo trajala, pa še brezuspešna je bila. Kar je res, je res: svoje sta opravila, naprej pa naj zadevo rešijo pristojni. Pristojni!?
Gospa P. je prosila za pomoč še naprej. DO Varnost. Telefonično, seveda. Prvič je dobila sicer pravo številko, ampak le ni bila tako točna, da bi ji lahko dali pravi odgovor. Moški na oni strani žice je bil sicer prijazen in ji je postregel z neko drugo številko, tisto »ta pravo«. Številčnica se je zopet vrtela in po kratkotrajnem riiiiing je gospa P. dobila zvezo z DO Varnost.
»Dober večer,« je dejala in pojasnila stanje, zaradi katerega je klicala. In dobila tudi odgovor. »Hja, mi za take zadeve sicer nismo pristojni, ampak, če ne gre drugače, bomo naredili izjemo. Škoda je pa, ker nimate pogodbe z nami. Pa naročilnico boste napisali, gospa, brez naročilnice težko kaj obljubim.« Naročilnica — sredi noči?
Varnost pa taka
»Tovariš, naročilnice vam ne morem dati, lahko pa vam pustim svojo osebno izkaznico ali pa kakšen dokument. Okoli vas pa res ne mislim prinesti, ampak naročilnice vam ta hip res ne morem dati.« Zategadelj je opustil misel na naročilnico, vendar pa ne za dolgo. Tovariš, s katerim se je gospa P. dogovarjala, si je mesto vloma prišel ogledat osebno, povedal pa je, da on mesta ne bo čuval, kajti on za to ni pristojen. Pač pa bo moral enega od mož vreči iz postelje in ga napotiti sem. Seveda pa ne brez naročilnice. Ta mora biti. Dobro. Gospa P. se je vdala v usodo in lastnoročno napisala toliko žaljeno naročilnico. Pa tovariš, zaposlen v DO Varnost, še ni bil zadovoljen. Za moža, ki naj bi čuval mesto vloma, je potrebno primemo poskrbeti, je povedal. Zebsti ga ne sme, tu notri pa je tako mrzlo (plus 8 stopinj Celzija), da mu bo človek zmrznil. Medtem, ko naj bi gospa P. poiskala pečico, kalorifer, skratka neko grelno telo, je tovariš pedantno krpal luknjo v vratih bifeja, kjer je bilo vlomljeno. Luknjo je skrbno zadelal s kartonom in selotejpom, kaj več pa, žal, tudi on ni mogel storiti. Peči pa nikjer! Niti kalorifer j a ne. Gospa P. je moledovala, naj se je vendar usmili, ko pa nima pečice ali kalorifer j a. Lahko bi sicer priključila centralno kurjavo, vendar pa ta povzroča prevelik hrup, ki ponoči moti tudi okolico. Pa tudi varnostnik bi bil v prostoru, kjer centralna kurjava ni napeljana. Se pravi: ta varianta odpade. In je moledovala še naprej j saj ni potrebno, da mož celo noč presedi, fant se lahko sprehaja sem in tja in če bo dobro oblečen, ga tudi zeblo ne bo. A tovariš, ki je sicer zaposlen pri yamosti, a sam ne čuva objektov, je odgovoril takole: »No gospa, dajmo se no lepo pomenit. Jaz vam moža ne dam, dokler ne preskrbite pečke. Človek res ne more biti celo noč, pa še en dan, na mrazu. Ali peč ali pa...« Stavka pravzaprav ni mogel več dokončati, kajti gospe P. je kljub hladu, ki jo je obdajal, zavrela kri in je tovariša z mirnim, a precej tresočim glasom odslovila. Malo se ie še obiral, potem pa je hitrega koraka zapustil nesrečno mesto, se vsedel v službeno katrco in odpeljal.
Kaj pa zdaj? Ves dogodek so moje budne oči spremljale, kajti gospa P. je moja žiahtnica in takole je res ni bilo pustiti. In jo je prešinilo! Pralni stroj! Kaj, če bi nastavila pralni stroj za luknjo? Na srečo so tisti čas imeli na zalogi pralni stroj, zato ga je z mojo pomočjo zvlekla skozi skladišče in svojo pisarno po hodniku v bife in ga postavila za razbita, a lično zadelana vrata. Kaj kmalu pa je ugotovila, da zadeva ni dobro opravljena in da bo treba »pogruntati« boljšo rešitev. Sredi globokega pre-
mišljanja pa naju je zmotil še nekdo, ki se je ob 3. uri zbudil zaradi fiziološke potrebe in opazil, da je druga polovica postelje prazna. Seveda je pričel iskati svojo boljšo polovico in namesto nje našel sporočilo: »Sem v trgovini — imeli smo vlom.« Zaradi samega presenečenja je menda pozabil obiskati cesarjeve prostore in se namesto tega odpravil direktno v trgovino. Družno smo nato poiskali (menda) najboljšo rešitev, ki bi jo najraje dali patentirati, ko se je tako dobro obnesla. Malo smo bili po akciji utrujeni, vendar pa je preizkus pokazal, da ni mogoče ponovno priti v bife. Gospa P. je sicer uro pred tem poklicala postajo prometne milice, če bi hoteli vsake toliko malo pogledati naokoli, ampak to se ni zgodilo. Vsaj za časa našega dežuranja ne ...
Zgodba je groteskna, a precej vsakdanja. Tisoč in en papir je potreben, tisoč in ena prošnja za dosego nekega cilja. Kdo je za kaj odgovoren, se ne sprašujem več, kajti odgovornosti ni. Kaj pa vest, mar tudi te ni? Ali ne moremo vsaj enkrat mimo administrativnih in miselnih preprek? Verjetno je to že prevelika zahteva, bi jo dandanes le še redko zmoremo. Ali pa vendarle — če je primemo nagrajena.
Amaterski stražmojster
JEMLJEŠ
Jemlješ, vztrajno jemlješ, a kdaj boš dajal, kdaj boš pripravljen kaj dati in ne samo jemati, jemati?
Jemlješ, vztrajno jemlješ, kaj si žival brez srca?
Da je ljubezen kaj vredna, dajati morata dva.
Vzameš, obrneš se proč in zaspiš, ko bi vsaj enkrat pomislil kakšno praznino pustiš!
Ko bi vsaj enkrat pomislil, da treba bilo bi kaj dati, tako pa grozno praznino solze pomagajo prati.
Danica
ISI1I11I11I111111
s
GLEDALI SMO V KAVNO SKODELICO
Ob vsakem koncu leta, se pojavljajo raznorazne napovedi, kaj prebivalce Zemlje čaka v prihodnjem letu. Letos je leto kače in mnogi napovedujejo, da bo prišlo do precejšnjih sprememb.
Naš tisk se je potrudil in zopet napovedal nekaj dogodkov, ki naj bi se zgodili v tem komaj prispelem 1989 letu. Med drugim smo lahko prebrali, da bo posel z yugom v Ameriki propadel. Za potovanje
v ZRN bomo potrebovali vizume, dobili bomo možnost za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Vizionarji napovedujejo, da bo naša inflacija 800 odstotna, da bo marka presegla še eno magično mejo t. j. 10.000 din in da bo Mateja Svet trikrat zmagala v tekmovanju za svetovni pokal.
Kaj pa lahko napovemo za In-duplati?
AMATERSKA NAPOVED DOGODKOV V LETU 1989 ZA NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO:
DO Induplati bo sklenila odličen posel s tujim partnerjem.
Plače se bodo dvigale skladno z nezadovoljstvom zaposlenih.
Sulzerji bodo brezhibno delovali.
Vsak drugi dan bo na jedilniku zelje (pod prvim ali drugim obrokom) in doručak ter paštetka pod hladnim obrokom.
Sredstev za stanovanjska posojila bo zmanjkalo za zadnjih pet prosilcev.
V samskem domu na Pelechovi 35 bosta zavladala red in disciplina.
Kljub drastičnim ukrepom proti neposlušnim voznikom, bo prostor pred vhodom v DO še vedno najbolj popularno parkirišče.
Nova mehanična delavnica v Radomljah bo kljub precejšnjim vloženim sredstvom v začetku leta imela precej zagonskih težav, ki pa se bodo v teku leta postopoma odpravile.
Delavci ne bodo množično odhajali v pokoj.
Zmanjšalo se bo število nosečnic v predilnici.
Člani inovacijske komisije bodo kolektivno odstopili.
Oživelo bo kulturno in športno udejstvovanje v naši DO.
Dogodek leta v Novem Sadu bo odprtje naše prodajalne.
Na hitro in čisto malo nas je obiskal dedek Mraz. Okrasil nam je jedilnico. Temeljito pa si je prebral vse želje nas delavcev, ki so visele na oglasni deski. Nad nekaterimi je bil nemalo začuden...
VREMENSKA
NAPOVED
Bolj ali manj znani napovedovalci vremena, so za zimske mesece sestavili naslednjo napoved:
Prvi dnevi novega leta do 4. januarja bodo beli in hladni. Sledilo bo spremenjljivo vreme s snegom in dežjem do 14. dne. Od 14. pa do 26. nas bo zajel visok zračni pritisk, kar pomeni suho in hladno vreme. Zadnji dnevi januarja bodo v znamenju toplega vremena.
Med 15. in 26. januarjem bo opazen vdor hladnega zraka. Kot pravi star pregovor, se začne prava zima šele s Fabijanom in Sebastijanom (20. januarja). Najhladnejši dan zime je ponavadi 22. januar. Prve večje snežne padavine nam znani meteorologi obetajo po 5. februarju — končno sneg tudi v nižinah. Hud mraz pa pričakujejo po 9. februarju.
Upanje je vogelni kamen človeškega življenja.
Kdor je veselga srca, ima večen praznik.
OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE
IZSTOPI:
1.	PEČJAK RADO, delavec v ce-radnem oddelku, 7. 12. 1988, na lastno željo
2.	DACAR MARIJA, adjustiranje, 31. 12. 1988, sporazumno
3.	SUŠNIK DEJAN, fiksiranje preje, 15. 12. 1988, v JLA
4.	PRESTOR JANKO, delavec v obratu kov. konstrukcij, 16. 12. 1988, v JLA
5.	PROSENC ROMAN, delavec na pripravi ogrodij, 16. 12. 1988, v JLA
6.	ORŠIČ MLADEN, delavec na pripravi ogrodij, 16. 12. 1988, v JLA
7.	RAKOVEC JANKO, transport votka, 19. 12. 1988, v JLA
obvestila iz kadrovske službe
VSTOPI:
1.	UDOVC PETRINA, vodja obra-tovnega knjigovodstva, 1. 12. 1988, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
2.	KRISTAN KATARINA, previjanje v predilnici, 6. 12. 1988
3.	STARE KARMEN, previjanje v predilnici, 12. 12. 1988
4.	CERAR MATJAŽ, delavec na pripravi ogrodij, 19. 12. 1988, iz JLA
5.	CERAR IZIDOR, delavec na pripravi ogrodij, 19. 12. 1988, iz JLA
6.	KOS ‘ROMAN, fiksiranje preje v predilnici, 19. 12. 1988
POROČILI SO SE:
1.	RAMOVŠ BETKA iz konfekcije Mokronog, poročena ERMAN
2.	TAMBIČ ZDENKA iz tkalnice, poročena ČAUŠEVIČ
RODILI SO SE:
1. OŠTIR TEJI iz obrata konfekcije v Radomljah, hči KATJA
OSEBNI DOHODKI V NOVEMBRU 1988
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred		Skupaj DO
do 453.000		13
453.000—500.000		6
500.000—600.000		90
600.000—700.000		198
700.000—800.000		188
800.000—900.000		143
900.000—1,000.000		69
1,000.000—1,100.000		43
1,100.000—1,200.000		36
1,200.000—1,300.000		12
1,300.000—1,400.000		16
1,400.000—1,500.000		10
1,500.000—1,600.000		4
1,600.000—1,700.000		6
nad 1,700.000		14
Zaposleni s 160—200 urami		848
Zaposleni z manj kot 160 urami		71
Zaposleni z več kot 200 urami		21
Zaposleni brez obračuna OD		52
Skupaj število zaposlenih		992
Najnižji OD		331.130
Najvišji OD		2,330.500
Povprečni OD		816.262
Vrednost točke je v novembru znašala v brutto vrednosti 4,80 din. Najnižji OD v višini 331.130 din je prejela pripravnica s 70-odstotno oceno sestavljenosti del in nalog ter brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V NOVEMBRU 1989
Oddelek	.-55 ta ss	Bolezen v %	Poškodl na delu	Poškodl , na poti	Pošk. iz dela v °/	T3 > zz	S cn >	•S S U	Skupaj v %	Izpadle ure
Proizvodnja tkanin	489	2,94		0,20	0,80	1,16	0,11	4,35	9,56	8.600
Konfekcija Radomlje,										
Mengeš, Peče	210	4,20	0,24	0,45	0,55	0,70	0,04	3,21	9,39	3.633
Konfekcija Mokronog	78	2,50		0,17			1,90	0,06	6,86	11,49	1.647
Prodajalne	26	2,22	—	—	—	—	—	3,88	6,10	289
Gostinska dejavnost	26	4,88	1,04	—	—	0,89	—	8,28	15,09	714
Uprava	163	5,04	—	—	—	0,93	0,08	4,27	10,32	3.112
Povprečni izostanki za DO: 992 delavcev Izostanki zaradi bolezni	Zaposlenih 3,55 %
Izostanki zaradi nesreče pri delu	0,08 %
Izostanki zaradi poškodbe na poti	0,21 %
Izostanki zaradi poškodbe izven dela	0,51 %
Izostanki zaradi nege	1,04 %
Izostanki zaradi spremstva	0,08 0/o
Izostanki zaradi por. in pod. por. dopusta	4,38 %
SKUPAJ:	9,85 %
Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p. o. Ureja 15-člans ter fotografiranje BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih d prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS i
a"IVZWOO 0GZL9
ri/itpr	voojaT ]
S 01	.100
|vr i av	soonr
68' I 9t
SU lepajd (ujsod
3Stivr
iividnaNi
Va
31V7Wno 0E7T9 ° • m VMtiDAOCnOM 31V ?IN0C* n. M* IVN* 390 - nu