!tav. 138.
Trst, v soboto 18. meja S9fS
T©5ej XXXV c .
■Ui
IZHAJA VSAK DAN
fetfl H nedeljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj
Frtiamlžue Ste*. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih to bakar n ah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Pete«, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zaatarele Rte v. po 5 nv£. (10 stol.) •CLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ot. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, jug-pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo »Tvdinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo ta toSjivo v Trstu.
-— - ■ ... — — . ------
CPIN05T
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F tdtaNti MO#r
% MUČNINA ZNAŠA
*a oolo	2* pol leta t2 K, 3 mesece O K; u tt
ročb« brez doposiaae naroćrfae. se uprava oe ozira.
aa a*4aljak* liUn)« „EriBOiTI" tua. i m» mU Mrn Srtn 6*SO, tk p*l lat* Krom 3 IO
▼fli dopisi naj se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefrufc* vana pisma «« na sprejemaj« la rokopisi »a m vra^afo
Maročnino. oglase in reklamacije jo pošiljati aa upravo l^oa
UREDNIŠTVO: eflea Giortio Gaiatti 20 (Naroda! ti«w|. KJvgatoH ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La*vcU koMBreg lista „Edinost*. • NatisaiU T-.skarnm „ivd:co*»* ▼pioani zadruga a omejenim poroštvom v Trata m»<ar Giorgio Gaiatti štev. 20.
Mtara-fcraalhtftol ra&tn {tev. 841-652. TELFFOfl It n 57
BRZOJfiUNE UESTI.
Državni zbor.
Splošni položaj. — Proti Avstro-Ame-rikani. — VeleznaČilna kulturna debata.
DUNAJ 17. (Izv.) Začetek današnje seje je stal v znamenju rusinske obstruk-c i j e. Rusini, nejevoljni nad vednim zavlačevanjem njihovega vseučiliškega vprašanja in razburjeni nad ponovnimi demonstracijami vsepoljske stranke proti rusinskemu vseučilišču, so sklenili danes nasproti vladi obstrukcijskira potom poudarjati svoje kulturne težnje.
V	nadaljevanju razprave o izseljeniških referentih je pričel govoriti rusinski poslanec F o 1 i s z obstrukcijskim namenom. Govoril pa je le dve uri. Med tem je bil namreč notranji minister baron H e i n o 1 d, ki sedaj vodi začasno posle ministrskega predsedniki, povabil rusinske voditelje k sebi ter jim obljubil, da se do 29. t. m. vlada definitivno izjavi glede dobe in glede mesta ustanovitve rusinske univerze. Pod vtisom te izjave je posl. Folis nato končal svoj obstrukcijonistični govor. Navzlic temu pa so bili predlogi glede izseljeniškega vprašanja sprejeti še le pozno popoldne. Cela vrsta govornikov je Še hotela govoriti k temu vprašanju. Izmed govornikov se je 2lasti odlikoval poljski poslanec grof L a -s o t z k y. Njegov govor je med poslanci vzbujal posebno pozornost zaradi svoje stvarnosti. Govornik je ostro kritiziral postopanje nekaterih paropiovnih družb in se je zlasti odločno obrnil proti zanemarjanju skrbi za izseljence, ki so izročeni na milost in nemilost raznim paroplovnim družbam, katere njih položaj sistematično izkoriščajo.
V	nadaljnlh svojih izvajanjih se je poslanec Lasotzky dotaknil tudi razmer pri Avstro-Amerlkani, ki dobiva kot prekomorska pa-roplovna družba od avstrijske vlade znatno " dporo, a pri tem ni to nikaka prava av-^.„ijska paroplovna družba. Pridevek „Avstro** je le navidezen, kajti ta družba je v rokah nemških veleparoplovnih družb, ustanovljena pa v ta namen, da diskreditira avstrijsko paroplovbo. Lasotzky je ostro kritiziral postopanje te družbe nasproti izseljencem, ki potujejo med krovom.
V	zbornici so dopoldne mislili, da bud-getna debata ne prične v današnji seji z jzirom na obstrukcijonistično razpoloženje med Rusini. Popoldne pa je zbornični predsednik odredil, da so se zamogli poslanci vpisati v govorniško listo in je otvoril takoj na to debato o proračunskem provizoriju.
V	debato so posegli trije govorniki, ki so bili vsi zelo kratki v svojih izvajanjih in upati je, da bo debata v ponedeljkovi razpravi končana.
Seja je bila cel čas mfrna in tiha. Razburljiv pa je bil konec današnje seje. Izvršila se je prava kulturna debata, ki jo je izzval poslanec prof. M a s a r y k v zadevi konfiskacije Macharjeve čitanke. Slovenski klerikalec posl. Gostinčar je postal naenkrat tako pogumen, da Je nastopil proti češkemu učenjaku. O tej zanimivi debati obširneje v sejnem poročilu.
Sejno poročilo.
DUNAJ 17. (Izv.) Na začetku današnje seje je prečital predsednik dr. Sylvester pismo ministrskega predsednika grofa Siftrgkha, v katerem ta naznanja da se mora zaradi svoje bolezni za nekaj časa odtegniti političnim poslom in da je cesar
poveril posle ministrskega predsednika za Čas njegove bolezni notranjemu ministru baronu Heinoldu. — Koncem prečita-nja je dr. Sylvester Izrazil upanje, da grof Stiirgkh kmalu okreva od svoje očesne bolezni.
Zbornica Je nato razpravljala o strokovnih referentih v izseljeništvu. Govoril je rusinski poslanec Folis, ki je pričel ob-struirati. Govoril je sicer st/arno in sicer o izseljeniŠkem vprašanju, o bistvu, pomenu in vzrokih tega gibanja v splošnem in v avstrijskem oztru. Zbornica je bila tekom njegovega govora skoro popolnoma prazna. Svoj govor je posl. Folis končal ob 1 popoldne.
Nato je govoril češki socijalni demokrat Nemec.
Zatem se je začelo glasovanje. Sprejeti so bili odsekovi predlogi glede strokovnih referentov in dolga vr^ta predlogov v korist varstva izseljencev.
Zbornica je nato pričela s prvim branjem proračunskega provizorija.
Koncem seje je poslanec profesor Ma-saryk v obliki vprašanja na predsednika vprašal dr. S y 1 v e s t r a zaradi intervencije klerikalnih poslancev Hrubana, Hauserja in dr. ŠusterŠiča proti njegovi interpelaciji glede konfiskacije Macharjeve čitanke. Tekom mirnih in kratkih Masarykovih izvajanj se je besno zaletel v interpelanta slovenski klerikalec, poslanec Gostinčar: „To so svinjarije!"
Posl. S te J s kal (češ. soc. dem.) proti Gostinčarju: „Svinjam je vse svinjskoj"
Posl. T o m a Š e k (češ. soc. dem.) : „Vi niti Macharja ne poznate, niti ga niste čitali I-
Gostinčar: „Žalostno, ker profesor žali verski čut. Sram
o2itajo, ni pripisovati pisatelju na njegov rovaš. Pisatelj je hotel v tej, knjigi samo predočiti, kako bi pisali o Jezusu, če bi tisti čas za cesarja Tiberija izhajaji klerikalni listi".
Govornik je patru Šilingerju nadalje očital nelojalnost.
Ko je Masaryk končal svoje vprašanje, je predsednik dr. Sylvester opravičil svoje postopanje in svojo izjavo napram posl. Hrubanu, Hauserju in dr. Šusteršiču. — Prihodnja seja v ponedeljek. Proti germanizaciji slovenske mladine na KoroSkem.
DUNAJ 17. (Izv.) Koroško slovenski posl. Grafenauerje danes vložil interpelacijo glede uvedbe nove germanizatorične učne knjige v dvojezičnih ljudskih šolah v slovenskem delt* Koroške.
Bolezen ministrskega predsednika.
DUNAJ 17. (Izv.) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika grofa S t il r g k h a se je danes znatno izboljšalo. Grof Stiirgkh je ves dan prebil izven postelje in je spre-jel več obiskov. Obiskali so ga bivši ministri : Korber, Gautsch in Bienerth. Cesar se je tudi potom kabinetne pisarne dal informirati o njegovem zdravju. Stiirgkh se mora še varovati prehude svetlobe. — Z očesom sedaj že more razločevati svojo okolico.
Minister javnih del — častni doktor.
PRAGA 17. (Izv ) „Narodni Listy" po-i ročajo, da je profesorski kolegij češke tehnike imenoval ministra javnih del T r n k o za častnega doktorja tehničnih ved.
Imenovanja v bosenski upravi.
DUNAJ 17. (Izv.) Danes so se izvršila
Posl. vseučiliški vas bodi 1 Posl. stinčarju: Gostinčar,
Rusija in Turčija.
DUNAJ 17. (Izv.) Of.cijozna „Wiener Allgemeinc Zeitung- ima naslednje pozorn« sti vredno poročilo: „Vse vesti, ki prihajajo iz | Carigrada, dokazujejo, da se 12mošnji politični in \iadni krogi nahajajo zaradi stališča Rusije v Jako neljubtm razpoloženju. To razpoloženje je bilo izzvano vsled bojnih priprav, ki Jih Rusija izvršu;e na kopnem in na morju. Za enkrat se ni bat', d.i bi Rjs!|a nameravala kako bojrio akc j » preti Turčiji, smatrati pa je, da namerava Rusija pritiskati na Turčijo in sicer v tem smislu, da sprtjme Turčija italijanske mirovne pogoje. Opasno zastrupljenje Češkega Igralca.
PRAGA 17. (izv.) Tudi na Slovenskem znani češki izgralec B o l e š k a je danes v nervoznem razpoloženju znvžil večjo množino veronolnih praškov. Nastopilo je vsled tega nevarno zastrupljenje. Niegovo stanje je jako resno.
Zaradi „Bismarcka" 20 kron.
PRAGA 17. (Izv.) Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je tožil čevljar Josip Svoboda lovca Mužika zaradi razžaljenja časti. Mužik je Svobodi nadel ime „Bismarck", ki se ga je potem v domaći vasi splošno prijelo. Tožltelj je pred sodnikom skoro na glas jokal in zatrjeval je sodniku, da se čuti s tem globoko užaljenega. Pravil je sodniku, da se v njegovi vasi sedaj nahajata dva „Bismarcka". Eden da je županov pes, drugi pa on. Njemu pa vaščani v zameno pravijo: „GoloDučni Bismarck". Okrajni sodnik je lovca Mužika obsodil na 20 kron globe.
Hudourje na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Včeraj Je zopet razsajala nevihta po Ogrskem. V komi-
M a s a r y k se obrne proti Go-,Stranka, kateri pripada poslanec in ki je doma zagrešila proti-kulturno dejanje s tem, da je pustila propasti slovensko gledališče in proti-narodno s tem, da je ovadila g. Ribni-karja zaradi septembrskih dogodkov, se ne sme mešati v to debato".
Gostinčar ves ogorčen in jezen: „Ribnikar Je ovadil na stotine in stotine 'naših ljudi in jih tiral v ječe!"
Masaryk je nadaljeval na to svoje vprašanje in vprašal predsednika dr. Sylvestra, kako se je mogel oati zapeljati od ioterveni-jentov tako daleč, ne da bi varoval svojega predsedniškega stališča.
Š i 1 i n g e r proti Masary«u izjavlja, da priznava, da je Machar velik genij, obžaluje pa, da se je Machar dat zapeljati tako daleč, da sramoti katoliško cerkev.
Š m e r a I (češ. soc.) : „Policije bi ne klicali na pomoč!"
Š i I i n g e r: „Socijalna demokracija ni verska družba, temveč samo stranka!"
M a s a r yJc: „Boga ni potreba klicati za pomoč. Ne delajte se smešne I"
Š i I i n g e r : „Boga ne vlačite v debato ! Žaljen je verski čut. Vedno Je bilo tako, da so anarhisti in prekucuhi si pripravljali pot na tak način, kakor vrši Machar svojo revolucijo".
Z e n k e r (nem. napr.): „Tako so nekdaj nastopali farizeji proti Jezusu 1"
Masaryk (Šilingerju): „Poudarjam, da je Macharjeva čitanka tekom 3 let že doživela tri izdaje in kar klerikalci Macharju
nftatu Ugocsa je včerajšnji ciklon uničil skoro -	"	"	vso žttev in podrl gozdove. Na železnici je
prosti progi
slovanske politične kroge splošno presenetili. Za namestnika deželnega Šefa je imenovan državni tajnik v ogrskem justičnem ministrstvu Julij Rohonyi. Obenem je postal dvorni svetnik. — Civilni adlatus baron B e n k o je upokojen. Upokojen je
tudi sekcijski šef Karol pl. P»i t n e r,^ki je hudourju na raznih krajih porušenih 1548 imenovan za guvernerja priv. deželne banke h|« s'demnajst iiudi je bilo ubitih, dvaiset
vihar prevrnil s tira vlak na Štiri osebe so bile težko, 20 lahko poškodovanih.
BUDIMPEŠTA 17. Po uradnih poročilih iz komitata Dees je bilo pri zadnjem
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de Maison Rouge).
34
za Bosno in Hercegovino namesto odsto-pivšega sekcijskega šefa Maksimiijana J a n-sekovicha, kateremu je podeljeno plemstvo.
Bolgarska kraljevska dvojica na Dunaju.
DUNAJ 17. Po dosedanjih dispozicijah bo bolgarski kralj s soprogo naslednikom dospel 1. junija
hiš. Sedemnajst ljudi je bilo ubitih, dvajset oseb težko poškodovanih in mnogo ljudi lahko ranjenih.
BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Cesar je daroval iz svojega zasebnega premoženjskega zaklada 80.000 K za ponesrečenca na Sed-mograŠkem. Do sedaj cenjena Škoda znaša po uradnih podatkih okrog poldrugi miljen in prestolo- kron. Vojaštvo stavi po nekaterih krajih na Dunaj k 'šatore za ljudi, ki so ostali brez strehe in
več noči prečuti pod milim
Hom&n iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander D u m & s star.
„No, ker je že pričel govoriti, bo tudi nadaljeval," je rekel Santerre; „dalje, občan Foucfuier."
„Ali hočeš odgovarjati ?" je vprašal Fouquier.
Otrok je še vedno molčal.
„Vidiš, občan, vidiš ?" je vzkliknil Simon.
„Čudna je ta trdovratnost tega otroka," je dejal Santerre, nehote ganjen od te povsem kraljevske stanovitnosti.
„Slabo so mu svetovali," je opomnil Lorin.
„Kdo pa?" je vprašal Santerre.
„Vraga, njegov zaščitnik."
„Ti me obtožuješ ?" je vzkliknil Simon, „ovajaš me! Ah, to je res čudno."
„Mogoče si pridobimo otroka z dobro
besedo," je dejal Fouquier in se obrnil k dečku, ki se je zdel popolnoma neobčutljiv.
„Cujte, mladi človek," je dejal, „odgovorite narodni komisiji; ne otežujte njenega položaja s tem, da odklanjate potrebna pojasnila. Pripovedovali ste občanu Simonu o božanju Vaše matere, pripovedovali ste mu tudi o načinu tega božanja."
Ludovik se je ozrl naokoli in ko je ugledal Simona, mu je švignila iskra sovraštva iz oči.
„Ali ste nesrečni?" je vprašal javni obtožitelj; „ali Vam je morda stanovanje pretesno, ali Vam ne ugaja hrana, ali ravnajo grdo z Vami ? Ali hočete več svobode, druge mize, drugega varuha ? Hočete konja, s katerim pojahate na sprehod? Ali želite družbe otrok, ki so Vaše starosti?"
Ludovik je vztrajal v svojem globokem molku, ki ga je bil pretrgal le, da je lahko branil svojo mater.
Komisija je osupnila od začudenja; neverjetna se ji je zdela ta stanovitnost, ta razum.
„Oh, ti kralji," je dejal Santerre pod glasom, „kako pleme! Ravnotaki so kakor tigri; že majhni, so polni hudobije."
„Kako naj sestavim zapisnik ?" je vprašal pisar v zadregi.
obisku cesarja. Kraljevska dvojica ostane • so morali dva dni na Dunaju. — Crnogorski kralj nebom. Nikolaj pride najbrže 8. junija na Dunaj in ostane tu en dan.
Nagla smrt parlamentarca.
BEROLIN 17. Konservativnega deželnega poslanca pl. Baumbach-a je med govorom v proračunskem odseku zadela kap. Baumbach je kmalu nato umrl v želni zbornici.
Odpretje DardaneJ.
CARIGRAD 17. Uradno naznanjajo, da bo jutri dovoljen prost prehod skozi Dar-danele parnikom nevtralnih držav.
Senzacijonelen proces.
RIM 17. Pred rimsko poroto se Je da- položaj boljša. Z velikimi žrtvami vzdržu-nes začel proces proti kavalerijskemu poreč-' jemo tržaški Slovenci svoje gledališče, ki niku P a t e r n o, Id Je 2. marca 1.1. v nekem | zelo iepo vspeva. Slovensko akademično
50.000 kamenčkov po 1 novčić!
Tržaški Slovenci so si tekom desetletij s trudapolnim delom ustvarili lepo organizacijo. Na gospodarskem, narodnem in fcul-de-! turnem pol|u imajo zaznamovati velik na-| predek; a kljub temu nismo še dosegli one j stopinje narodnega razvoja, po kateri stremimo. Zlasti naša kulturna in izobraževalna organizacija je še precej nepopolna. Nimamo še potrebnih ljudskih in drugih šol, primanjkujejo nam tudi druga izobraževalna sredstva. Toda tudi na tem polju se naš
manjšem hotelu umoril svojo priležnico, dvorno damo T r 1 g o n o.
„To delo najbolje opravi Simon," je rekel Lorin, „nič ni treba pisati, in zato bo on najpripravnejši."
Simon je pomolil svojemu nespravlji-vemu sovražniku pest pod nos.
Lorin se je smejal.
„Onega dne se ne boš tako smejal, ko boš moral kihniti v vrečo," je vzkliknil Simon, pijan od jeze.
„Ne vem, ali pojdem še pred teboj k oni mali ceremoniji, s katero mi pretiš, ali pa ti bom sledil," je dejal Lorin; „toda vem, da se bo marsikdo smejal, ko prideš ti na vrsto. Bogovi — rekel sem „bogovi" v mzožini — bogovi! kako gid boš tistega dne, Simon, naravnost ostuden boš I" je vzkliknil Lorin in se postavil, prostosrčno se smejoč, za komisijo.
Komisija je opravila svoje delo in odšla.
Ko je otrok videl, da njegovih mučil-cev ni več, je zapel v svoji postelji neko otožno, kratko pesem, ki jo je njegov oče peval najraje.
XXXIX.
Šopek vijolic.
Sreča in mir, ki sta objemala Maurica in Genevievo, nista trajala dolgo.
društvo „Balkan" vzdržuje v naši tržaški okolici deset ljudskih knjižnic in v kratkem
Nevihte, ki vzbujajo vihar in bliske, stresajo golobje gnezdo obenem z drevesom, ki je ima v svojem zavetju.
Genevievo je preganjal strah za strahom. Dobro je poznala svojega soproga in vedela je, da se je rešil takoj, ko je pobegnil ; četudi gotova njegove rešitve, se je bala za lastno življenje.
Bala se je zaupati svojo bolest najpo-gumnejšemu možu' onega časa, ko nihče ni poznal strahu; toda na njenih objokanih očeh in njenih obledelih ustnicah se je poznalo, da trpi,
Nekega dne se je vrnil Maurice na tihem domov, ne da bi ga bila Genevieva, globoko zatopljena v misli, čula. Maurice je postal na pragu in opazoval Genevievo, ki je nepremično, z odrevenelimi očmi in z glavo, sklonjeno na prsi, sedela na svoji stolici.
Gledal jo je nekoliko hipov z globoko žalostjo; kajti vse, kar se je dogajalo v srcu mlade ženske, se mu je mahoma ra-zodelo, kakor da bi bil čital slednjo misel v njem. Nato je stopil k njej in ji dejal:
„Vi ne ljubite več Francije, Genevieva, priznajte mi. Bežite celo pred zrakom, ki ga tu vdihujemo vase, in obotavljate se stopid k^ oknu."	(Dalje.)
fcraa II.
„EDINOST" št. 138.
V Trstu, dne 18. maja 1912
času bo imela sleherna okollčanska vasica tentnimi faktorji, kajti žalostna resnica je,
i da nam je vir dohodkov iz prometa s tujci zaprt le vsled brezbrižnosti izvestnih krogov.
lastno knjižnico. Kaj pa naše tržaško mesto, poieg Uubljane največje slovensko mesto? Tu smo zelo slabo preskrbljeni, dasi se naše število neprenehoma množi. Mogočno trgovsko mesto privablja vsako leto na stotine slovenskih delavcev, da prodajajo svojemu razrednemu in narodnemu nasprotniku svojo delavno silo. Naša slovenska masa v mestu se vedno bolj množi, kar zlasti dokazuje vedno naraščajoče število glasov na volitvah. Ni dovolj, da to maso narodno probaj amo, nI dovolj, da jo izobražujemo politično, nuditi jI moramo glo-bokejše duševne hrane, ki mu bo oplemenjala duha In srce.
To dosežemo v najlažje s slovensko knjigo poučne in zabavne vsebine. V Trstu skrbi tržaška občina za italijanski del pre-bivaistae in je iz občinskih sredstev potrosila že lepe svote za javne ljudske knjižnice, med tem ko ni niti vinarja žrtvovala za nas Slovence na tem polju, dasi piačujemo rav-notako davke kakor naši ital. sodeželani.
Zato smo tudi tu navezani na samopomoč. Slovensko akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu, zvesto izpolnjujoč svoj kulturni program, je sklenilo ustanoviti v tržaškem mestu veliko centralno ljudsko knjižnico po vzoru Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani. Vemo, da bo marsikdo zmajeval z glavo, češ, to je draga stvar, imamo drugih potreb itd. Res je, ta načrt se nim ne posreči Še tako kmalu, ker za to se hoče denarja in zopet denarja. A pričeti je treba enkrat tudi v to svrho zbirati sredstva in ustanoviti nekak fond v zgoraj omenjeni namen. Tu pa moramo sodelovati vsi tržaški Slovenci brez razlike! Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača !
„Slovensko akad. fer. društvo „Balkan", je sklenilo, da nabere v ta namen tekom enega leta najmanj
50.000 n&vcicev.
Recimo, da biva na Tržaškem ozemlju vsaj 50 000 zavednih Slovencev. Če vsak daruje najmanj 1 novčič, naberemo v kratkem lepo svoto 1000 K, ki bi služila kot temeljni fond za našo centralno slovensko ljudsko knjižnico v Trstu. V to svrho se bodo prodajali posebni listki po 1 novčič, tako, da bo vsakemu, še tako revnemu tržaškemu S'ovencu omogočeno položiti bodi še tako majhen znesek na oltar kulturnega napredka našega ljudstva. Dobrodošli so seveda tudi darovi in zlasti primerne knjige. Natančnejši podatki te zbirke, ki se bo vršila mesto dosedanje vsakoletne „Narodne zbirke", bodo objavljeni v „Edinosti". Za sedaj kličemo vsem onim, ki jim leži na srcu kulturni napredek in izobrazba našega ljudstva :
Na delo, da bo čimprej zbranih 50.000 kamenčkov po 1 novčič, ali dva vinarja 1 Pokažimo s pridnim nabiranjem, da ideia centralne slovenske ljudske knjižnice nI padla □a nerodovitna tla 1
V Trstu, maja 1912.
Za slov. akad. fer. društvo „Balkan": cand. iur. Josip Kernev,
t. č. predsednik, stud. iur. Josip Požar, t. č. tajnik.
KšRo bi pospešili promet s tulci u noši deželi?
(Iz Gorice.,)
Čudno, Goriško je narava obdarila z vstmi svojimi krasotami, a tujci prihajajo k nam — razun v kopaliških sezonah v obmorskih krajih — v tako pičlem Številu, da Jih bhko naštevamo na prste. Nekdaj je v Gorici kar mrgolelo tujcev iz vseh krajev, ali pregnal jih je slavni magistrat s svojim nerazumljivim postopanjem. Sedaj bi jih lahko imeli, ali deloma je že prepozno, deloma ni energičnega in dalekovidnega moža, ki bi prevzel inicijativo za to. Imamo alpske pokrajine in morje, imamo vrt Evrope, kakor je imenoval Czoernig Brda in divno vipavsko dolino, ali tujcev ni od nikoder! Gorica, ki bi imela največjo korist od tega prometa, ki ima izvrstne železniške zveze na vse strani, mnogo lepih hotelov z modernim komfjrtom, krasno podnebje in bajno okolico, Je zapuščena in vegetira.
Da bi vsaj deloma obrnili tok tujcev v naše Kraje in nase mesto, svetujemo deželnemu odboru, naj sporazumno z deželnim zborom da obstoječi prometni zvezi s tujci par tisočakov na razpolago, s katero svoto naj bi izdali album s fotografijami in slikami, s kratkim opisom vseh zanimivosti naše dežele; vlada in me$t:> bi gotovo priskočila na pomoč. Izdajo tega albuma v vseh svetovnih jezikih bi lahko vzel deželni odbor sam v svojo oskrb. Izdati bi ga morali v krasni in dostojni obliki, ne da pri tem delu postopali malenkostno, a i se strašili stroškov, ki bi jih delo povzročilo. Album naj bi deloma darovali raznim zunanjim odličnim osebam, društvom, kavarnam Itd., deloma naj bi ga prodajali za lastno ceno. Ako bi imel rkusno obliko in lepe slike, bi to delo obrodilo tisočerei sad, ker so slike, ki jih nudijo opazovalcu naše pokrajine, tako divne, da se jim ne da primerjati večina krajev, ki delajo silno reklamo in trobijo neresnico v svet. Naj bi ta naš nasvet našel prijazen odmev med kompe-
Nekdaj silne hvale, sedaj — suženjstvo !
V svojem govoru v avstrijskem parlamentu o spremembi poslovanja nekaterih ministerstev je poslanec dr. M. Laginja Žigosal tudi sedanje dogodke na Hrvatskem, naglaševaje, da teh ni smatrati le kakor domačo stvar Ogrske. Zahval je vaje se vsem Slovanom, da so se tako toplo zavzeli za jugoslovansko stvar, je naglašal, da so tudi neslovanski poslanci povdarjali, ali da mora Avstrija rešiti to vprašanje, ali pa da propade, če se mu bo upirala .ttPri tem je omenjal govornik treh cesarskih pisem iz leta 1848 in 1850: prvo na naš narod, na one, i ki so bili pod banom, drugo na one, ki so ispadali pod vojaško krajino, a tretje na i Srbe v Vojvodini. Ta pisma so bila polna hvale za naš narod, kako je branil cesarsko ,hišo in njene dežele. Na teh pismih je bilo j podpisanih tudi več ministrov in natisnena -jev starih knjigah državnih zakonov. Ali to [niso bili madjarski ministri I I To je bilo tedaj. Sedaj pa je tako — je pripovedoval dr. Laginja v parlamentu — da je na predlog madjarskega ministrskega predsednika odpravljeno banstvo, imenovan komisar, ki vlada preko sabora in preko zakonov, duši svobodo novinstva in govora, shajanja in udruževanja. A zakaj? Ker hrvatsko stremljenje po gospodarski neodvisnosti označujejo Madjari kakor izpodkopa-; vanje temelja skupnosti države Ogrske 1 Skupnost z Ogrsko pomenja torej za Hrvate suženjstvo v gospodarskem In financl-jelnem pogledu!
Sedaj je torej radi tega stremljenja Hrvatov madjarski ministrski predsednik suspendiral v Hrvatski še ono malo svoboščine, kar je je tam bilo!
Tako „Naša Slega". Mi pa pridodajamo italijanska vlada, kakor lani, bo skrbela za tc, k tej opravičeni in zasluženi obsodbi: če je da svet ne izve prezgodaj o tel nevarni že tako početje samo na sebi najstrožje ob- kužni bolezni. Vendar upamo, da bodo naše i sodbe vredno, ker ovaja pomanjkanje vsake j državne oblasti strogo opazovale in nadzi-: ljubavi do lastnega naroda in vsakega srca rale razšlrlevanje kolere v Iraliji, da, če le t za težko in mučno borbo za bodočnost tega i možno, zabranijo, koleri prehod preko meje. naroda, v koliko še grši luči se vam kaže,:Ako se lani ni zamoglo zabraniti zanešenja i ako dotičniki, ki je zagrešajo, vedno govore j te bolezni v naše kraje, pa smemo upati, da It imenu — vere! To je profancija vere,|se letos ukrenejo pravočasno tudi nijener-to je blasfemija, ako se zlorablja veto v gičneje odredbe v obrambo našega prebi-
* ■	.....valstva pred to nevarnostjo. Ako se je lani
posrečilo omejiti kolero samo na našo pokrajino, smemo pričakovati, da ji zabranimo razširjanje tudi do Trsta. Menimo, da se sredi Evrope v XX. stoletju še da doseči tako zavarovanje, pa če je tudi naperjeno proti zaveznici Italiji!
Izlet pevskega zbora »Glasbene Ma-
opravičevanje tacega narodnega herostratstva. Da novodni Herostrati so to. Starodobni Herostrat ie zažgal Artemizin tempelj v Efezu v ta jedini namen, da bodo pozni rodovi imenovali njegovo ime. Tako tudi zasramovalci delavcev in boriteljev za osvo-bojenje trpečega naroda v Istri. Laž je, da jim gre za vero, ker ta ima v hrvatskem	. _
; narodu Istre najtrdnejšo zaslombo! Za totice" se vrši jutri v nedeljo. Zbirališče ! jim gre, da bi v javnem življenju Istre j zjutraj ob 5 45 na državnem kolodvoru. Od ) uveljavljali — sebe in ustvarili svojo poli-1 tam se odpeljemo z zabavnim vlakom ob tično stranko! Zato niso ti današnji Hero-|5'55 do Štanjela. Nato peš, po krasni poti strati nič boljši nego je bil starodobni Hero-jčez Štijak v Št. Vid, kjer bo kosilo. Med strat. Če bi nesreča hotela, da bi se to!potjo bo v „Štjaku" mal odmor. Preskrb-razdevalno delo posrečilo, bodo ti ljudje flJeno je za vse in nI treba ničesar (jedil) s tež<o odgovarjali pred sodnim stolom bo-■ seboj vzeti. Samo dobre volje. Pop. se vrnemo dočnosti svojega naroda.	j v Branico in zopet v Štanjel ter se pripe-
Slovenska veselica v Sv. Križu pre-j ljemo v Trst ob 9 30. povedana. Včeraj popoldne smo dobili ob-; Vabljen je na ta izlet vsak prijatelj vestilo iz Sv. Križa, da je sežansko okrajno-naše „Glasbene Matice". Zato vsi dobro glavarstvo prepovedalo slovensko prireditev, došli.
Naše krasne Barkovlje
ki bi se bila morala vršiti 19. t. m. v Sv. Križu.
Zidarji!
Krajna skupina zidarjev ,Narodne delavske organizacije" sklicuje za jutri, 19. majnika 1912. ob 6. zvečer
JAVEN SHOD
v „Konsumnem društvu0 na Kolonkovcu.
Poročalo se bo o razmerah zidarjev v Trstu in okolici. Poročal bo tudi državni in deželni poslanec g. dr. O t o k a r R y b a f.
Zidarji, posebno oni iz Sv. Marije Magdalene spodnje in zgornje, ter iz Skednja, agitirajte za številno udeležbo!
Odbor krajne skupine zidarjev N. D. O. v Trstu,
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj ob 4. uri zjutraj je preminol v svojem stanovanju v „Nar. domu" po dolgi bolezni umirovljeni polkov-. nik g. Fran Š e m e. Ta vest Je gotovo v •vseh naših krogih vzbudila najiskreneje sočutje. Kajti pokojnik ni užival le splošnih
■	simpatij zbog svoje jovijalnosti, prijaznosti j in vedno vesele naravi, ampak je bil visoko
čislan tudi kakor značaj, ki tudi v blesteči i vojaški uniformi ni nikdar skrival, da Je sin slovenskega naroda. Zlasti bodo obiskovalci naših koncertov in gledališča pogrešali te stalne markantne pojave tam v prvi vrsti, ! od koder je pokojnik, visoko vzravnan, motril občinstvo med presledki navadno. Bodi ohranjen blag spomin blagemu možu, a žalujoči rodbini iskreno sožalje! Pogreb bo danes ob 4. uri popoludne iz »Nar. doma", ulica Galatti št. 20.
Osebna vest. Poveljnik mornarice ad-'miral grof Montecuccoli Je vračajoč se svo-ijega inšpekcijskega potovanja po Dalmaciji j prispel včeraj dopoldne na krovu jahte „La-croma" v Trst. Jahta se Je ustavila pred ladjedelnico pri Sv. Marku, kjer je sprejel I grofa Montecuccolija stadjski poveljnik kon-itreadmiral vit. Kohen.
Grof Montecuccoli si je v ladjedelnici f ogledal v gradnji se nahajajoče bojne ladje, j nakar je zopet odšel na jahto, ki se je poltem zasidrala v iuki.
Herostratstvo. Minole nedelje so priredili v „Narodnem domu- v Pazinu proslavo stoletnice rojstva očeta istrskih Hrvatov, nepozabnega biskupa Dobrile. Vse Je bilo dostojno slavnostne prilike in vsi obiskovalci so se vračali na svoje domove j ugodnim čutstvom, da je seme, ki je je sejal veliki biskup, padlo na plodno zemljo, j Tega dejstva bi se moral najbolj veseliti ravno neki tamkaj izhajajoči hrvatski list. ! Mesto tega pa je ta Ust porabil to priliko, J da je obsul prireditelje z očitanji, da pri-
■	rejajo slavnosti le da izsesavajo narod, a j nekega starejega učitelja, ki je uzoren ■glavar syoJi rodbini, čestit človek, zaslužen vzgojevatelj, insultira direktno s š p i j o n o m.
Izražajoč svo|e ogorčenje na taki brez-čutnostl piše „Naša Sloga": „Ne umejemo, čemu se to piše, ali taka pbava prekorača •mero potrpežljivosti in obzirov. Na tak način I se ne dela niti na korist vere, niti na korist :domovine, pač pa v prilog našim sovražnikom. Tu se začenja izbruh : zlobe, a obenem {e dokaz, kam prihaja človek, ako ga nadvladuje strast. Da, vprašati se moramo v skrbi, kje so tisti lepi Časi bratske ljubavi, možate borbe in sloge".
v nedeljo, dne
imajo lepo števiio društev, katera se trudijo za narodno
ui. » v. niuu.	oitmu	««»»■»»	-----—----
Čuden, zelo čuden se nam zdi ta ukrep ! stvar. Kakor najmlajša je pristopila v njih sežanskega okrajnega glavarstva. V sloven-'kolo Ciril Metodova podružnica, katere
— o.. ----1 ti __ —---—glavno dosedanje delovanje je bilo dosedaj,
da je pridno pobirala članarino in darove ob raznih prilikah in na tak način prispevala mal dar domu na altar. Novi odbor Je i napravil sedaj eden korak naprej ter skle-
skem Sv7 Križu "naj bi se ne smela vršiti slovenska veselica! Slovensko prebivalstvo nai bi na svojih domačih tleh ne smelo uživati pravic, ki mu jih zajamčujejo državni zakoni. Čudno, zelo čudno!
Kaj naj bi bil neki povod tej prepo-inil prirediti letos božičnico, ob kateri priliki vedi? Ali je morda prireditev slovenske! naj bi bili obdarovani naši ubogi otroci z veselice v slovenskem kraju tudi izzivanje, ] raznimi potrebščinami. Vsakemu je znano, kakor je bilo izzivanje nameravana „Legina" j kako naš ljut sovražnik steza roko po naši prireditev? Pa menda vendar ne! Saj je'mladini, dobro vedoč, da Je v njej bodoč-pač nekoliko razlike med italijansko prire-,'nost. Počasi in tiho deluje, na lep način ditvijo, ki pomenja direktno izzivanje vsega Idaja mladini to aH ono v nadi, da Jo sča-svetokriškega prebivalstva, med katerim ni!soma pridobi zase. Žalibog, da se nekateri najti niti enega domačina Italijana. Slovenec I dajo premamiti, češ: od njih dobim kaj, naj bi se v svoji lastni hiši ne smel pove-!a od naših nič. In ob takšnih okolščinah seliti po svoje, ker morda ne ugaja onemu i naj bi ml molče gledali? Ne! Nikakor! tujcu, ki Čaka za vogalom, kako bi zmaknil Naša podružnica hoče tudi takšne omah-
kaj iz posesti hišnega gospodarja. Malo preveč je vendar to, in o stvari Še nismo izpregovorili zadnje besede.
ljlvce ohraniti svojemu milemu narodu.
Za prireditev božičnice je seveda treba mnogo gmotnih sredstev. A kje naj bi jih
: t
Treba bi bilo kvečjemu le še, da bi1 podružnica dobila? Naša vrla „Adrija", ki morda v nedeljo zastražili ves Sv. Križ, da j ima za narodno stvar v Barkovljah itak bi Ie ne prišel kdo tja gor, ali pa da bi že J polno zaslug, in naš čili .Sokol" sta ji po-na južnem kolodvoru aretirali vsakega Slo- skočila na pomoč. Vsa tri društva priredijo venca, ki si bo vzel vozni listek do sveto-j jutri v nedeljo 19. t. m. veselico z zelo za-kriške postaje. No, kaj takega pa se menda < nimivim programom, ki je tako skrbno sele ne zgodi in zato smo prepričani, da bodo stavljen, da poreče vsakdo: „Nič ml ni žal. Križani v nedeljo vzlic vsemu temu pozdra- da sem bil na veselici v Barkovljah, imel vili v svoji sredi marsikaterega milega sem res lep užitek in imam vrhu tega še gosta.	zadoščenje, da sem pomagal dobri in sveti
„Nedolžno italijansko pesemeo" je stvari." Toraj jutri v Barkovlje! baje pel prošlo nedeljo v Dekanih oni Va- j Socijalistična nasilstva. Danes so lentin Furlanič, ki je bi! potem ranjen s prišli v NDO zopet 3 zidarji pritoževat se kroglo iz revolverja. Tako je pisal „Pic-I proti neusmiljemu postopanju podivjanih colo" po onem dogodku in tako Je zopet socijalnih demokratov. — Pri tvrdki Ga-pisal v svoji včerajšnji številki, poročajoč gUelmo Gandrus se je od njih zahtevalo, svojim vernim, da je poslal svojega poseb- da se vpišejo v socijalno demokracijo ia nega poročevalca k Furlaniču v mestno bol- plačajo visoke prispevke, ker drugače ne nišnico, kjer je Furlanič povedal, da je pel smejo delati. No, delovodja je pa, videč, da popolnoma nedolžno pesmico : „N e 11 a prepir noče ponehati, poslal te tri delavce, patria de Rosetti no se parlaki so organizirani pri NDO, delat v neko cheitalian!" — »Bil sem dobre volje", jamo pred stavbo: kopat zemljo, kjer Je pada je rekel Furlanič, „in nisem mislil, da dal dež, češ, ako ne b^te skupaj, bo boljše, zagrešim bogzna kak zločin žalitve slovan- se ne boste pretepali. In ka| se je zgodilo ? stva, pojoč ono pesemeo, in to temmanj, ker Naenkrat je začela padati opeka in kamenje sem tudi jaz Slovenec".	i doli in ubogi delavci so bili prisiljeni takoj
Tako torej! Nedolžna pesemca je to, zapustiti delo, ker so se nahajali v smrtni In posebno še potem, če jo poje kdo na- nevarnosti. Torej, zahibtno, s kamenjem in lašč, samo da bi izzival, v popolnoma slo- opeko so začeli sedaj, ker vidijo, da |e vse venskih Dekanih. Sicer smo itak že v svo- njihovo prizadevanje — zaman. Radi tega Jem poročilu o onem dogodku v Dekanih dogodka je že vložena kazenska ovadba, precej natančno opisali tega „tudi Slovenca" Suspendiran odvetnik Glasom raz-Furlaniča, a njegovo pripovedanje „Piccolo- glasa odvetniške zbornice je suspendiran vemu" poročevalcu ga označuje še mnogo za dva meseca, od 17. majnika do 16. j*-bolje. Oseinnajstleten mladič, ki mesece in Hja 1912. odvetnik dr. Antonio Tarabocchia mesece izziva po vasi s takimi, narodni čut v Puli. Za substituta mu je imenovan od-vsega dekanskega prebivalstva žalečimi huj- vetnik dr. Giuseppe Bregato v Puli. skaškimi popevkami, je pač vse kaj dru- Izlet .Strossmayerovacaa u Sv. gega, kakor pa nedolžen angelček, ka- Križ: Izletni odbor hrv. društva „Stros-kršnega bi ga rad naslikal „Piccolo" v svojem smayer" pozivlje tršćanske Hrvate, da se navdušenju zanj, ki je vendar nositelj tržaške pridruže izletu „Strossmayerovaca", koji će italijanske poulične kulture v slovenskih De- se prirediti sutra u neđelju u bratski, slo-kanih.	venski Sv. Križ.
Tu s» vidr, kako najde vsak, ki iztegne Sutra u nedelju popodne naći će svoj omazani jezik proti našemu sloven- se u Sv. Križu na tisuće Slovenaca iz skemu rodu in Jeziku, najboljšega prijatelja Trsta I čitave slovenske okolice, zato v „Piccolu", tu se vidi, kako veselje Ima ta „Strossn^erovci* žele, da se u slovenskem list tržaškega vele'talijanstva na vsakem kolu nadju u što časnijem broju i tršćanski prodancu, ki se je nasrkal njegove strupene Hrvati.
gnilobe in Jo potem kot cvet italijanske Nadomestne volitve v obrtno sodišče, prosvete odlaga med slovenskim ljudstvom. Mestni magistrat razglaša, da so volilski In res ponosen ie lahko „Piccolo" na te imeniki za nadomestne volitve v obrtno so-: svoje vasovance, ki s psovkami na Jeziku in dišče razpoloženi na vpogled od 19. maj-j kamenjem v roki rešujejo čast italijanstva po nika do vštetega 1. Junija in sicer od 9 slovenskih vaseh.	dop. do 2 popoldne (ob nedeljah in prazni -
V Dekanih Je „Piccolova" strupena kih od 9 do 12 opoldne) v drugem nadstr. | setev že šla v klasje, in naj se „Rccolo" le mestne hiše.
'ne veseli prezgodaj, kajti zadnja beseda o K slavnosti razvitja zastave Šeni-tej stvari Še ni izgovorjena in sodišče si bo akobske Čitalnice so se nadalje priglasila, onega nedolžnega Furlanlča cgledalo malo sledeča bratska društva društva: 8. Zveza , bolj natančno, kakor pa bo to ljubo jugoslov. železničarjev. 9. Nar. delavska or-njemu In njegovemu velikemu prijatelju ganizacija korp. z zastavo. 10 Velesila, Ške« „Piccolu".	denj, korp. z zastavo. 11. Adrija, Barkovlje,
Zopet kolera v Italiji. Doznajamo iz korp. z zastavo. 12. Ilirija St. Jikob Trst, zanesljivega vira, da se Je tudi letos poja- korp. z zastavo.
vila kolera v južni Italiji in ima, kakor kaže, Bratska društva so naprošena, da nam tendenco za Širjenie proti severu. Tako nam nemudoma javijo svojo cenj. udeležbo, da grozi tudi letos velika nevarnost, da se ta nam bo možno Še pravočasno sestaviti neljubi gost pojavi v naših krajih. Seveda spored.
V Trsta, dne IS maja. 1912.
»EDINOST« št. 138.
Stran HI.
dni
Lep! Slovenci! Tržačan, ki se je te ako priborimo pašnike, ki so sedaj večino-mudil v Liubljani, nam poroča o slede- raa neobdelani, in koliko več živil bi priha-čem, za belo Ljubljano, središče Slovenije, Jalo na mestni trg.
veleznačilnem dogodku :	? Naj se nekoliko razmišlja o tem zlasti bi
Na restavracijskem vrtu poleg južnega prosil naše zastopnike, da bi sklicali sem na kolodvora je sedela zbrana večja družba Opčine javen shod vseh interesiranih vasi Slovencev. Da so to bili Slovenci, je pač okolice, katerega naj bi se udeležili tudi vsi najboljši dokaz, da so govorili med seboj naši mesni svetovalci, da zvedo, kako se izključno slovenski. Družba je bila vesela in razsiplje denar davkoplačevalcev za prega-se je zabavala z igranjem rta citre in pet- j njanja ravno onih, ki zbirajo ta denar skupaj, jem. Človek bi bil mislil, da bodo ti Slo-j Razpisana služba. Na c. kr. državni venci tudi peli slovenski, toda kakor hitro; višji realki v Trstu se odda s 1. julijem 1912 so zapeli, je bila to nemška pesem. Zapeli: definitivno mesto šolskega sluge s sistemi-j so celo vrsto pesmi, a med vsemi je bila ziranimi prejemki toda brez naturainega j ena sama slovenska, „Bom šel na planin'ce",! stanovanja. Služba Je pridržana podčastnikom I drugo pa sami nemški jodlerji in bogzna i in imajo Šele v pomanjkanju takih prosilcev j kaj še vse. Kakor pa so nehali peti, so zo- j pravico do nje civilni prosilci. Zahteva se; pet govorili slovenski.	znanje nemščine v govoru in pisavi. Prošnje
Za Ljubljano je kaj takega res značilno.: do 15. junija namestništvu v Trstu. Pač res manjka marsikateremu slovenskemu j Pri pomorski oblasti v Trstu je razpi-Ljubljančanu pravega narodnega čuta, in to: sano po eno mesto krmilarja in pilota I. je za LJubljano žalostno, prežalostno! Po-j razreda, oziroma mest, ki se izpraznijo tem se res ni čuditi, da gre tam gori vse:vsled imenovanja na ti dve mesti. Prošnje
tekom 6 tednov od 15. majnika dalje pomorski oblasti v Trstu.
V pojasnilo. V brzojavki o r relaciji ponarejalcev denarja ca Hrvatskem dne 14. t. m. se Je prevajalec misleč, da so tam navedeni kraji kje na Ogrskem in ne poznavajoč madjarskega jezika, držal označenj v izdaji korespondenčnega biroa ter napisal Koros in Kapronca. Uredništvo opozorjeno na to, popravlja, da sta to mesti Križevci in Koprivnica na Hrvatskem.

narobe.
V nedeljo 16. junija 1912. velika sokolska slavnost na Opči-nah! Ta dan naj nobeno drugo narodno društvo Trsta, okolice in Krasa ne prireja svojih veselic!
Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je danes 17. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti aa umirajoče v Gospodu zaspal gospod
FRAN SEME
c. kr. polkovnik v pokoju.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani jutri 18. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti ul. Giorgio Gaiatti št. 20 na vojaško pokopališče, kjer bodo, položeni v rodbinsko rakev. TRST, dne 17. maja 1912.
Olga Velebit roj. Šemć Ida ŠemĆ roj. DraŠkoviČ	Ivan Šeme
hči.	soproga.	brat.
Ljubomir Velebit
c. in kr. nadporofnilc v 5. ulanskem polku dodeljen generalnemu štabu
▼nuki.
Vladimir in Xenia Velebit
Brez drugega obvestila.
Glasbena šola tržaške podružnice, „Glasbene matice" je bila z odlokom c. kr. namestništva od 3. aprila 1912 št. VII»
290. 12 oblastveno potrjena.	. ,
CM podružnica za Bazovico in oko- j vensko ženstvo na važen sestanek, ki bo Siš priredi jutri, dne 19. maja, svojo pomla- jutri POP- ob 4. v ul. Stadion štev. 19, I. dansko veselico s prav lepim in obsežnim I nadstr.
Slov. del. izobr. društvo vabi slo-
lepim vspcredom.
Veselica se vrši na vrtu „Gospodarskega društva" v Bazovici; začetek točno ob 4 Dopoludne.
Pri veselici sodelujejo požrtvovalai sv. ivanski diletanti s Štokovo veseloigro v 3 dejanjih „Moč uniforme"; pevska društva : „Lipa" iz Bazovice, „Slovan" iz Padrič, „Zastava" iz Lonjerja ter tamburaško društvo „Zora" iz Lipice.
Vstopnina za osebo 50 stot. pripravljeni so tudi sedeži I. in It. vrste, ter bogato opremljen paviljon.
K plesu, ki sledi po veselici in bo trajal do polnoči, svira narodno godb. dr. „Volarič" iz Lonjerja.
Podružnica vam obeta obilo zabave, zato pa vas tudi pričakuje v prav obilem številu.
Prihitite torej vsi v nediljo popoludne na zračno in pisano kraško ravnino v mirno Bazovico!
Živinozdravniške službe. V področju primorskega namestništva se oddajo mesta enega višjega okrajnega živinozdravnika, enega okrajnega živinozdravnika s prejemki IX. oz. X. činovnega razreda, oziroma drugo mesto okr. živinozdravnika s prejemki X. čin. raz., potem mesto živinozdravniškega asistenta z letnim adjutom 1200 K in siste-mizirano neadjutirano mesto živinozdravniškega asistenta. Prošnje do 31. majnika t.
1. namestniškemu predsedstvu. Poleg drugega se zahteva znanje deželnih jezikov.
Razno z Opčin. Minule nedelje smo imeli redni občni zbor tukajšnje posojilnice, na katerem je gosp. Andrej Sosič v lepih besedah vzpodbujal ljudstvo na delo, zlasti narodno-gospodarsko delo. V drastičnih besedah nam je govornik predoči!, kako si Je kmet v drugih deželah povspel do bla-
Podružnica CMD v Rojanu vabi pevce in pevke, naj se udeleže nocojšnje pevske vaje cb 8. zvečer.
Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaju naznanja, da je izvolilo na svojem občnem zboru, dne^lO. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Lavo Čermelj fil., podpredsednik : Janez Oražem, med., tajnik: Stanko Lapajne, (ur., blagajnik: Jože Rus, fil., gospodar: Albert Trtnik, med,, knjižničar: Karol Luschutzky, med., arhivar: Tine Jenko, med , namestnika : Vladimir Tohu, jur ; Jurij Otujac, med., pregledniki: Hinko Prelo-vec. Ivan Sajovic, Fran Zdolšek.
a
je otvoril ^^
PISARNO kazenskega zagovornika
v Trstu ulica Caserma 15, I. n. Telefon 18-97.
ZDRAVNIK
Dr. D. EARAMAN
specijaJh*. za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od li1/« do l1/* in od 4Vi do 5*/i popoldne. TELEFON 177/IV.
| Pristna brnsba sukna
pomladna in poletna sezona 1912.
Odreiek 3*10 m dolg t i odre«* 7 kron , . ,, . , 1 rdrezek 10 kron za kompl. moško obl. ) j. odrerek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) I 1 odreže k 17 kron -f--J—|- Bamo H—' 1 odrerek 20 kron
Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tad) povrSnike, tur, lodne, Bvilene kamgovne itd. pošilja po tov. cenah realaa in solidna, dobro znana zaloga sukna
Tržaška mala kronika.
Trst, 17. maja. j Politične aretacije. Zadnje dni je vzbudila precej pozornosti aretacija treh oseb, j ki se je zgodila sočasno v Ronkih in pa; v Gradcu. V Roukih sta bila namreč areti-j
rana uradnik Oilberto Finzi in pa italijanski Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: podanik Alfredo Borsetti, v Gradcu pa dijak. 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in Claudio Suvich. Izpočetka se je mislilo, da;., vodne (spolne) bolezni: 11 l/, — 1. --i sta aretaciji v. Ronkih in v Gradcu v kaki ————
medsebojni zvezi, toda to nI resnično, kajti ^^^■■■■■■■^■■KHH < *	, . , . .
med obema zadevama nI nikakega stika UMETNI ZOBJE tfŽIlSkfl PHHllIJIllnil 0011001
Dr. Pecnik
Zrst, via S. Caterraa štev. 1
Slegel - Imhof • Bfflnn (Brno).
Vzorci gratis in franko.
Ugodcosti privatnih odjemalcev, naroČevati sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mestu so velike stalne, nizke ceue. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v svežem blagu.
gtgjr ODLIKOVANA
Plombiranje zobov
Ravnotako tudi ni resnica, da bi bili omenjeni trije aretirani zaradi veleizdaje, temveč
so fmdr podkliui ^radi rcoenla	b	b
Včeraj popoldne Je bil na zahtevo pre-; "" i	w u	V
iskovainega sodnika aretiran v Piranu'^	hnlonino	—
24-letni Augusto Stock, bivaioč sicer v Go- _ VSaK6	DUlGUSlIU	— rlci, kjer Je zaposlen kot pomožni učitelj na;
ULICA GI08UĆ CARDUCCI ŠT i 21
Barun različnih izberov najfinejših moSkih in tonskih obuval po naj nitjih cenah se prodajajo tudi
po izrednih cenah :
Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po K 10'— Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Bozcalf oblika Dsrby . . po K 10 50
lili, ajci |C Mpuucii KUi ^umuiiii uwiti| i«a	v	ust-jo DU&uan uuiina udi uj • •	" . - »»
neki zasebni šoli. Stock je bil tajnik trza- ft*. I Pormolr Sj Tliftohar Usnje Boicalf z zaponami Triumph po K 10 50 Škega društva „Sociefa degli studenti". ; Ui -	3	^ u dečke j K mMljj . V8akov. bUgo L
zobozdravnik konces. zobni tehnik
TRST
Oblast Je izvedla hišno preiskavo v Stockovem stanovanju v Gorici in tudi v j
eus.an|a ravno	?Stš^a.o^^a^junc, —, O—n,, štev. ,3, n.
gostanja ravno potom gospodarskih zadrug npIiali v nrp]slrnJu;,|n{ 7annr tr?a5lrPoa mtm^m^mmmmmmmammmmm^m in predavanj, ki so jih prirejale zadruge.
Oblike modeme.— Delo zelo trpežno.
Žal, da se naše ljudstvo še^ vse premalo zanima za taka predavanja. Želimo gosp. našemu rojaku, da bi njegove besede obrodile dober sad. Bodi mu tudi tu iskrena zahvala na tem, da nas ob vsaki priliki uči marsikaj koristnega!
Tu na Opčlnah imamo razna društva in z?druge, ki slone vse na narodni podlagi; mislim, da jih je kakih osem. Vendar se danes omejam na eno, katero zanima širjo javnost, zlasti pa našo okolico. Vsa okolica bije boj, boj za svoj obstanek. Povsod, na Dunaju v parlamentu, vsi deželni zbori in! razne
peljali v preiskovalni zapor tržaškega so dišča in ga dali na razpolago preiskovalnemu , sodniku dr. Janchiju.
„Eulenburgovec". Zaradi zločina proti- š nravne nečistosti je bil snoči aretiran neki Vittorio Corazza. Zaslišan ni hotel povedati prav ničesar, niti osebnih podatkov niti: kakih opravičeb.
Zastonj se je vozil. Ko je pripluli
KJSfcaS S3SA!-. tek°jodda po dosedanjih pogojih
njem 36 - letnega zlatarskega pomočnika ali pa tudi v najem. Salomona Jacchia iz Adena, ker se je v j Pismene ponudbe na Posojilnico v
GOSTILNA
o Narodnem dona o Celja
Port Saidu skrivaj splazii na parobrod, kjer
kc^porad^ugibHe^o kako odpcmoč" i» ga potem našU skritega med premogom, Celju do 25. majnika t.
uJi'^nM »rS^frilko se je parobrod nahajal že na visokem	^^^mr^
1.
neznosni dragmji; ludi mestni svet^^tržaški j1% parooroa nahajal se je pečal s tem vprašanjem. Toda poglej- morju. Potemtakem Je Jacchia opeharil L!oyd
mo kako rešujejo to pereče vprašanje! Našalza 80 frank?v ziatuJ ,ko"kfc	Pre;.! ^
okolica bije potom zadrug opravičenih po-jvoznilia J? treti razred	Salda *1 Trst.
sestnftov bo p^oti mestnemu magistratu, ki Jacchla se I« ogovarjal, da Je pnšel na bi si hotel prilastiti ckcličansko pSsest, naše pa4rmV P^anos i da se ni hotel odpe-
pašnike. la Vnvno temu gibanju, "ki je zlasti1^ ^čPa	fe mo^l Xtl
pri nas na Opčinah dosoelo do vrhunca,	s parnua in seje mora, peljati
posvečam teh oar vrstic v razmiSIJevanJe.	1Pf,z"ati Ie {reba možakarju, da si Je.
Zadnji čas opazujem ta boj na Opčinah, d0&r?. ^^ 3SIvar'	n . c ... |
, odbor zadruge Utopil odločno Ped' ^dar ^ -- ~ ^ Fel.ks,,
iz Srbije
V TRSTU. — Centrala v ulici Giosue Carducci Št. 3 (občinski paviljon). TELEFON št. 2567.
Podružnica pri Sv. Jakobu, ul. Pozzo 20.
Prodaja se meso po sledečih cenah : Sprednji deli s prilogo od K 1 48-1*64 Žadnji „	w „ K 180 - 2*04
Zadnji „ brez kosti K 2-52
Vedno na razpolago sveža teletina, jagnjetina —-^—— in kuretoina I. vrste.

ko je odbor zadruge nastoprl ouiocno p geslom: ali zmagati ali pa častno podleči 1 Kako hudo se mora odbor boriti proti njim, ki ]im je dobro vsako sredstvo, pa bodi Še tako nepošteno, da se mora človek naravnost čudili, kako še sploh vztraja pri tolikem naporu brez nikake opore, nikake pomoči. Zato apeiujem do Vas okoličanov, ki bijete isti boj, da se združimo enkrat v močno četo, da tako združenimi močmi stopimo v boj proti skupnemu sovražniku I Da se pa dogovorimo enkrat med seboj, je potrebno, da se sestanemo, da apeliramo na naše g. zastopnike v deželnem zboru in v parlamentu in jih opozorimo na krivics, ki se nam gode. Saj to ni samo interes okolice, ampak mestnega Slovenstva sploh. Pomislimo le, koliko govedi bi lahko bilo več,
Temperatura včeraj cb 12. opoldne -|- 155 C*. — Vreme včeraj: Deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Temperatura se d.fga.j Na severu bora, na jugu široko.	i
			
0	>		
	O		
JC	C		
B	1		
cS	-G		
tc	>		
0	hM		
CC	O.		
NI	••		
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. Setie Fontane 834 (vogal Donadoni)
priporoča cenj. občinstvu Bvojo
pekarno in sladčičaruo
v kateri prodaja ?es dan svež kruh in aladčice
vs8 izdelana z zdravstvenim elektr. strojem.
Izjava«
Podpisani izjavljam, da obžalujem, da j sem javno razžalil gospe Marijo Rupena | in Marijo Simonetti, stan. v ul. Mlina na j veter 62, ter ju prosim, da mi odpustita j to moje dejanje.
TRST, dne 15. 5. 1912.
Ivan Dujc, posestnik
«1. ICtina na t«ter 96.
POZOr! w ZA BIRMO!! -mm POZO!1!
Vaak Slovenec, ki je birmanski boter, naj pride obiskat slovensko trgovino
Alojzija Povba, urarja in zlatarja, Trst
(Pri sv. Jakobu) Ulica del fcivo Štev. 26 (Pri sv. Jakobu)
kjer dobite vsakovrstna darila zlata in srebrna po zelo nizkih cenah.
Stran IV.
EDINOST" št. 138.
V Trstu, dne 18. maja 1912.
Nar. del. organizacija.
—	Vsem onim zidarjem, ki bi radi pristopili k narodni delavski organizaciji, naznanjamo, da se sprejemajo novi člani vsak dan cd 10—12 ure dopoludne in od 4—8 ure zvečer. Ob nedeljah od 10—12 ure popoldne.
—	Krajna skupina mestne plinarne NDO priredi v najkrajšem času veliko veselico na vrtu konsumnega društva „Jadran", nakar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo. Natančen spored objavimo v prihodnjih dneh.
—	Delavci škedenjskih plavžev in čistilnice petroleja so vabljeni na sestanek, ki bo danes ob 7*30 zvečer v „Gospodarskem društvuv Skednju.
—	Skedenjski zidarji 1 Vabljeni ste na sestanek, ki bo danes ob 8 zvečer v „Gospodarskem društvu" v Škednju.
—	Jutri društven ples v društveni dvorani NDO ul. sv. Frančiška št. 2. Začetek ob 4. popoldne.
—	Zidarjll Ako se vam je na delu kaj pripetilo s strani socijalnih demokratov, naznanite nemudoma vodstvu NDO, ul. sv. Frančiška št. 2.
—	Godbeni odsek NDO opozarja in vabi vse tovariše izvršujoče in podporne člane na občni zbor, ki se bo vršil danes dne 18. maja v društvenih prostorih ul. sv. Marka št. 21 z običajnim dnevnim redom ob 7. uri zvečer. Odbor nujno apelira na vse prijatelje godbe, da se tega občnega zbora udeleže v velikem Številu.
Vodstvo.
—	Pripravljalni odbor skupine tehničnega zavoda „Sv. Marka" sklicuje za danes ob 4. popoldne sestanek v gostilni „Kosič pri sv. Jakobu.
—	Delavci tovarne „Linoleum" so vab--ljeni na važen sestanek, ki bo danes ob 6.' zvečer v gostilni „Kosič" pri Sv. Jakobu,i ul. sv. Marka št. 19.
¥est! iz Goriške.
t
Občinske volitve v Kanalu. Iz Kanala poročajo, da so pri včerajšnjih volitvah v III. razredu zmagali naprednjak!. —' Danes volita prvi in drugi razred.
Briska CM podrušnica v Biljani bo' imela v nedeljo dne 19. t. m. svoj občni zbor v prostorih g. Kožbina. Dnevni red po pravilih. Ob 5. uri zvečer bo v stari šoli predstava z godbo v prid narodnemu šolstvu. Rojaki! Z ozirom na veliki pomen naše šolske družbe pričakujemo velike udeležbe. Zlasti apeliramo tudi na ženstvo, da se enkrat vzdrami in poprime rodoljubnega kulturnega dela sebi v čast in domovini v has 1
Bralno in pevsko društvo „Ladija" v Devinu priredi na binkoštni ponedeljek dne 27. t. m. običajno tombolo s plesom v korist tukajšnjega slov. otroškega vrtca. Ples, pri katerem bo svirala vrla sokolska godba iz Mavhinj, bo na obširnem vrtu g. Mir. Piessa v Devinu. Zvečer se bodo zažigali krasni umetni ognji. Začetek tombole točno ob 6 zvečer. Pred in po tomboli ples. Odbor vabi vse znance in prijatelje.
Vesti iz Istre.
Iz Doline. „Konsumno društvo" v Dolini je nabralo na predlog g. tajnika A. P. Sanclna pri rednem občnem zboru 11. t. m. 6 K za CM podružnico za „Breg" (med temi K 1 27 g. Jak. Štranj, upok. c. kr. jet-niškega nadstražnika) ter je ob enem sklenilo naročiti si družbin nabiralnik. Zavednim članom „Kons. društva" presrčna hvala! Gospodarska in konsumna društva, posnemajte !
Iz Ricmanj. Občni zbor pevskega-bralnega društva „Slavec" se bo vršil dne 19. maja.
Hitrost naših pošt. Iz Črnikala: Naša poštna zveza s Koprom je skrajno pomanjkljiva in daja povoda za mnoge pritožbe. Meni na pr. se je zgodilo v prejšnjem tednu irikrat, da Je iz Čriikala v Koper, oziroma v Renče rabila nakaznica 5 dni. Isto tako se je zgodilo z dopisnico. Mislim, da bi popied piišla iz Pariza.
Josip Znideršič, zidarsko podjetje.
Pevsko-bralno društvo »Svoboda" pri Sv. Antonu se tem potom iskreno zahvaljuje vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli, da je dne 5. t. m. prirejena veselica tako lepo vspela. Zlasti veljaj prisrčna zahvala bratskemu društvu „Straža" iz Trušk, vrlemu pevskemu zboru iz Tinjana in narodni godbi društva „Volarič" iz Cezarjev za prijazno sodelovanje. Tudi domačemu pevskemu zboru, diletantom In de-klamovalki gci. Kocijančičevi: lepa hvala! Posebna zahvala še vsej oni gospodi, ki so preplačali vstopnino. Jako smo hvaležni prijaznim gostom društva „Strossmaver" iz Trsta in kvartetu Lovrečič-Cerut-Brnetič-Krševani. Na veselo snidenje ob sličnih narodnih prireditvah tu in drugod!
Redni občni zbor pevsko-bralnega društva „Svoboda" pri sv. Antonu se bode vršil v nedeljo 19. t. m. n običajnim dnevnim redom. Rodoljubi! Zbirajmo se v naših narodnih društvih, ki so močan jez proti ■avaiom sovražnika — zlasti tu na Ko-
prščini I	_ ^
Pevsko bralno in godbeno društvo „Volarič" pri Čežarjih priredi svojo veselico
dne 9. junija t. 1. Prosimo bratska društva, da se zglase za prijazno sodelovanje najpozneje do 1. junija, da zamoremo pravočasno sestaviti spored veselici. Velike reklame ne delamo; naj zadostuje le to, da stoje Čežarji v laški koprski občini.
Iz Trušk. Dne 23. junija t. I. priredi tukajšnje pevsko-bralno društvo „Straža" svojo poletno veselico na Kortini. Da ne bo veselica zadnjo nedeljo junija, je krivo to, da je dan preje birma, isti dan pa t. j. 30. junija pa birma pri sv. Antonu. Te okol-ščine so nas prisilile v to, da imamo veselico 23. junija.
Na vsporedu je petje, igra, godba in srečkanje. Slavnost zaključi ples na zelo prostrani „jugni" ob igranju izbrane godbe. Kakor kaže ima biti to dan lepega uži:ka. Posebno igra bo nudila mnogo zabave. Vloge pa so tudi v dobrih rokah. — Kdor si želi par prijetnih uric, naj le pride omenjenega dne na našo slavnost. — Tem potom so vabljena tudi bližnja pevska društva na prijazno sodelovanje. Ono društvo pa, katero misli nastopiti, naj ram blagovoli do 10 junija naznaniti, s katero pesmijo misli nastopiti, da bomo megli pravočasno sestaviti vspered.
CM podružnica pri Sv. Antonu priredi veliko veselico v prid naši šolski družbi v nedeljo 7. julija t. I. v prostorih „Gospodarske zadruge" pri Turkih. Res Je, da se je poprej zglasila naša sestra v Bregu za enako slavnost istega dne v Boljuncu. Mi pa pravimo: Komur je predaleč v Boljunec, pridi k Sv. Antonu, komur je predaleč k Sv. Antonu, pa pojdi v Boljunec! Stroški, ki bi imeli nastati za daljno vožnjo, naj gredo rajše v prid družbi.
Sosedna pevska in godbena društva prosimo za blagohotno sodelovanje in mnogoštevilno udeležbo. Rodoljube prosimo za kak mali dar za srečolov. Vsak najmanjši df r bo dobro došel, a korist od tega bode imela naša kri. Prva nedelja julija bodi povsod po Slovenskem namenjena za naš mladi naraščaj v strah in trepet vsem onim, ki bi radi videli, da ostanemo Slovani v trajni temi l _
Druge slovenske dežele
Telovadno društvo „Sokol" v Ilirski Bistrici otvori letos dne 9. Junija slovesno svoj Sokolski dom. S to prireditvijo vrši se ob jednem Sokolski dan Idrijske Sokolske župe. Vabimo že danes vse zavedne Slovence iz bližnje okolice, da prihite ta dan v prijazno Bistrico. Veselica se bo vršila na planem. Natančni spored priobčimo pri hodnjlč.	Na zdar!
Mali oglasi B8
HH HM
m mm ■■ ■■ im mm ■■ ■■
Ari stide Grualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odllkouona touarna ( svetinjo ) cevi In cementnih
• i • •
plotf, teracou in umetnega Komna.
• • • •
Sprejema vsakorrstno delo v eetnento.
One zmerne, delo top.m.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Ksrol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Avgust
via Stadion 35.
Velik izbor PUoqui-verišic
Sirantiranih m priveskov, aprstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnata in jeklene ure. Begolatorji ic prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave z garancijo enega leta. Gramofoni ln ploiče vseh vrst.
ŠTIPAN MIMIOA
trgovina Dalmatinski vin
lastnega proizvoda is Rogarnice pri Omišu
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria št. 14.
m.
Tine na debelo ln za družino v vseh - gostilnah. -
loiioiionoiioi V GOSTILNI loiioiiononoi
fii dne ^mericam
v Trstu, ulica Crosada št. 3
se točijo izvrstna ISTRSKA in VIPAVSKI TDiA po 7mern h cenah, preiskana od ces
kr. popkuSevališča za živila v Gradcu v smislu § 3 zakona z dne 16. jan. 1896. g t. 89.
Za mcogobroien obi-k st toplo priporoča svojin roj c ki m v mestu in na deželi
JOSIP ČERMELJ, lastnik.
Nafolrssv*	8lužbo» govori Pet jezikov. Pri-
ndLdKdr haja tudi ob nedeljah. Naslov: ul ca Valdirivo žt. 15, III. nad. deano.	1075
a|Q nvnfisi atH g08tilni v središču nd prUUdJ mesta obenem z inventarjem ia dekretom. Informacije daja „Prva primorska gostil-ničarska zadruga , ulica Felice Venezian 5, pritlič e. ___717
Qnoriiriicll9 inkapantinjo, zmožno OpcUlUlJoKa italijanskega in slovenskega cz. hrvatskega jezika, katera pozna tukajšnje mesto. Ponvdbe z zahtevami na upravnižtvo lista pod šifro „Sped."_1065
Da* m/o tr7!lčlf9 Spedicijska tvrdka Uče mar-19 Vrt U	ljivega hrvaškega kores-
pondenta. Ponudbe z zahtevami na upravnižtvo lista pod Šifro „Šped."	H66
Proda " ssutf Ml ^ ° »i1J O SIP BABIC - Trst
Gualtiero Cozzio
Passo Sa» Glevannl 2
ln Tsrreate lo (nasproti Chlozzl) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
L* električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
tik velike ceste. Ptjas .ila d»ja Jernej Košuta St. 1, Prosek.	1030
flHrlo Be lePH uieblirana soba z dvemi posteljami UUtla in s hrano. Ulici Belvedere 12, pritličje, j urejeno ca levo.	912
via San Mare o št. 12.
Priporoča avojo na novo prevzeto in
TnmateKfi mladeniči priredijo dne 19. maja I U ITI <*} O HI ^avni ples na dvorišču gosp. Ani! Černe, gostilničarja v Tomaju. Swra svetoivaneka godba.	1018
Hišo v Bojanu št. 394 EEA&t
minut od cerkve tddaljeno, proda laBtnik Dregotin Starec na Pro.-eku.	1060
Birmanske Dotre in botri!
Va5 edini fotograf je ANTON JER\IĆ, Trst, V,a delle Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.
tvrdka Ant. Bolho, Gorica
c. kr. velezaloga smodnika
naznanja slav. občinstvu, da je dobila dovoljenje za
prodajo dinamita,
ki se bo prodajal od 9-12. preDp.
Ato želite jesti vedno dobro testenino
zahtevajte samo ono Iz tovarne
EMILIO KOČEVAR
v Trstu, uL Vittorino da FeKre 3 uhod v ul. Casfmiro Donadoni.
GOSTIMO
Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala.
Kuhinja domača vedno na razpolago — - i gorkimi in mrzlimi jedili. — —
ČE?I JARNiCik
Valentin Čeh
{gg Trst ul. S. Carducr i 40. gg EPj Prodajnim z delavnico vsako- gg mm TFbtnega obarala za moške in ga J™	ienske ter otroke.	^t
n SPREJEMAJO SE NAROČILA
3 - PO MERI.
BB Cene zmerne.
13
Dobro j mro! Ham pa kam?
„Grera kupit par čevljev." — ,Ako hočete biti dobro postrežon. Vam svehrem. da preste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio") ^
tam dobite vsakovrstno obuvn:o od najfineiS' jo nainavadnejee vrsto po nizki ceiii.u SVOJI K SVOJIM ! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Nova trgovina jestvin in || koionijainega blaga
Mate Lovrić f§
Trst, ul. Guarcia št. 26
(ogel ulice Rivo) Prodaja olja I;t mila ter drusr'h stvari za perice. Tlt-o in likerji t BtekleLicah.
Blago verno sveže in cene iakf> zmerne, r® Pripor ća se c. občinstvu za o:>iltn post-t
HHačiiiHaHaiiHaBiiBB
l\mm In meščani!
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM)
MHMHMbH
i Umetni: fotogroflčnl |
m E rđfc BteUŽ C
3 Ulloft Rivo Itev. 4* (pritličja)
ti
flfla

»a
IrrrtaJ« «kl Isto^tSti* 44a, U-k*r tod) iMfltd«, pcasaik«, iotr»> ajort	><W«1«IIMW plnMa m
mitmia« ipotatalk« [M. M. IM.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
bdi rtstaMtl P. B. urafalkor ■prajem* unft« La JLk larrtoj« m doan, mstiMlo« ta<M nnij mata,
FaaiL^ssjsaE^aa
Zaloga tu- in ?nozer?! vin špirita likerjev In razorodaja na drobno in debelo
TAKOB PERHAUC
Ml
Trst, Via delle Acque š . 6, Trst
(Nasproti Ctff6 Centrale Velik it.or francoskega .^ampanica, penečih desertnih italijaeskih in avstro - ogrskih Tin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Me^ella in Chinnti. Kuno, konjak, razna žganja ter popebni printni tropinov c, ilivo-vec in brinjevec. Izdelti I. vrate, d >Ali iz do tirnih krajev. Vsaka naroiba ae takoj irrHi Razpošilja se po povzetju. Ceniki nn zahtevo in frunko.
Razprodala od po! litra naprej. 2(M
(O >
BB
e
N
e
BL
0 dobroznoni zalogi izgotouljenih oblek
ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne mAll'Antico ussaro
PočenSi od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulaterjev, debelih jopičer, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd.
po izredao nizkih cen^h, tako da se ni bati poštene konkurence.
Radi tega vabi podpisani lastnik Klavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladiiče, pre dno nakupuje goriomenjenc predmete.
Udani VITTORIO PISCUR.
TJ O N O
(D
=i