Političen list za slovenski narod Po poeti prejeman velja: Za «tU loto predplafcm 16 fld., xa pol leta 8 gld., xa četrt le'« A fld., «a jid» meiec 1 fld.10 kr. V idminlitradjl prejeman velja: b a «le leto II fld., ca pol lata 8 fld., ca «etri leta 8 fld., ia jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poilljan velja 1 fld. 30 kr. v«{ na leto. Poiamne Itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (laser a te) vsprejem» upravniltvo ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee It. 2. Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo jo v Semeniiklh ulicah It. 3, I., 17. Izhaja vsak dan, imemJi nedelje in prainike, ob pol 6 uri popoldne. V LJubljani, v soboto 2. oktobra 1897. Letnilc XXV. 225. Državni zbor. Dunaj, 1. oktobra. Državni proračun za leto 1898. V današnji seji, ki se je pričela ob '/»12. uri, je rfinančni minister vitez B i 1 i n s k i predložil proračun za prihodnje leto ter poldrugo uro pojasnjeval in utemeljeval posamezne postavke. Ker tiskano poročilo še ni razdeljeno, mi je danes nemogoče obširneje poročati, samo toliko, kolikor sem mogel v šumu povzeti ministrovemu govoru. Skupni proračun potrebščine za 1. 1898 znaša 715,920.827 gld. brsz investicijske potrebščine. V primeri s proračunom za leto 1897 v znesku 690,132.258 gl., se je torej zvišala za 25,798.569 gl. V isti meri so se zvišali dohodki, ki se proračunavajo na 719,900.282 gl. in so v primeri z dohodki, proračunjenimi za tekoče leto v znesku 690,132.696 gl. višji za 29,767.586 gl. Torej znaša v proračunu za prihodnje leto prebitek 3,969.017 gld. V nastopnem navedem postavke posameznih poglavij in naslovov, v oklepu pa postavke za leto 1897, iz katerih je razvidno, za koliko so v posameznih točkah narasli stroški, oziroma dohodki. Potrebičina. 1. Najvišji dvor, stalna postavka v znesku 4,650.000 gld. 2. Kabinetna pisarna Nj. Veličanstva 50 odst. v znesku 76.864 gld. 3. Državni zbor, in sicer gospodska zbornica 50.155 gl. (42.713), poslanska zbornica 972.505 gl. (968.312), skupni stroški obeh zbornic 150.227 gl. (192.274), delegacija 21.620 gl. (15.820), kontrolna komisija drž. dolgov 11.755, parlamentna zgradba 100.000 gld., skupaj torej 1,306.262 goldinarjev (1,340.874 gl.) 4. Državno sodišče 23.300 goldinarjev — (22.725 gld.) 5. Ministerski svet 1,330.021 gl. (1,317017 gl), in sicer ministersko predsedstvo 189.733 gid., dis-pozicijski zaklad 100.000 gld., stroški uradnih čas- 0 Wolf! Welch Schauspiel! aber aeh! ein Sehauspiel nur! Giithe: Paust. „Sedaj, gospodje, bodem nabil pištoli .... Tako 1 Videli ste, da ste pištoli nabiti jednako..... Vi, gospod eekundant, prosim, držite jedno, in Vi drugo.....V žepno ruto napravil sem vozel, gospodoma dvobojevnikoma nudim konce svoje rute, da žrebata. Kedor potegne konec z vozlom, dobi pištolo, ki jo držite Vi, nasprotnik pa drugo..... Tako 1.....Odmeril bodem sedaj 25 korakov .....Tako 1.....Prosim gospoda dvobojev- nika, da stopita na odkazana jima prostora ter, ako hočeta, strelita, kedar doštejem do tri . . . Ena, dve, tri1" Dva strela. Jeden napravil je luknjo v zrak, drugi v nasprotnikove suknje rokav, mnogo več ne. Tako nekako vršila se je najnovejša tragiko-medija našega parlamenta. nikov 660.800 gld. (677.100 gld.), brzojavna in ko-respondenčna pisarna 145.000 gld. (142.000 gld.), upravno sodišče 234.488 gl. (210.604 gl.) 6. Prispevek k skupnim stroškom 122,656.440 (119,132.680 gl.) 7. Notranje ministerstvo 26,623.441 goldinarjev (24,510.875 gl.) V tej svoti je vračunjenih kot četrti obrok 65.000 gld. za popravo državne ceste in železni most čez Krko pri Novem Mestu in 30.000 za popravo državne ceste pri Čatežu ob Savi, za uravnavo Save 76.300 gld. 8. Ministerstvo za dež. brambo 24,072.681 gl. (23,094.170 gld.) 9. Naučno ministerstvo 29,177.140 goldinarjev (27,920.665 gld ) Pri tem poglavju se mej drugim proračunava za popravo cerkve v Dvoru pri Polh. Gradcu kot prvi obrok 3000 gld., potrebščina verskega zaklada za Kranjsko 194.700 gl. (195.700 gl.), poprave in prezidave na Kranjskem 16.815 gld. (2.792 gld.), za popravo župne cerkve v Moravčah kot prvi obrok 1 520 gld., za popravo zidu pri botaničnem vrtu drž. gimnazijo ljubljansko 1.600 gld., za učila in opravo drž. gimnazije v Kranju 800 gl., strokovni obrtni šoli v Ljubljani v pokritje zastan-kov 250 gld. 10. Finančno ministerstvo 112,651.806 gld. (103,846.677 gld.) 11. Trgovinsko ministerstvo 49,445.049 gld. (47,326.304 gl.) 12. Železnično ministerstvo 96,525.500 gold. (93,974.710 gld.) 13. Poljedelsko ministerstvo 11 967.406 gld. (11,521.676 gl.) Ta svota obseza znesek 1,640.000 gl. (1,463.000 gld.) v podporo deželne kulture, prispevek 750.000 gld. za melijoracijski zaklad, za pokon-čavanje trtne uši 250.000 gld. (230.000 gld.), za brezobrestna posojila po trtni uši poškodovanim vinogradnikom 160.000 gl. (120.000 gld.) 14. Pravosodno ministerstvo 28,065.087 gold. (25,036.808 gld.) V tej svoti se proračunava mej drugim za zgradbo uradnega poslopja na Vranskem Wolf pa, ki je svojega sedanjega nasprotnika v dvoboju preje v zbornici imenoval „Scbuft" poda mu sedaj, ko je ta dovolil, da nekoliko strelja nanj, roko, kar navadno storimo samo ljudem, katere čislamo. Kedaj je imel torej Wolf prav, v parlamentu, ali v vojašnici, kjer se je vršil dvoboj ? Kedaj je lagal ? Wolf 1 To ime postalo je sedaj po zaslugi grofa Badenija, toda popolnoma po nepotrebnem, zgodovinsko. Sicer ga zgodovina ne bode prištevala velikim junakom, kakor skušajo to delati naši nemško-narodni sodržavljani, in kakor skuša v svoji pohlev-nosti delati v svoji „Ostdeutsche Rundschau" on sam. Uvrstila ga bode povestnica po vsej pravici mej velike ničle, to grozno ničlo, pred katero pa je nekdaj postavil avstrijski ministerski predsednik sebe, tako, da je ničla dobila pomen, ali, če uže tega ne, da se je vsaj opazila. O tej ničli, ki bi je sicer ne opazil živ krst, govori in piše se sedaj povsodi. Mož do sedaj ni druzega delal, nego, kakor prismojen hrošč tekal po zbornici in se slepo zaletaval sedaj v enega, sedaj v druzega. In tega prismoje- 10.800 gl., za uradno poslopje v Šoštanju 6470 gl., za nakup in popravo vojašnice v Novem Mestu še 50.000 gl. 15. Najvišji računski dvor 176.600 goldinarjev (175.200 gld.) 16. Pokojninski zaklad 22,898.800 goldinarjev (22,378.650 gld.) 17. Podpore in dotacije 6,449.505 goldinarjev (7,650.880 gld.) 18. Drž. dolg 170,553.910 gl. (168,137.859 gl.), in sicer obresti skupnega drž. dolga 95,973.852 gl. (96,488.601 gld.), obresti drž. dolga tostranske drž. polovice 69,517.755 gld. (66,669.256 gld.) odplačevanje drž. dolga 1,169.000 gld. 19. Uprava državnega dolga 650.190 goldinarjev (666.490 gld.) Državni dohodki. Ne bodem navajal posameznih poglavij, pač pa utegnejo marsikoga zanimati naslednje številke. Tako se proračunavajo dohodki zemljiškega davka v znesku 28,722,500, za leto 1897 so bili proračunjeni na 32,750.000; hišni davek 31,164.600 (33,357.000); dosedanja pridobnina 1,095.500 in se je znižala za 11,380.500; dosedanji dohodninski davek 5,405.300 (za leto 1897 se je proračunavalo 32,303.000). Nasprotno pa se proračunava nova občna pridobnina na 15,239.600 gld., rentni davek v znesku 3,100.000, osebni dohodninski davek 15.624.400 gld. Davek od žganja se proračunava na 33.800.000, od vina in mošta 5,400.000, od piva 37 milijonov, od mesa 7,200.000, od sladkorja 33,465.000, od rudninskega olja 7,300 000, od soli 22,181.500, od tobaka 98,502.300, kolekovine 22,553.400, pristojbine 44,545.600, loterije 16,071.000, mitnin 1,036.600 itd. Poleg tega pa se posebij proračunava za investicijski zaklad potrebščine 29,179.780, pokritja 1,524.050 gld. Finančni minister je tekom svojega govora omenil mej drugim, da ni še določeno, kedaj nega hroSča vjel je grof Badeni, ter ga kot posebno avstrijsko vrsto pokazal svetu. Toda žalostno bi bilo, ko bi bil ta mož res zastopnik vrste. Ne, on in tistih njegovih petero ali koliko tovarišev še ne morejo narediti vrste. To so samo spački, ki ne zapuščajo za sabo sledov svojega žitja. Spomin teh mož, ki germanskega piva siti, vsako jutro lezejo v parlament, kazat moč svojih pluč predsedniku, ki jih z Giithe-jem lahko pozdravlja : Ihr naht euch wieder, schwankende Geslalten, spomin teh kričačev izginil bode kakor kafra. Samo na Wolfa spomnil se bode včasih še zgodovinar, ne toliko, ker je ta mož smešna prikazen v našem parlamentarnem življenji, marveč ker je dal povoda, da je prvi uradnik države kršil postavo, ker je Wolf pomagal pokazati, da živimo v času, o katerem velja, kar pravi Evripid v Medeji, da se v njem •a»i cUx -/.vi r.i'iia sa).tv OTpifK«. misli vlada zvišati plače državnim uradnikom. To omenjam zato, ker so te dni časniki poročali, da bodo plače državnim uradnikom zvišane že s 1. januvarijem 1898. Finančni minister se opravičuje s tem, da še ni preskrbljeno za potrebno pokritje. Po ekspozeju finančnega ministra so razni poslanci utemeljevali nujne predloge gledć državnih podpor vsled vremenskih nezgod. Marsikateri poslanec je pri tej priliki našel svoje srce za bornega kmeta. Celo „slavni" Wolf se je danes podal na gospodarsko polje ter v živih barvah slikal bedo kmetskega prebivalstva v Krkonoših in sploh severnih čeških pokrajinah. Mož je povedal mnogo bridke resnice, katere naj bi ne preslišali gotovi krogi. Danes je tudi socijalni demokrat Hybeš razkladal z vsem patosom svojo po raznih knjigah nabrano modrost o „sreči in blagru" delavskih stanov. Zbornica je soglasno pritrdila nujnosti vseh predlogov. Koncem seje nastane grozen krik. Schonerer kriči, zakaj Še niso na vrsti ministerske zatožbe. Predsednik Kathrein odgovarja, da pridejo na vrsto v prihodnji seji v torek. Na to pa na vse pretege kričita Iro in Wolf proti pravosodnemu ministru Gleispachu, zakaj ne izpusti iz preiskovalnega zapora nemško-nacijonalnega poslanca Hoferja. V tem hrupu predsednik ob 4. uri zaključi sejo. Za državne diurniate. V seji 25. m. m. je vložil posl. dr. Krek s tovariši nastopni predlog: Visoka zbornica skleni: „Vlada se pozivlje, da v najkrajšem času predloži visoki zbornici načrt zakona, v katerem se uravna položaj v državni službi se nahajajočih diurnistov po sledečih načelih : Dninarski značaj diurnistov naj se spremeni v stalni, z ozirom na imenovanje, nastavljanje, plačo in njeno succesivno povišanje, službeno pragmatiko, disciplinarno postopanje, preskrbo za starost, vdove in sirote, zakonito določeni službeni značaj, kakor tudi dotični zakon z dne 19. aprila 1872 ter naj se ob jednem odpravi dosedaj pri diurnistih navadni pavšalni zistem. Dunaj, 25. septembra 1897. Preskrbovanje delavcev za starost in onemoglost. V isti seji 25. m. m. je stavil posl. dr. Krek s tovariši še nastopni predlog: V prospeh varstva delavcev je v naši državi najskrajneji čas, da se uvede zavarovanje delavcev za starost in onemoglost. Delavci imajo pravico do zavarovanja proti posledicam opešanja svoje delavne moči, ker tvori delo javni urad in mora tedaj delavec biti zagotovljen varstva v izvrševanju svojega posla ter preskrbe, ki je primerna njegovi važnosti za celokupnost. Poleg tega krščanskega naziranja o delu tir j a uvedbo preskrbe za onemoglost in starost tadi vzgled drugih držav (n. pr. Nemčija drž. zak. z dne 22. junija 1889), novi domovinski zakon in vedno naraščajoči proletarijat v malem obrtu in kmetskem stanu. Opiraje se na ta razmišljanja, predlagajo podpisani sledeče : Visoka zbornica skleni: „Vlada se poživlja, da kar najpreje predloži načrt zakona gledč preskrbovanja delavskega stanu Spomini na Kredarico. F. S. Finžgar. (Dalje.) Iz Kota po „Gubah" smo hodili, kakor smo mogli. Pot je dolgočasna, jednolična, strma, pa vleče se kot kurja čreva. Nekateri so hiteli skokoma naprej, drugi so hodili zmerno, četrti so krevsali polagoma in se večkrat oddihali ter gledali nazaj in naprej in se skoro jezili, da ni šmentane poti ne konca ne kraja. Uverili so se o istinitosti reka, da gora pred človekom raste. Med prvimi seveda tudi ni bil g. Aljaž. Kdo bi mu zameril ? Leta imajo svoje zakone in pred par dnevi je bil na Triglavu. Ko bi ne bil dosti moder in premeten ter navihan kot ovnov rog, bil bi gotovo sameval. Toda mož je muhast in vp, da ni dobro, če je človek sam: Vae soli, qui, nun aciderit, non habet levantem sel Ali zato se ni bilo bati. Zakaj kdor stopa tako premišljeno kot on, tako varno in polagoma, tisti ne bo padel. Tedaj recimo, da ne velja: „gorje samotarju", pač pa: dolgčas mu bo. Ali vedel si je dobro pomagati. Ce ga je prehitela družba za lučaj, hitro je poklical tega ali onega, pokazal na kako pečino, na kak razjeden za onemoglost in starost. V tem načrtu naj bodo izražena nastopna načela: 1. V svrho zavarovanja naj se ustanove terito-rijalne, samoupravne zavarovalnice, katerih se morajo udeleževati delodajalci in delojemalci. 2. Dolžnost zavarovati se veljaj za vse delavce, ki so zavarovani za slučaj bolezni. Ako preneha dolžnost zavarovanja s tem, da delavec ostavi ali izgubi prejšnje delo, naj se mu trajno ohrani pravica do rente s prostovoljnim nadaljnim vplačevanjem doneskov. 3. Malim obrtnikom in kmetom mora biti odprta pot prostovoljnega zavarovanja. 4. Donašati morajo delodajalci, zavarovanci in država. Doneski naj se proračunavajo perijodično na ta način, da se ž njimi pokrije kapital. 5. Doba vojaške službe naj se zavarovancem uračunava, ne da bi jim bilo treba mej tem časom plačevati dotičnih doneskov. Primanjkljaj pri doneskih mora v tem slučaju pokriti država. 6. Določita naj se dve vrsti rent: a) renta za invalide v slučaju nesposobnosti za delo, katera pa mora rasti od leta do leta s časovno dobo iu viso-čino vplačanih doneskov ; b) starostna renta, ki je pa odvisna le od visočine doneskov in ki se izplača zavarovancu, ko je dosegel določeno starost. Dunaj, 25. septembra 1897. Malo Azije. ii. Iz Zagreba, 27. septembra. Kdor je čital govore opozicijonalnih poslancev v hrvatskem saboru prigodom razprave o verifikaciji, ta se je moral čuditi, da je bilo voljeno sploh toliko opozicijonalcev. Pod takšnim pritiskom, kakor so ga izvele politične in druge oblasti proti opoziciji, izgubil bi celo napredneji narod, nego je hrvatski, nado v zmago. Vse, kar leze in gre, od občinskega stražarja pa do kotarskega predstojnika in velikega župana se je vrglo na opozicijonalne volilce. Ze pri sestavljanju volilnih zapisnikov se je gledalo, da se jih odstrani, kolikor je mogoče. Bodo li rekurirali, zaustavljal se bode rekurs, da mine volitev. Korteširati pa opozicija ne sme nikjer. Opozicijonalni kandidat, ki pride v svoj volilni kotar, pride že na meji kotara pod stražo, katera ga spremlja povsodi, celo v cerkev gre ž njim. Za petami so mu povsodi vohuni. Stražar hoče biti celo prisoten pri pogovoru, ki ga ima kandidat s svojim prijateljem, dokler mu le ta vendar le ne pokaže vrata. Ze izvoljeni poslanec se zaustavi na javnej cesti, in sicer ko se vozi po svojem poslu. Sredi pota se mora voz zabrniti in poslanec se mora vrniti domov, če noče, da ga s silo vodijo žandarji. Na domoljubne duhovne se je posebno pazilo. Pred vo-litvijo niso smeli, niti z narodom občiti, ljudje niso smeli v župnišča niti po navadnem poslu. Po noči in po dnevu so stražili občinski stražarji pred žup-niščem, da se ne zgodi kaj nepostavnega (!). A ko pride dan volitve, nastanejo pa še najhuje muke. Opozicijonalni volilci se zapirajo brez vsakega razloga, samo da opozicijonalni kandidat dobi manje glasov in da propade. Na drugem mestu se volišče zapre s kordonom. vrh, na ozko kozjo stezico preko gore, in takoj je družba zvedela interesantno dogodbico iz gorskega, pastirskega in lovskega življenja. Morda zna gospod tudi „turistenlatein" — o tem se nismo mogli kar mimogrede prepričati, in če zna, naj zna, saj se je šolal v črni latinski šoli, torej bi bilo celo nazadnjaško, ako ne bi bil poleg zlate, srebrne, železne in cerkvene latinščine proučil tudi moderno — recimo električno turistovsko latinščino. V tem ko smo mi zijali v tiste skale in si slikali v živi domišljiji, kako je lovec z eno nogo stal v zraku, z drugo visel za povegran žebelj v kvedraslem čevlju na skali, z levico se držal za trhlo korenino, v desnici pa nesel ne vem koliko centov težkega gamsa ter vriskal, da so majerce v dolini takoj pristavile k ognju krope za obaro — v tem je pa gospod Jakob priromal do nas, in smo jo zopet skupno risali po grapavi poti. Tako nam je dolgotrajna pot vendar minevala hitro, zabavno in veselo. Vse je bilo veselo ; naj-prvi so bili kar židane volje, ter so nam često ju-kaje dajali poguma. Prišedši vrhu GubfL je bila težavna pot preetana. Po peklu je pot zložna in prijetna. Napeta je prav malo, večkrat se obesi celo navzdol, da se človek grede oddahn« in z lahka pre- Kar je še opozicijonalcev zunaj, ne puste ee več noter, pač pa mažaroni. Na drngem mesta je opozicija v večini ter gotovo zmaga, če se dopusti volitev. Kotarski predstojnik ustavi volitev in volilci se morajo raziti, a da jih niso še dandanes pozvali k novej volitvi. Na nekih mestih pa se je celo prelila kri, ker so kotarski predstojniki mislili da mori zmagati mažaronska stranka. Da je palo toliko žrtev, bila je kriva seveda opozicija in še posebej duhovščina. Zatoraj so planili nanje, neke od njih kakor razbojnike uklenjene gnali žandarji v zapor, kjer so ž njimi tudi nedostojno ravnali. Ali pri sodniji se je dokazalo, da so nedolžni. Povsodi so iskali krivice le tam ne, kjer bi jih bili lahko našli. Dotični kotarski predstojniki in za-povedniki vojaški, ki so dali streljati so še vedno na svojih mestih, za nesrečne žrtve pa se ni zmenila nobena oblast. V nekem kotaru je hotel dati predstojnik zapreti nekaj dni pred volitvijo poštenega moža volilca brez vsakega uzroka. Mož to zve in pobegne v šumo, kjer je dva dni in dve noči preživel, samo da je mogel priti volit opozicijonalnega kandidata. Lepi dokazi paševanja mnogih kotarskih predstojnikov so objavljeni v saboru po službenih dopisih, katere so pisali proti opoziciji. Vse to se je bralo v saboru. Pa kaj mislite, da se je to zdelo večini kaj napačnega, kar so ti činovniki počenjali ? Kaj še. Se odobravalo se je njihovo nepostavno ravnanje le zato, ker je bilo naperjeno proti opoziciji. Pa je le kaj čudnega, da so se ti ljudje prevzeli ter se po dokončanih volitvah preganjajo opozicijonalni volilci. Jednemu so zabranili krčmariti, drugemu se prodaje radi davčnega zaostanka zadnja krava iz hleva, tretji se zapre radi šumskejškode itd. Temnice so v opozicijonalnih kotarih kar prenapolnjene, a kaj še bo preden se obavijo nove volitve v onih šest kotarih, kateri imajo iznovič voliti. O vseh teh dogodkih se je razpravljalo v saboru ter vse dokazalo od opozicijonalne strani, in vendar se proti temu nič ne stori, nego se trpi krivica še nadalje. Kaj ni še zadosti nasilja bilo, nego ga je treba še pomnožiti. In zares so si ^izmislili nekaj novega. V kotare, kjer bo nova volitev ne sme noben človek, če se ni poprej prijavil kotarskej oblastij, kaj ima tamkaj opraviti. Na ta način pa se ne zatira samo slobodno občenje med ljudmi, nego se tudi mnogim ljudem odvzimlje zaslužba. A ko bi trebalo zgubo povrniti dotični stranki, ki je radi te prepovedi pretrpela škodo, ne bode se zglasil nobeden, da jo povrne. Zares vsak dan so pri nas lepši odnošaji, po katerih bode zunanji svet sodil, da je tudi pri nas in ne samo na Ogerskem še vedno mali Azije. Politični pregled. V Ljubljani, 2. oktobra. Parlamentarna komisija desnice se je sošla včeraj popoludne k zopetni seji. Sklical jo je kakor po navadi načelnik Jaworski. Kakor dunajski listi poročajo, bila je na dnevnem redu razprava o nujnih predlogih obstrukcije glede zatožnice ministrov radi jezikovnih naredeb in tajnega odloka. Kaj se je v tem oziru sklenilo, ni znano, gotovo hodi hujše strmine. Tedaj sem si mislil: Ce bi bila pot v pravi pekel tako dolgočasna in dolga, tedaj bi vražiči v peklu imeli ubogo malo posla, da bi ljudi mučili in vršili obsodbo nad onimi, ki so si izbrali pot v pekel. Pri Dežmanovi koči smo se sčakali in si dali postreči s pivom. Pot od todi do Kredarice je dolga še eno uro. Sli so vsi po stari poti čez sneženo polje. Le trije smo se osokolili in šli po novi poti, katera šele bo — sedaj še ni. Ko nas je g. Aljaž videl, takoj nas je oštel, češ, kedo se mi bo ubil, potem bom pa jaz zaprt. No, pa smo jo vendar srečno prekobacali do koče. Ko bo pot dodelana, bo veliko ugodneja in krača od stare. Velika pridobitev bo to, ker se ne bo hodilo tako dolgo po snegu. Zakaj če je sneg tal, premočijo^se črevlji, potem te pa zebe. Ako je pa zmrzlo, preveč drči, in treba je vsekavati stopinje, da se more varno hoditi. Ko smo priplezali skozi steno pod Kredarico, pozdravila nas je v vetru ponosno plapolajoča narodna trobojnica. Veselo in ponosno smo zavriskali na vrhu Kredarice, da se je razlegalo po Triglavskem pogorju na jutro in večer, na poldne in polnoč ; mnogoštevilna jeka pa je odmevala in razgla- pa je, da ti predlogi še ne pridejo tako kmalu v razpravo, akoravno vodje obstrukcije po sklepu vsake seje odločno zahtevajo v tem ozira pojasnila. Pri tej seji se je prebrala tudi resolucija krščansko-slo-vanske zveze glede stališča in zahtev nasproti vladi in ostalim strankam desnice, katero smo včeraj objavili. Najvažneja točka dnevnega rede, namreč po-jasnenje razmerja mej vlado in desnico, pa tudi v včerajšnji seji ni mogla priti na dnevni red, ker ni bil navzoč še ministerski predsednik. Mogoče je konečno tudi, da se je v tej seji razpravljalo tudi o ideji posl. groia Falkenhayna in opata Treuinfelsa glede ustanovitve parlamentarnega častnega sveta, ki bi razsojal o vseh zadevah poslancev in imel celo oblast odvzeti posamnikom državnozborski mandat. O tem nasvetu dosedaj še ni ničesar znano, razun da se je predložil klubovim načelnikom, ki pa še niso izrekli o tem svoje sodbe. Židovsko liberalni in sploh opozicijonalni listi že sedaj obsojajo to misel, češ o zadevah poslancev razsoja po poročilu imunitetnega odseka vsa poslanska zbornica. No, ako bo zbornica za ta posel pooblastila poseben odsek, je pa menda pač vsejedno veljavna njegova razsodba. 8 predloženim proračunom so češki zastopniki neki precej zadovoljni. „Politik" naglaša, da se nahaja v proračunu za naučno ministerstvo več točk, ki so za Cehe zelo ugodne. V prvi vrsti se omenja, da se je češkemu deželnemu muzeju in češki etnografični družbi namenila že davno zaželjena podpora. — Smihov dobi češko državno obrtno šolo ter se ustanovi več čeških realk. Ničesar se pa ne omenja v tem budgetu o ustanovitvi češkega vseučilišča in tehnike za Moravsko. Eakor se toraj kaže, skrbi vlada le za Češko, mej tem ko še vedno nekoliko prezira moravske Cehe. Misliti je tedaj vsaj, da se Cehi ne bodo dali omamiti po teh malenkostnih drobtinah ter bodo še nadalje vstrajali na odločnem stališču. V Španiji se neki danes reši navstala mi-nisterska kriza. Kraljica je pozvala k sebi poleg vodje liberalcev, Sagaste, tudi druge vplivneje vodje strank, mej temi Gomaza, Montero Riosa, senat-skega predsednika Pazo dela Merced, zborničnega predsednika Pidala in druge odličnjake. Senatski predsednik je neki takoj izjavil, da z ozirom na svojo starost ne more vsprejeti težavnega posla. Najbolj je razširjeno mnenje, da bo kraljica naročila Sagasti, naj si izbere svoje tovariše. Govori se, da bode zunanje zadeve prevzel Gamazo, pravosodje Maura, vojno Correa, mornarico Cervera, finance Pnigcerver in kolonije Moret. Gotovosti seveda v tem oziru ni nobene, ker še niso vsi našteti možje izjavili, da so voljni vsprejeti odgovornosti polno mesto v sedanjih nad vse zmedenih in razdejanih razmerah. Miniaterska kriza na Grškem. Zadnji dan minulega meseca zvečer ob 6. uri se je pričela v grški zbornici znamenita razprava o načrtu mirovne pogodbe, katerega so izdelali zastopniki velevlastij in katerega je nato brez posebnega odlašanja odobril turški sultan, kar pomeni, da ni posebno neugoden za Turčijo. Vsled tega je bilo vse radovedno, kaj poreče k temu načrtu grški parlament. Takoj po otvoritvi te seje prične govoriti ministerski predsednik Ballis nekako takole: Predlagamo vam šala naš vrisk, vzradovano se igraje z zvokom, kakor da bi bilo celo skalam všeč, da nosijo svoje, domače ljudi. Od nasprotne strani so se nam odzvali drugi hribolazci, ki so šli deloma proti koči, deloma pa že plezali po malem Triglavu, da dospejo na vrh Triglava pred solnčnim zahodom. Vrnili so se šele ob pol osmih z vrha in vsi jednoglasno hvalili divni razgled. Drugi smo pa ostali pri koči in si najprvo seveda ogledali kapelico. Vsak je siovesno in pobožno snel klobuk in ves presenečen stopil v sicer majhno a toliko bolj skrivnostno gorsko svetišče. Z altarčka nas je ljubeznivo pozdravila Lurdska Marija. Koliko kipov smo že videli, gotovo lepših in dragocenejših. Toda takih čnstev, takih gorko pobožnih mislij nam ni nobena še vzbujala. Imeniten in glasovit je Triglav zaradi cvetke zvezde, zaradi pečnic, planik. Ali s tem kipom je dobil Triglav zvezdo vseh zvezd, zvezdo Danico, dobil prenežno planiko — Brezmadežno Spočetje, dobil ponosno planiko, ki je priklila iz Jesejeve korenine, vzrastla visoko, kot cedra na Libanonu, dobil evetko pečnico, kraljico vseh cvetk, kraljico iz rodu Davidovega, kraljevo hčerko, dobil cvetko, ki je kljubovala bolj kot planika vsem viharjem — kljubo- mirovno pogodbo. Pogoji so zelo obteževalni, vojna odškodnina presega i deželne moči i prave stroške sovražnika; poleg tega se je osnovala kontrola in napadene so najsvetejše pravice grških podložnikov v Turčiji. Da se je pa mera ironije še bolj napolnila, se je določilo, da se morajo pogoji izpolniti, akoravno jih ne odobrita kralj in zbornica. V zagovor more ministerstvo odgovoriti le, da je bilo posredovanje velevlastij obligatorno, ker je bil začasen vsprejem teh pogojev predpogoj za odložitev orožja od strani nasprotnika. Vse to je razvidno iz predložene bele knjige. Ministerski predsednik popisuje nato tek pogajanja, omenja z rezkimi besedami uravnave meje in naglaša, da je Nemčija opazovala to vprašanje le s stališča lastnih koristij. Konečno pravi minister : „Mi nikakor ne zahtevamo, da vsprejmete pogodbo, marveč le, da nam izrazite zaupanje in da zbornica prekine svoje poslovanje. Nato nastopi opozicijonalni vodja Delyannis, ki najpreje ostro kriti-kuje pogodbo, potem pa izjavi, da ni nikakor lepo od ministerstva, da zahteva sedaj zaupnico, ter da zbornica ne more prevzeti nase odgovornosti ministerstva. Po nekaterih nadaljnih osir.h besedah De-lyannisovih povzame besedo Ballis, ter stavi kratko-malo predlog, naj se vladi izreče zaupnica. Ker je pa ta predlog zbornica s precejšnjo večino zavrgla, izjavil je ministerski predsednik, da vloži ostavko v ime celega kabineta. S tem se je ob jednem tudi zaključila prva seja. Kralj biva sedaj še v Tatoju, od koder se pa neki že danes povrne, da vsprejme ostavko. S tem je dovršil Delyannis, kar je nameraval, toda ni še rešeno vprašanje, ali bode dobil za ta svoj posel ministerski sedež. Bazni politiki trdijo, da ne. Govori se sicer o delyannističnem kabinetu, toda pod predsedstvom Zaimija brez Dely-annisa. Kralj je namreč vnet za ministerstvo brez vsake barve in je toraj najbolj gotovo, da pride grška uprava v roke koalicijskega ministerstva. Grško-turško vprašanje pa je koncem prve seje še bolj zamotano, kakor je bilo poprej. Razgled po slovanskem svetu. Srbska cerkvena autonomija in hrvatski ustav. Iz Zagreba, 27. sept. Citateljem Slovenčevim je znano, kako se bore Srbi za svojo cerkveno autonomijo proti ogerskej vladi. Tudi te dni je bila v Budimpešti nova kon-ferencija, na katero je pozval minister predsednik Banffy najodličneje člane srbskega kongresa posvetnega stanu, kakor tudi patrijarha in vladike. Ogerska vlada želi pridobiti na vsak način večino kongresa za svoje osnove, da se sprejme namreč ceikveni štaljt v onem obliku, kakor je bil predložen na razpravo. Posvetni člani se niso mogli sprijateljiti z razlaganjem ministra predsednika ter so ostali pri svojih sklepih, storjenih na zadnjem cerkvenem kongresu; patrijarh in vladike pa so bili sporazumni z ministrovo osnovo, da se upliv posvetnih stanov, ki so do zdaj odločevali v cerkvenem kongresu, po mogočnosti omeji. Ali zdaj je nastopilo vprašanje, na kak način bi se dalo to izvesti. Drugače gotovo ne, razun da se prekrše postave, pa da se nove volitve zvrše po novem volilnem redu, ki bi se imel pa še le izdelati in sicer v tem smislu, da se posvetnemu vala preganjanju, kljubovala uboštvu, kljubovala v nedosežni ponižnosti celo smrti lastnega otroka in se ni zgrudila, ko je sveta kri Odrešenikova, kri, ki ima svoj vir v njenem materinem srcu, ko je ta kri škropila s križa Njo — kri najboljšega sina škropila najboljšo mater! Ta cvetka se je presadila na goro, in ginila je in ginila bo ob njej snežna belota v velikem vencu nanizanih planik, ginila pred Njeno čistostjo, plameno rudeči kobuljci so le megleni odsvit Njene neizmerne ljubezni do Boga in do nas, sinjejasne oč-nice in ažurni svedrci so komaj dih Njenega, kot nedozorno morje globokega upanja. Ko smo tako zamaknjeni pobožno čuvstvovali in se pomolili Božji Porodnici, šli smo v kočo. Da bi to popisaval, ni moja naloga; saj je bila stavbinska popolnost že večkratov pohvalno omenjana. Vsak hribolazec mora neprerecno potrditi, da je najlepša, kar jih imamo na Kranjskem, da je najbolj praktična, prostorna in tako dobro opremljena, da si boljše razdelitve in oprave ni želeti. Delo slavi in hvali mojstra, ki je izdelal načrt — g. Aljaža. (Dalje sledi.) življu v kongresu odtegne dosedanji upliv ter izroči duhovnemu, ki je bolj konservativnih nazorov ter sklon sporazumku z ogersko vlado. Mažarski listi se že zategadelj grozć opoziciji v kongresu, da bode ogerska vlada na vsak način prodrla s svojim štatutom, če ne drugače pa z novo izvoljenimi zastopniki. To pa ne pomeni nič drugega nego razpust sedanjega kongresa ter nove volitve pod auspicijami ogerskega ministra predsednika. Čudno je pa pri vsem tem, da Srbi razpravljajo vsa važna vprašanja, ki se tičejo njih autono-mije, le z ogersko vlado ter s tem priznavajo popolno kompetencijo njeno v srbskih cerkvenih zadevah. Imajo li prav, da tako ravnajo? Omenil sem v svojem zadnjem dopisu o tem vprašanju velike po-greške, ki so jo storili Srbi, ko so pri dogovorih jednoetavno se ognili Hrvatske in njene autonomije v vseh učnih in bogočastnih zadevah. Oni gotovo dobro vedo zato autonomijo Hrvatske, pa so se je morali držati pri vseh dosedanjih dogovorih. Srbski cerkveni kongres zboruje na hrvatskem zemljišču, večidel članov je izvoljen tudi na Hrvatskem in patrijarh sam stoluje na Hrvatskem in ne na Ogerskem. In vendar ta kongres odpira kraljevski komisar v mažarskem jeziku ter poroča kongresu vse v imenu ogerskega ministra predsednika. In vendar bi moral po sestavu vse to obavljati le hrvatski ban, kot postavni predstavnik kraljevine hrvatske in kot odgovorni član hrvatske vlade. Te pravice uživa ban po paragrafu 47. in 48. hrvatskega ustava, po katerem uživa kraljevina hrvatska popolno autonomijo in katere ne bi smel nobeden kršiti. Ce na tako važne ustanove hrvatskega ustava ne gledajo privrženci današnjega zistema na Hrvatskem in na Ogerskem, ni nič čudnega, saj vemo kakšen veter piše na Hrvatsko preko Drave in kako se na Ogerskem vlada oklepa centralizacije, kajti le ž njo more nemažarske narode siliti na mažariza-eijo; tem bolj pa se čudimo domoljubnim Srbom, da so zavrgli najbolji ščit, s katerim bi mogli vspešno braniti svojo cerkveno autonomijo. Hrvatski ustav velja jednako za vse prebivalce, pod njim se ne razvija samo slobodno katoliška cerkev nego tudi pravoslavna, z jedno in drugo nima ogerska vlada na Hrvatskem nič opraviti niti zapovedovati. Je li bilo tedaj pametno, da so Srbi vkljub temu priznali ogerski vladi vse one pravice, ki jih more glede cerkvenih zadev na Hrvatskem vršiti jedino hrvatska vlada ? S tem svojim ravnanjem so si neizmerno mnogo škodili, ker so se na ta način odrekli svojih naj-važnejih pravie, s katerimi bi bili mogli braniti svojo cerkveno autonomijo. A kdor se je odrekel svojega prava, s tem se potem ravna po navadi tako, kakor je volja jačega. Ali Srbi so na ta način skoraj bi rekel odbili tudi Hrvate od sebe, da jih ne podpirajo v njihovem delovanju. To se more reči za mažarone vsekako, kajti tem je prav, da imajo Srbi opraviti le z ogersko vlado in ne s hrvatsko; saj vemo dobro, da se ti Hrvati ne bi nikdar radi sprli z Mažari, nego rajše popuščajo tudi v najvažnejih zadevah, če tudi na škodo po njih vedno tako kaljene nagodbe. Drugače je seveda z domoljubno hrvatsko stranko, katera Srbe podpira povsodi v tej borbi za njih pravice. To je pokazala ta stranka tudi v saboru z izjavo o adresi, kjer navaja avtonomijo srbske cerkve, za katero se hoče boriti vkup z brati Srbi. Istotako pišejo opozicijonalni listi v korist srbske cerkvene avtonomije. In vkljub temu se ne pozivlje nobeden član srbskega cerkvenega kongresa na hrvatsko avtonomijo kot ono sredstvo, s katerim bi se dala sloboda srbske cerkve braniti. — Vkljub temu zahajajo člani srbskega kongresa še dandanes na konferencije v Budimpešto ter s tem priznavajo popolno odvisnost od ogerske vlade v tej zadevi. So Ii kdaj pomislili ti poborniki za pravice svoje cerkve, da to njihovo ravnanje res ni zakonito, in da bi mogli slednjič v tej borbi ravno radi te pogreške ogerski vladi podleči ? Videti je iz vsega, da se oni ne morejo sprijazniti s Hrvati, kakor to današnje okolnosti zahtevajo, da složni v borbi proti zajed-uiškemu sovražniku branijo pravice zajedniške domovine a kakor tudi svoje cerkve. Le na ta način je mogoča zmaga, a če še do zdaj niso sprevideli, v kakšno zadrego so prišli s svojim ravnanjem, nadejamo se, da se kmalu predomislijo ter slednjič vender le oklenejo Hrvatske kot pravi domoljubi, katerim mora biti mila sreča ne samo njihovega naroda, nego celokupne domovine. Tedenski koledar. Nedelj«., 3. oktobra: 17.i pobink.; Rožni-venčna; evang.: 0 največji zapovedi. Mat. 22. — Ponedeljek, 4. oktobra: Frančišek Seraf. — Torek, 5. oktobra: Placid in tov. mm.— Sreda, 6. oktobra: Brunon sp. — Četrtek, 7. oktobra: Marci j p. sp. — Petek, 8. oktobra: Brigita vd. — Sobota, 9. oktobra: Dionizij šk. — L n n i n s p r e m i n : Prvi krajec 3. oktobra ob 6. uri 30 m. zjutraj. — S o 1 n e e izide 5. oktobra ob 6. uri 10 minut, zaide pa ob 5. uri 27 minut Dnevne novice. V Ljubljani, 2. oktobra. (Ob godu presvetlega cesarja) prihodnji ponedeljek bo v stolnici ljubljanski pontifikalna sveta maša. (Hranilnica in posojilnica v Rovih) registro-vana zadruga z neomejeno zavezo se je ravnokar vstanovila ter so pravila že potrjena. Prihodnjo nedeljo 10. okt. prične svoje delovanje. (Efektno srečkanje »Glasbene Matice«.) Navzlic temu, da imamo Slovenci doprinašati narodnega davka toliko, kakor nobeden drug narod, posrečilo se je vendar »Glasbeni Matici«, zbrati deloma pri zavednih, požrtvovalnih narodnih rodbinah, deloma z lastnimi novci za srečkanje namenjenih 300 dobitkov. Razven zu srečkanje namenjenega glaso-vira, kateri si je društvo kupilo pri svetovnoznani dunajski tvrdki J. Czapka & sin in ki ee te dni pripošlje v Ljubljano, razstavljeni so vsi dobitki v dvorani »Glasbenega doma« v Vegovih ulicah. Od nedelje dne 3. oktobra počenši more si to veleza-nimivo razstavo brez vstopnine vsakdo ogledati. Vstop je dovoljen ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, ob delavnikih pa od 3. do 5. ure popoludne. Po posebni prijaznosti imeli smo priliko, ogledati si že danes to razstavo, in reči moramo, da nas je bogata zbirka uprav presenetila. Koj ob vhodu v dvorano prezentujeta se obiskovalcu dve veliki oljnatobarvani sliki »Bled« in »Milan«; veščaki cenijo vsako na 500 gld. Poklonil je ti prelepi sliki tržaški naš mecen gospod Ivan Kališ ter. Posebno pozornost vzbuja dragocen service za sladoled z mizico vred, kateri je za srečkanje daroval gospod Miha Truden v Trstu. Gospod državni poslanec Povše podaril je krasen nastavek in dve vazi, gospa dr. Tavčarjeva prelepo garnituro za vino, gospodična Kobilca pa z divno fantazijo sestavljeno dekoracijsko paleto. Razstavljena je nadalje cela vrsta zlatih in srebrnih žepnih ur za dame in gospode, cel kos finega platna, lepi namizni prti, srebrni servici, dva biciklja in premnogo drugih okusnih in praktičnih predmetov. »Glasbena Matica« skrbela je torej za lepo število krasnih dobitkov, domoljubno naše občinstvo pa bode gotovo rado seglo po srečkah ter na ta način pripomoglo, da si »Glasbena Matica«, ki tako hvalevredno vrši plemenito svojo nalogo, čim prej primerno vredi svoj »glasbeni dom«. (Bogoslovcev) je letos v Ljubljani 92, mej temi so 4 eksternisti. Jeden g. J u v a n bo šel v Rim v Germanicum ; jednega, g. Laha, pa so k vojakom vzeli. (Codicum musicorum pars I.) se zove 9. zvezek velikega dela: Tabulae codicum manuscriptorum praeter graecos et orientales in bibliotheca palatina Vindobonensi osservatorum," katero izdaja cesarska akademija vednosti na Dunaju. Ta zvezek je sad neumornega dela našega rojaka dr. Jos. M a n t u -a n i-j a , uradnika dvorne knjižnice na Dunaju; najlepše zadostilo sestavljatelju je pač laskava strokovna kritika njegovega dela. (Dekliška šola v Repnjah.) Z novim šolskim letom so otvorile čč. šolske sestre v Repnjah zopet internat za gojenke. Kako izvrstno podučujejo in vzgojujejo čč. šolske sestre, o tem mi ni treba pripovedovati. O tem so časopisi že večkrat poročali. Ta zavod nadomestuje stariše, šolo in gospodinjsko izobrazbo. Skrbno pazijo šolske sestre na njim izročene gojenke, kakor lastni stariši. Učenje je na dnevnem redu, pa znajo dati učenkam tudi veselje do učenja. In kdo ne ve, da se Človek dvakrat več nauči, ako se z veseljem uči ? Zraven šole pa imajo učenke v prostih urah priliko navaditi se različnih ročnih del in gospodinjskih opravkov tako v kuhinji, kakor v hiši in v vrtu. Kdor hoče svoje hčerke dobro vzgojiti, pošlje jih torej brez skrbi v zavod čč. šolskih sester v Repnjah pri Vodicah. Pošta Smlednik, Gorenjsko. (Izjava slov. kršč. narodne zveze), katero smo včeraj objavili mej brzojavi, gotovo vstreza vsem vdeležencem vseslovenskega shoda, ker uprav v smislu sklepov tega shoda označuje naše zahteve nasproti večini in nasproti vladi, katerih izvršitev naši poslanci neizprosno zahtevajo kot pogoj, da zamorejo ostati del večine, na katero naj se naslanja vlada. Ker so mladočeški poslanci na zadnjem shodu v Pragi tudi sklenili resolucijo, ki zahteva jednakopravnost vseh avstrijskih narodov, zato se nadejamo, da bo parlamentarna komisija večine vspreiela skromne zahteve naše zveze kot svoje ter tako pripomogla tlačenemu narodu do njegovih pravie. Zahvalo smo dolžni naši državnozborski delegaciji, ki porabi vsako ugodno priliko, da vrši svojo dolžnost v prospeh dežela, katere zastopa. (Usposobljenostni izpiti) za obče ljudske in meščanske šole se začno 8. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj. (S Trebnega.) Trgatev se je pri nas že začela. Vina bode letos sicer manj, nego lani, ker je po nekaterih vaseh toča pobila; a kolikor ga bode, to bo dobra dolenjska božja kapljica. (Iz Črnuč.) Toliko zaželjeni dan je prišel, dan: v katerem naj se Crnučani preselimo v novo cerkev, ko smo od Časa potresa službo božjo obhajali dve zimi v neobokani cerkvi in tri poletja pri kapelici na vaški cesti; in ta dan je bil 26. september. Sedanja farna cerkev je baje peta, odkar je bil tukaj ubtanovljen vikarijat leta 1764; zadnja je bila dozidana leta 1880 za časa č. gospoda župnika Lorenca Mazeka; posvečena dne 4. septembra 1887 pod sedanjim župnikom, in posvečena z vsemi notrinjami leta 1894. Naša nova farna cerkev je mogočna stavba v romanskem slogu; po obliki nima vrstnice na Kranjskem; v njej se slovesno dvigate dve kupoli v monier-oboku ; stavba je močna, saj se je za njo potrebovalo 415.750 komadov opeke. — Nova cerkev je popolno dodelana in tudi vsa opravljena s svojimi notrinjami iz prejšnje cerkve s kamenitimi altarji; to je naša sreča; postaviti so le še orgije —» prihodnje leto — in okviri na kore, podaljšati je obhajilna miza in dostaviti nekaj malenkostij, ki se nadaljujejo; ograja k eerkvi in pokopališču tudi ostaja za prihodnje leto; dne 10. oktobra pa bode postavljen in blagoslovljen sveti križev pot in potem bo cerkev dopolnjena. Slovesno blagoslovljenje je opravil veleč, gospod dekan-Lanonik Janez Flis pri obilni azietenei; posebno ljubo pa je bilo Crnuča-nom, ki vidijo pri slovesnosti ljubljenega gospoda patrona, mengiškega nadžupnika veleč. gosp. Ivana Zorec-a, ki je po svoji dobrotljivosti vnovič položil drag dar na oltar. Cerkveni govor je imel sosed, č. gospod Simon Zupan, župnik na Ježici, ki je v lepih potezah pojasnil Crnučanom, da je njihova nova farna cerkev njim v čast in v zaklad. Slovesnost se je pričela z blagoslovljenjem; po njem se je preneslo presveto Rešnje Telo v slovesni procesiji iz kapelice v novo cerkev, ki je bila po množici ljudstva in vnanjoeti toliko veličastna, da jednake niso videle do sedaj Črnuče. Krasno je bila tudi okinčana nova cerkev in domača vas s slavoloki, zelenjem, venci i. dr.; bilo je tudi več napisov, med katerimi je bilo brati pred cerkvijo: „Zidovje sem; pa prosim blagoslova! — In „hiša božja" bom! jaz hiša nova. — V cerkvi pred velikim altarjem pa je bilo brati: „Za blagoslovi prisrčna hvala: — Fa-ranom mir! Bogu pa slava! — Tudi kapelica, sedaj zapuščena po Gospodu, ki je bival v njej v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, je imela napis v besedah: „Kapelico — ne Vas! zapustil bom, — Ko v novi se preselim dom! — Po procesiji smo prišli: domu, v domačo farno cerkev. Srečno in v najlepšem miru smo jo dozidali; daj Bogi da ostanemo sedaj doma v miru in nas ne obišče Bog zopet z jednako nadlogo, in ne obišče nobene soseske! Dozidali smo farno cerkev z velikim naporom, ker smo delali s prostovoljnim delom in v prevelikih skrbeh; še nas čakajo skrbi, ker nam je narastel primanjkljej, katerega bo trebalo poravnati. Lotili smo se pa dela in delo dokončali le s pomočjo podpore, brez katere pomoči bi še ne bili možni, zidati novo cerkev. Plačaj Bog dobrotljivo vsem dobrotnikom, tujim in domačim ! Še jeden častni dan nas časa, dan posvečenja; daj Bog, da pride kmalu. (Nabava posteljnine za ljubljansko vojaško posadko.) V svrho oddaje nabave posamnih posteljnih predmetov se vrši dnć 19. oktobra letos javna ponudbena razprava pri tukajšnjem vojaškem oskrbovališču. Natančneji pogoji se mej navadnimi uradnimi urami lahko vpogledajo pri tem uradu. (Gospode gostilničarje in knpce z vinom) opozarjamo na oglas goriške tvrdke gosp. Ferd. Res-berg, kateri prinašamo v inseratnem oddelku. leta posreduje radovoljno mej slovenskimi producenti vin iz vipavske doline ter b r d ^ kakor tudi ,is drugih primorskih krajev. Za pristnost pravih domačih vin zagotavlja gospode odjemalce. Tvrdka je tudi vsakega ozira vredna, ker je jedina v Goriei, katera prodaja na debelo tudi moko in drugo jedilno blago. (Iz Brna,) 26. septembra. Na kakih nogah stoji nemško šolstvo, nam kažeta najbolje Ogerski Brod in Kyjov. V Ogerskem Brodu je vpisanih na deški nemški šoli v vseh razredih 31 učenoev, in sicer 30 Židov in jeden kristijan. Tega so še iz Češkega naročili. Na dekliški šoli je v vseh razredih 32 učenk, od teh samo 7 kristijank, druge Židinje. V utrakvi-stično šolo v Kyjovu so se vpisali samo 4 učenci, v češke šole pa 629 učencev in učenk. Ali se tu ne meče ven denar z lopatami? Ako bi bilo v kaki češki šoli podobno število učencev, zdavnaj bi jo bili že zaprli, a nemške šole imajo drugačne pravice 1 — Iz Olomuca se poroča, da so pripeljali v ondotno bolnišnico vojaka, kateremu je poročnik s sabljo roko odsekal. Imeni vojaka in poročnika se tajita, jednako tudi nadrobnosti dogodka. — V Te-šinu je rekel na nemškem shodu poslanec Tiirk v svojem govoru proti Slovanom v Sleziji o poljskem plemstvu, da je „uš v kožuhu Avstrije". Gosp. Tiirk je odvetnik in kakor se kaže, prisvojil si je sijajno nemško kulturo. — „Gazetta Narodova" poroča iz Rima, da se je P. Stojalowski spravil s cerkvijo, ko je pokoro opravil ter vnovič vero izpovedal. V znamenje popolne sprave sprejel ga je sveti oče v avdijenci. — V soboto je prišel v Brno dragonski polk št. 15. Bil je jedini konjiški polk dunajskega kora, ki se je udeležil manevrov pri Totisu. Celo pot iz Welsa, kjer se je poprej nahajal, v Totis in nazaj v Brno je napravil polk po cesti; vzlic temu ogromnemu trudu so vojaki in konji zdravi. (Iz Prage): Zanimivo konfiskacijo so doživeli „Kat. Listy". St. 256 z dne 15. t. m. je dež. sodišče zaplenilo, a dotični odlok je došel uredništvu in uprav-ništvu še le 22. t. m. Kaj počne upravništvo z ostalimi številkami, je res vprašanje. — nVol. Listy" prinašajo lepo sličico socijalne ljubezni. Ako se kdo predrzne, da kritikuje društveno vodstvo, takoj ga izključijo iz društva, za leto, 2, celo izključijo ga za vselej. Kako pa bo neki v prihodnji soc. državi? Vodniki soc. demokracije najbolje naredć, če vse člane izključijo, ne bo jim nikoli treba dajati radovednim odgovor, kam so prišli društveni denarji. (Po trgatvi.) Ii Buzeta, dne 28. sep. A. Vozi brže ali se mi pa odmakni. B. Potrpi, ne morem nikamor. C. Za boga milega, kedaj bo vendar konec teh komedij. Tri dni vže čakam in tudi danes vže zapada solnce za božjo milost, pa še nisem nič opravil. Grozdje na vozu se mi bode pokvarilo, a silim, silim ter ne morem nikamor. — Nepregledna vrsta vozov, da celo po dva vštric na ozki cesti, čaka Buzečana po cele dneve, da sprejme kmetovo grozdje in mu vpiše na račun obrestij. „Ej, kume", nagovori ga Buzečan seveda ne v hrvatskem jeziku, „a kje je drugi voz za obresti, kje kapital ?" Dal je kmet zatiratelju, kar je zamogel, pridržal le malo za sebe in obitelj, a še to mu žuga, da mu pobere za obresti. Zato milih pogledov, začudenja, prošenj in preklinjevanja na vse strani in nikjer uonca I Kaj pomaga vse pritrjevanje kmetovo, da ni toliko dolžan ? Gospod imajo svinčnik v roci in — basta — kmet trpi, ako češ rešiti kar ti je ostalo še doma in idi k drugemu trinogu, sposodi si na še večje obresti, da plačaš prvega. Ob času trgatve naprtil si je kmet še večji dolg, kakor ga je imel prej 1 To za časa zlate dobe italjanskega tiranstva v Istri. Po Buzetu je bilo petja, razgrajanja in tuljenja po dnevu in po noči. Po gostilnah so zapravljali hrvatske žulje in se smejali v pest neukemu, prestrašenemu kmetu. Pa zlati čas je preč. In sedaj ? vse tiho; ni vozov, ni konjev, da niti tovar (osel) se ne premakne več v Buzetu, da bi nosil grozdja sestradanemu gospodarju. Ob 9. uri zvečer (če ni najete iakinaže, ki v kakem kotu čakajo na mimodošle Hrvate) vže ni več luči po mestnih oknih in celo ulične leščerbe vže pojemajo jezeč se, da nobeden ne občuduje njihove krasote. Gostilne so zaprte, saj ni nijednega, ki bi imel še kaj cvenka v žepu, a na sakrabolsk „puf" že sami veste, kako gostilničarji radi dajejo, posebno če dobro vedo, da dobe plačo še le o sv. Nikoli. „Prekleta ona ura", čul je dopisnik pred malo časom, „ko smo Hrvate naučili pisati. Prej smo t njimi lahko delali, kar smo hoteli, sedaj pa ne moremo več". Prav imajo. Prost je naš kmet grabežljivih taljanskih krempljev in svoje vino pridrži lahko za svoje potrebe. Res je, da je letos manj vina, kot smo ga pričakovali, (? nekaterih vaseh ga je manje radi lanske, v drugih radi letošnje toče) a kolikor ga je, je fino, da tacega ljudje vže 16 let ne pomnijo. Zato ga najtopleje priporočamo kranjskim trgovcem, da si brzo preskrbe, saj je s tem pomagano njim in tudi našemn kmeta. Nesreče prejšnjih let in davčni eksekutor še vedno zavirajo, da se naš kmet še ne more postaviti- povsem пц svoje noge. Ne morem si kaj, da ne bi pri vsem tem kranjske trgovce svaril pred brezvestnimi posredovalci ali takozvanimi mešetarji. Kmet prodaja vino; predno pa izreče ceno, le glejte posredovalca, kako nervozno meče svoje oči od jednega kota do drugega, dokler se ne ujamejo s kmetovimi. Mi-glej I ir cena je vinu poskočila za 4, 5 goldinarjev pri hektu. ln vrhu tega morate posredovalcu še dobro plačati pot, dnino in Bog ve še kako delo. Seveda nečem vzemati posla poštenim posredovalcem, ki so v slučaju potrebe na razpolago. Svarim le pred onimi, ki samo gledajo, kako bi zmuzali krajcarje od došlih trgovcev, se dobro napijejo na njihov račun, a potem pa doma v pijanosti pretepajo žene in otroke. — Toliko je bilo umestno, da pove dopisnik ob času letošnje trgatve, hoteč s tem med trgovci ohraniti veljavo istrskega kmeta Hrvata (zapišite si za klobuk, da .svoji k svojim") in tudi obvarovati kranjskega trgovca pred brezobzirnim me-šetarjenjem. * * * (Sejmi po Slovenskem od 4. do 9. oktobra.) Na Kranjskem: 4. oktobra v Kostanjevici, Litiji, pri Fari, na Jesenicah, v Gor. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Št. Bupertu; 5. v Metliki, pri Sv. Heleni; 6. v Motniku, Zagorju, Zdenjski Vasi in Šturju; 7. v Toplicah in St. Petru na Notranjskem. — Na Slovenskem Štajerskem: 4. oktobra v Arnužu, Konjicah, v Dolu pri Hrastniku, pri Sv. Urbanu pri Slivnici, v Artičah, v Zavcu; 8. v Lavbeku; 9. v Poličanah. — Na Koroškem: 4. oktobra v Trebižu. — Na Primorskem: 4. oktobra v Veroni (14 dnij), 4. do 14. v Basunu, v Šmarji pri Kopru; 7. do 21. v Padovi. .. i- Društva. (Gospod а*Г s ko-obrtni shodvŽalcu. Kakor je bilo svoječasno objavljeno, sklicalo je „Obče-slovensko obrtno društvo" v Celju pretečeno nedeljo, t. j. dne 26. septembra t. 1. v Žalec gospodarsko-obrtni shod. Zbralo se je nekaj sto udeležencev, večinoma zastopniki zavedne obrtnije in kmetijstva, ki so pazno, z vidnim zanimanjem sledili razpravam poedinih govornikov. Shod počastil je s posetom g. dr. Vinko Gregorič iz Ljubljane. Prvi govornik nastopil je g. dr. J. Karlovšek, in govoril o kmetijstvu in narodnem gospodarstvu. Podajal je v tem daljšem, temeljitem govoru navodila večinoma iz lastnih skušenj, kako bi bilo kmetovalcem pomagati v posameznih strokah gospodarstva, katere stroke bi kazalo gojiti glavnim, katere pa le postranskim. Tako je svetoval, naj bi se v naših, osobito v bolj goratih krajih, gojilo poljedelstvo le toliko, kolikor treba v pridobitev najpotrebnejšega domačega živeža, ker imamo sicer gotovo zgubo, ako bi hoteli naše poljske pridelke spravljati v promet. Dotaknil se je tudi poznanega glavnega vzroka, zakaj se da našemu kmetu le pretežko pomagati: ker odbija odločno vsak novodobni nasvet, ker mu je vsled njegove trmoglavosti vsaka napredna izumitev le kvarljiva novotorija. Ta trmoglavost pa izvira iz nevednosti, nevednost pa iz zanemarjenega šolskega obiska. Prvi pogoj tedaj, ako si hočemo naše gospodarsko stanje zboljšati, je šolski poduk, a to seveda v prvi vrsti ljudska, v drugi pa kmetijska šola. G. dr. B. Pipuš govoril je o splošni pridobniui po novem davčnem zakonu. Da-si stvar navidezno res ni zanimiva, a tembolj potrebno je zuati ta novi zakon osobito onim, katerim lahko njegovo znanje dokaj koristi, nasprotno pa jih pripravi k nepotrebnemu preplačilu. Razvidi se pa tudi iz tega tehtnega podajanja, kako korenito je proučil g. govornik ta obširni, zamotani novi zakon. Za njim povzel je besedo gospod Ivan Bebek ter razlagal naše obrtne razmere. Povedal je, zakaj so se tujci-obrtniki tako radi in gosto naseljevali po naših obmejnih krajih, bogateli in se šopirili nad nami ter prevzeli konečno nekako nadvladje. Naše ljudstvo obožavalo je že od nekdaj vse, kar je prišlo od daleka iz tujine. Prav iz tega vzroka kazalo je tudi tujemu, med nami naselivšemu se obrtniku svojo naklonjenost in zaupanje, preziralo je naše domačine ter s zalaganjem domačega zaslužka pomagalo tujcu plesti bič, kateri jim sedaj žvižga okolu lastnih ušes. Eotil je, naj bi se že vendar jedenkrat otreslo slovensko ljudstvo tega tujega malikoranja ter se obračalo dosledno vselej in povsod k svojim domačinom k svojim narodnim bratom. — Zadnji govornik na vsporedu bil je gosp. Dragotiu Hribar. Njegove prepričevalne besede o pomenu obrta in trgovine prišle so i» srca ter tudi šle k srcu poslušalcem. Ožigosal je pošteno ono .nežno skrb" za naš razvoj od zgoraj ter da smo res izgubljeni, ako bi hoteli pričakovati naše rešitve po prošnjah in resolucijah. Delujmo sami, a tirjajmo in zahtevajmo, nikakor pa več ne moledujmo za to, kar je že itak tako rekoč naša dedščin» po zakonu. Bazložil nam je nadalje, k&ko radovoljni smo bili vsikdar pribera-čujoče tuje obrtnike in trgovce vsprejemati, kako milosrčno smo jim polnili njihove mošnje; slednjič natovoril je naš kapital ter odišel ž njim prek meja, a k nam je priporočil in poslal drugega „nemaniča", ki se je zapqt na jednak način navlekel naše krvi. V zahvalo nas pazivljejo take pijavke .narod beračev", „narodno nezrelo pleme" itd. Kazal nam je gospod govornik, koliko bogatstva leži v naših hribih in gorah ter kako bi se dalo isto oteti nasprotnemu molohu. Priporočal je ustanovitev takozvanih „narodnih skladov", h katerim bi pojedini po svoji zmožnosti prispevali z večjimi ali manjšimi doneski, da se prevzame z dobljeno vsoto kako večje narodnogospodarsko podjetje, kakor tovarne, rudokopi, pivovarne itd. Prispevek bi se seveda po določeni dobi zopet ves, oziroma z obrestmi in z razmernimi delnicami vred vračal. Poudarjal je nadalje, kako smešno se čuje, ako se nazivljajo slovenske dežele agrarnim, t. j. dežele za dohodno poljedelstvo. S takim imenovanjem devajo naše hribovite deželice v jedno vrsto z Ogersko, s Češko - Moravsko in z drugimi nepreglednimi planjavami. Toda, kaj hočejo v agrarnem smislu značiti naše kotlmske njivice z dva do tremi orali, večkrat le nekaj sto korakov v obsežju. — Žalostna resnica je, da so slovenske dežele agrarne dežele in biti bi morale vse kaj druzega, kakor to, za kar imajo najmanj sposobnosti. Le tujec in sovražnik je skrbel, da se nismo pospeli višje in kopali le grude po višavah ter raznašaii gnoj po brdah in ostali lepo slepi, da so te dežele vstvarjene za vse kaj druzega nego poljedelstvo. Slovenske dežele ne bodo v kmetijstvu nikdar toliko napredovale, da bode moč konkurirati z drugimi deželami, ki imajo primernejo lego za poljedelstvo in se lahko dela s stroji, ko moraš pri nas vse delati z roko radi lege in malega obsega. Podajal je še mnogo jasnih navodil, katerim potom nam je hoditi, ako hočemo resno doseči zboljšanje našega gmotnega stanja v obrtnem in gospodarskem oziru. Oglašali so se še drugi govorniki, ki so enakim načinom osvetljevali naše razmere ter podajali nasvete v obrambo. Konečno je govoril g. dr. Vinko Gregorič iz Ljubljane, povdarjaje, da zamore biti temelj našega narodnega obstanka oziroma vspešnega napredka, narodna družina. Vsa skrb naj se obrača povsod, da odgojuiejo obitelji svojo družino res v pravem narodnem duhu. Gg. Gosar in Dolinar zahvaljevala sta se predsedniku društva, g. Dragotin Hribarju, za prireditev shoda, v kar so se jednoglasno odzvali vsi prisotni. Konečno predlagal je tajnik g. Ivaa Kač sledečo resolucijo: „Današnji gospodarsko-obrtniški shod v Žalci ne slavi nobene resolucije ali prošnje do visoke vlade v zboljšanje svojega stanu, ker v4, da so vse enake resolucije — bodi-si gospodarske ali politične vsebine šle v vladni koš, brez vsake rešitve; poživlja pa vse navzoče, da pritrdijo želji, da se Slo venci gospodarsko organizujejo in da se uvažujejo misli in želje, izrečene na današnjem shodu, ker le v djanji pomagaj si sam, da ti vlada ne bode nasprotovala, obstoji naš gospodarski napredek. Navdušeno pritrdili so navzoči besedam govornika, ker je bil vsakdo prepričan, da od vlade ali deželnega zbora nimamo nič pričakovati in da je slednji čas, da se gospodarsko organizujemo in pričnemo pomagati sami. Konečno se predsednik zahvaljuje vsem govornikom, kakor tudi poslušalcem in spominja pri tej priliki, da visoka vlada nas ne smatra vrednim poslati svojega zastopnika, ker le koder se zabavlja na vlado in ruje, tamkaj mora biti navzoč komisar, za gospodarski napredek pa ima vlada zamašena ušesa. Na to se je zbor zaklučil. (Javni shod „obrtne zveze za kranj-s k ou) vršil se je preteklo sredo v salonu pri „Maliču". Zbralo se je čez 100 obrtnikov. Društveni predsednik g. Sturm pozdravi navzoče običajno, naznani dnevni red in podeli besedo g. dr. Majironu, kateri govori v prvi točki dnevnega reda o davčni reformi. V svojem predavanju podal je g. dr. Majaron najzanimivejše točke o prihodninskem davku, dokazoval je s številkami in primerjal, kaka je b la sedaj davčna reforma a kaka bode nova; gotovo bode pa nova reforma v korist malim obrtnikom, osobito tistim, ki so v IV. razredu. Po predavanju vršila se je poskušnja volitev. Gospod Turk priporoča obrtnikom, naj bodejo sedaj edini, ko se gre za tako važno stvar, kakor je volitev v davčno komisijo, in predlaga kandidate za III. razred sledeče gospode : g. Štrukelj Franc, Kune Matija in Santelj Franc, kot namestnike pa g. Kirbisch Budolf, Zaje Alojz in Federl Ivan. Predsednik naglaša, da naj za te kandidate glasujejo вашо dotični gospodje, kateri so v III. razredu, na kar so se kandidatje sprejeli. Potem predlaga g. Turk kandidate za IV. razred sledeče gg.: Sturm Franc, Baraga Franc, Tuma Ferdinand in Camernik Ignacij, kot namestnike pa Breskvar Franc, Novak Franc, Lenček Alojs in Zunič Nikolaj. Socijalni demokrat Zeleznikar zahteva in prosi navzoče, naj izvolijo druge gospode, in naglaša, da je dobro, ako pridejo nove moči, ker ako te izvolimo, bode vse pri starem. Po pojasnilu g. Tume in predsednika Sturma se sprejmejo zgoraj nasve-tovani kandidatje. Predsednik naglaša, da ker: j« že pozno ne bodemo govorili o drugi točki, položaj obrtnikov, marveč preidemo na tretjo točko „raznoterosti". K tej točki oglasi se g. Kregar, poudarja da se do sedaj še ni nikdar na nobenem shodu govorilo o razmerah v bolniških blagajnah, osobito o ljubljanski okrajni bolniški blagajni. Kot načelnik tega zavoda hočem danes tukaj pojasniti na obrtniškem shodu razmere okrajne bolniške blagajne, ker je to moja dolžoost, ker sem bil od obrtnikov voljen v ta zavod, obrtniki imajo pa sami pravico zahtevati, kake razmere da so v blagajni, ker. пмк delodajalec mora za svojega delavca plačati eno tretjino prispevka v blagajno, Ko so se vršile volitve delegatov v okrajno bolniško blagajna, povabil je tudi mene prejšni načelnik bolniške blagajne« naj pomagam pri volitvah, češ da pridejo taki slojevi noter, kateri bodejo res delali v korist zavarovancev a tudi v korist blagajne. Storil sem to. Toda ko je bil odbor izvoljen in ko sem bil jaz načelnikom voljen, pričela se je skoraj takoj agitacija proti meni oziroma nam 4 odbornikom. V prvi seji predlagal sem, da ako je mogoče, upeljimo prosto izvolitev zdravnika, to je, vsak bolnik, ako postane bolan, si izvoli lahko zdravnika, v katerega ima zaupanje, ker gotovo je mučno, ako mora imeti zdravnika v katerega nima nikakega zaupanja. Zdelo se mi je to eminentne važnosti posebno sedaj, ko sem se v blagajni kot načelnik sam prepričal, kako slabo se postopa z delavci v tem oziru. Veliko je bolnikov, kateri gredo samo v sobotah in sploh k blagajniškemu zdravniku le zategadelj, da dobe listek, s katerim gredo v blagajno po denar. Navede več slučajev, kako ravnajo zdravniki z bolniki. Čudno je bilo tudi postopanje prejšnjega načelnika in ž njem jednega uradnika, ker mi po ni-kakem načinu niso hoteli kot načelniku izročiti bla-gajničnega kluča. Sele izvanredni občni zbor jih je prisilil, da se je stvar pravilno izvršila. Kakor sem že omenil, pričela se je takoj po izvolitvi agitacija proti načelništvu. 5 odbornikov stopilo je v opozicijo, ki so nagajali kolikor možno, da mi nismo mogli delovati, žal, da jih je magistrat ljubljanski pri tem podpiral. Stvar je šla tako daleč, da sem včeraj popoludne dobil od mestnega magistrata, oziroma od župana neko odločbo ali bolje obsodbo izrečeno od mestnega magistrata oziroma župana Hribarja nad okrajuo bolniško blagajno, katera v prvi vrsti določuje, da bode mestni magistrat poveril posel načel-ništva magistratnemu svetniku Ivanu Sešku, a posel nadzornega odseka opravljali bodejo uradniki mestnega knjigovodstva, seveda pristavlja na stroške bolniške blagajne. (Velika ogorčenost; gg. obrtniki vpijejo : preberite odredbo, da se zve. kako postopa magistrat.) Kar nam v tej zadevi podtika magistrat, moram pripomniti, da ni resnično in jaz se le čudim, da je tako odredbo župan Hribar podpisal. — Mi smo si svesti, da nismo ničesar zakrivili, jaz kot načelnik storil sem svojo dolžnost in le gotovo se zaradi tega nisem prikupil uradnikom, ker sem bil gotovo prevečkrat v pisarni; drugi moji trije gospodje tovariši odborniki storili so istotako svojo dolžnost. Udeležili so se vsake seje ter z menoj skupno delovali v korist zavarovancev, kakor tudi v korist blagajne. Kontrolo uredil sem tako, da sta vsak teden šla po dvakrat 2 prepričati se o resničnosti bolezni; vspeh je bil ta, da so vsak teden dobili 20—24 si-mulantov, gotovo v korist blagajni. Nadzorovalni odsek storil je tudi svojo dolžnost ter pregledal opetovano knjige, kar se poprej ni redno godilo. — In vender je bilo poprej vse dobro, magistrat je bil z vsem zadovoljen, sedaj pa je vse narobe in magistrat si prisvaja neko pravico, katera v zakonu nikakor ni utemeljena, kar bo odbor dokazal v rekurzu, katerega odpošlje kompetentni oblasti. Prav pa je, da tudi oni, ki plačujejo v bolniško blagajno in katerim je na tem, da se blagajni ne napravljajo nepotiebni stroški, kakor nam grozi župan Hribar v svojem odloku, povedo svoje mnenje, zato predlagam, da se vsprejme nastopna resolucija : Ljubljanski obrtniki, zbrani na javnem shodu „Obrtne zveze za Kranjsko" niso zadovoljni, da bi mestni magistrat prevzel vodstvo okrajne bolniške blagajne, oziroma na blagajniške stroške poveril s tem poslom kakega svojega uradnika. Bavno tako niso zadovoljni obit-niki, da bi mestni uradniki na stroške blagajne opravljali posel nadzorstva, ker so prepričani, da provzročeni stroški gotovo ne bodejo v interesu bolniške blagajne. — Gosp. Turk nato pojasni delovanje nadzorovalnega odseka ter priporoča, naj se nasvetovana resolucija vsprejme. Po tem razgovoru bila je nasvetovana resolucija soglasno vsprejeta in shod zaključen. (Vabilo k zborovanju „Pedago-giškega društva") dne 7. oktobra ob polu 12. uri predpoludne v Badečah pri Zidanem Mostu. Vspored : 1. Odborovo poročilo. 2. „Vvod v perspektivo s praktičnimi pojasnili" — razlaga predsednik J. Bezlaj. 8. „Kolesarsko potovanje k Plitvičkim jezerom in v Dalmacijo". — Poročevalec Flor. Boz-man. 4. Bazgovor o važnih šolskih zadevah. 5. Predlogi. — Odbor uljudno vabi tudi goste k obilni udeležbi. — Po zborovanju bode skupni obed v gostilni g. Petriča; vsak udeleženec naj se tam pravočasno oglasi. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu septembru 1897 je 78 strank vložilo 20.281 gld. 8 kr., 43 strank vzdigniio 6628 gld. 62 kr., 19 strankam se je izplačalo posojil v znesku 9750 gld., stanje vlog 298.551 gld. 68 kr., denarni promet 61246 gld. 31 kr. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca septembra leta 1897 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 610 strank gold. 92.816-21, 470 strank pa vzdignilo gld. 162.088 32. V tretjem četrtletju dovolilo se je 214 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 196,695'—. Vsebina 19. zvezka 1897: Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L.) [Dalje.] — Zupanova Minka. (Idila. — Zložil A. Hribar.) XVI. Na pojedini. — Cez morje. (Spisal Ivo Trošt.) [Dalje.] — Vodovnik-Siegenfeld. (Spisal dr. Anton Medved.) — Zmota in kos. (Zložil Anton Medved.) — Na tuji zemlji. XVI. (Zložil M. 0.) — Biserji. (Zložil Anton Hribar.) 5, 6, 7, 8.— Klinopisni spominiki in sveto piemo. (Spisal dr. Fr. Sedej.) [Dalje ] — Humor. (Spisal dr. V. Korun.) — Kujiževnost: Slovenska književnost. Knjige „Slovenske Matice" za leto 1896: Slovenske narodna pesmi. II. sn. — Hrvaška književnost. Knjige „Mat. Hrvatske" za leto 1896: Nikola Baret-č. — Iz bilin-skoge svieta.--Danica. — Razn« stvari: Zaloga premoga po Evropi. (Spisal dr. Simon Subic.) — Jugoslavenska akademija znanostij in umetnostij leta 1896. Ivan Steklasa. — Na platnicah: Socijalni pomenki. [Dalje.] — Slike: Pri čitanju. (Risal A. Koželj.) — V kanirski brivnici. — Vodovnik Siegen-feld. — Mozirje v Savinjski dolini. (M. Helff.) — Asirija in Bahilonija po klinopisuih spomiuikih. ST Današnji številki našega lista priložen je Zimski vozni red, veljaven od oktobra do maja 1897/98. Poklanja ga cenj. naročnikom »Slovenca« tvrdka C. Pioooll, lekarna v LJubljani, na Dunajski oestl. Telegrami. Dunaj, 2. oktobra. V včerajšnji seji mestnega zbora dunajskega je predlagal podžupan dr. Neumayer peticijo na drž. zbor, v kateri se zahteva, naj se židovski uradniki izključijo od pravosodne službe. Vsled tega je nastal mej židovskimi zastopniki velik vriše. Dva rogovileža je mestni zbor izključil od dveh sej. Dunaj, 2. oktobra. Dopolnilna volilev za državni zbor v kmečkem okraju Kreme je razpisana na 8. novembra. Dunaj, 2. oktobra. Presvetli cesar je dospel danes opoludne iz Budimpešte ter, kakor poroča „Fremdenblatt", obiskal ob jedni uri ministerskega predsednika. Dunaj, 2. oktobra. Mej naknadnimi krediti, ki jih zahteva vlada za letošnje leto, se nahaja tudi svota 12.500 gld. za slovenske vsporednice v Celju. Dunaj, 2. oktobra. Nemško-nacijonalni časniki povdarjajo, da se obstrukeija, ki se je opustila pri volitvi v delegacije in pri predlogih za pomoč poškodovanim po uimah, zopet nadaljuje pri vseh drugih predmetih, dokler vlada ne umakne jezikovnih naredb. Dunaj, 2. oktobra. Parlamentarna komisija desnice je sinoči zborovala dve uri. Posamezne stranke večine so parlamentarni komisiji izročile spomenice o svojih najnujnejših zahtevah. Sklenilo se je ožjemu odboru načelnikov posameznih klubov desnice posvetovati se o stavljenih zahtevah. Na vrsti je bil tudi razgovor, kako desnioo še tesneje spojiti s posebnimi štatuti in skupnim opra-vilnikom. V tem oziru so se sporazumeli vsi odposlanci. Levov, 2. oktobra. Na shodu, ki se je vršil minuli četrtek v Tarnopolu in katerega se je udeležilo 800 kmetov, se je vsprejela mej drugim tudi resolucija glede delitve Galicije s posebnima deželnima zboroma. Budimpešta, 2. oktobra. Cesarica je dospela sem včeraj dopoludne. Na kolodvoru jo je vsprejel cesar na čelu večjemu številu dostojanstvenikov. Belgrad, 2. oktobra. Ministerski predsednik Simič je brzojavnim potom naznanil kralju ostavko kabineta. Pariz, 2. oktobra. Sinoči se je sešel ministerski svet, da se posvetuje o Cambo-novein nasledniku. Govori se, da je določen za to mesto policijski prefekt Lepire. Atene, 2. oktobra. Kralj je vsprejel ostavko Eallisovega kabineta. O nasledniku še ni nobene gotovosti, časopisje izraža veliko nezadovoljnost nad navstalo ministersko krizo. New-York, 2. oktobra. „Herald" poroča, da je general Weyler prosil vlado, da mu odvzame težko breme._ ЈШШШШШШШШШШШШШШШШШШКШШШШШШ^ Neprekosljlvega učinka Je Taiuio - clilnlii tinktura za lase. Oltrepćuje in ohranjuje laslšče in preprečuje Izpadanje las. Cena X stekl. z rabllnlm navodom 50 kr. Jedina zaloga 57 35 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. D Л čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo JB * Л . •SSB J2 • S a» 1 9. zvečer 734-2 1 14 8 sl. jzah. [del. oblač. o-o 2 7. zjutraj I 734-3 i 2. popol. j 733-3 9-0 211 sr. vzh. I megla sr. jzah. [pol oblačno Meteorologidno poročilo,. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leitner. 232 100—53 nadzdravnik. Naznanilo. Okrožni zdravnik Ivan Šuntar v Zdrtji stanuje od sedaj 667 1 v Zatreperjevi hiši št. 395 pri novem železnem mostu blizo sv. Janeza kapele pod gradom. Izvrsten letošnji prosekar se dobiva v gostilni .,Monakovo' (pri Lozarju) in v izleto-višču „Laveroa" liter po 52 Kr. рр^ Trgovski pomočnik zurjen v trgovini z mešanim blagom želi vstopiti v kako trgovino. Ve« povć upravništvt) »Slovenca». 662(3—1) cTrgovsfii pomočniR 20 let star, izurjen mannfakturist in špecerist, želi do 15. oktobra svojo sedanjo službo premeniti. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 661 (6-1) a * gH ra h ^ 4> t— jji 42 !D oo > S! £J J* C ca 03 a. co o najčistije lužne KI SELI NE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za oi.-oke, prebolele in mej noseč-(I.) nosijo. 4 40 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče rijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Goriška tvrdka д tioitiliiičarji, p»z«r! M A fj B. I** M (M. Trwdaova podrvtžaioR) m v Gorici H МГ v Kapucinski xilioi št. 11. ]l ^ (Podružnica na Kornu št. 2 ) i A s prodajo moke in jedilnega blaga jI JHjj — — — fi na clelbelo se priporoča Ijjj kot posredovateljica gg. gostilničarjem BJ ^ pri kupovanju vipavskih, briških, ister- Л Л skih in furlanskih vin bodisi Črnih Jj W ali belih. PjJ H Vsakdo naj se zaupljivo obrne do te tvrdke, ^ј^ katera postreže pošteno. ^ Matko Malovič stavbeni in pohištveni mizar Dolenjska mitnica, Ljubljana, Hradeckega vas št. I, se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v 654 1 mizarsko stroko spadajočih del, katera izgotovim solidno in po nizki ceni v najkrajšem času. na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srtni pevci, poljubne barve, čisto ru-mt-ni iu p sani, veliki in roajbni; pa tudi nenavadne velikosti in barve po razni ceni. 641 2—2 JPvOđ.»jO !NS tri hiše posamezno ali skupno, s potrebnimi hlevi in vrtovi v trgu Cerknica. Hiše so v dobrem stanu, ter na najlepšem kraju pri farni cerkvi in urejene za trgovino in gostilno, ali se oddajo stanovanja fitnikom. Kupci nastopijo lahko takoj posest. — Oglasiti se je pismeno ali ustno pri Ivanu Zttnik-u, 656 3—3 posestniku v Cerknici. jHSHsaHHSHSHSE TJradne in trgovske s flrmo priporoča KAT. ШЖАЕМI v Ljubljani. Pleskarski in lakirarski obrt tvrdko Josip Malco vec v Ljubljani zzzz: na Bregu štev. 20 r=: se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na, deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvrženo imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega inateriiala ter iamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52—61 ii n a j s k a fo> o х* ж a. Dnč 1. oktobra. Skopni drtavni dolg v notah.....102 gld. Bknpni državni dolg v srebra ... . Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... НешШ dri. bankovci za 100 m. nem, dri. velj. 10 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci ........ 0. kr. cekini........... 15 kr. 102 15 . 123 90 . 101 75 . 121 _ 65 . 99 25 . 962 e 366 119 70 . 68 70 . 11 73 . 9 51'/,. 45 12 . 6 66 . Dnč 30. septembra. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% , , , južne železnice b% . , dolenjskih železnic 4% 159 gld. — kr. 160 . — 189 , 50 « 99 » 75 в 129 " _ » • 109 , 50 • 112 . 50 • 98 „ 60 1» 226 . 50 y 183 . — » 126 . — m 99 . 50 •n Kreditne srečke, 100 gld........ i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld...... VValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.i Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Mornariška družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih runljev 100....... 198 gld. 166 . 19 . — kr. . 72 60 . . 57 . 22 60 , 163 75 . 3395 ~~ C . 398 """"* r . 84 e 25 t 127 50 . . 164 75 „ . 127 s 37 . N&knp in prodaja Tfcffi Ts»k»vr»tnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitku. Kalan t na isvriitev naročil na borzi. Meiijaraifcna delniška dražba Ж M C U K" Wollzeila it. ID Dunaj, Rariahilfarstraiia 74 B. ЛЈГ Pojasnila "»86 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, j< potem o kursnih vrednostih vseh Jpekulaci|akih vredneataffc \ papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega j ibrestovanja pri popolni varnosti SV naloženih glavnic,