YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII. ŠT. 2 Ptuj, 12. januarja 1984 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Več preventivnega dela (stran 2) Poročilo o poginu divjih rac (stran 4) Novosti s področja zdravstvenega zavarovanja (stran 5) Prijatelju v slovo (stran 6) Vsi na družinski slalom (stran 9) Sobota, 7. januarja je bila za prebivalce občine Slovenska Bistrica še dokaz več, da so izročila in cilji narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem živi še danes. Hladna in druga orožja so zamenjale roke prizadevnih delavcev za stroji, na traktorju in tudi v delegatskem in družbenopolitičnem življenju. To so še enkrat potrdili prav vsi udeleženci osrednje svečanosti ob letošnjem prazniku ob- čine Slovenska Bistrica, 8. januarju, ki je bil dan prej v osnovni šoli Veljko Vlahovič v Crešnjevcu, to je v krajevni skupnosti, ki je s svojim delom uspešno uresničila že mnoge delovne cilje, čeprav v njej ni niti ene delovne organizacije ali obrata. Med gosti osrednje svečanosti praznika občine Slovenska Bistrica so bili tudi Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, Mitja Ribičič, Vlado Janžič, Zo- ra Tomič, generali Branko Jerkič, Franc Pogla- jen in Andrej Cetinski ter Boris Cižmek-Bor. S posebnim navdušenjem pa so udeleženci osred- nje svečanosti, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor osrednje prireditve, pozdravili tudi preživele borce NOB in njihove najbližje sorodnike ter delegacije pobratenih občin Svetozarevo, Cičevac in Bosanska Dubica iz SR Srbije. Predsednik skupščine občine Slovenska Bi- strica Adolf Klokočovnik je v uvodni besedi osvetlil pomen letošnjega praznika, 41-letnice padca legendarnega pohorskega bataljona, to je dogodka po katerem so si občani te občine izbrali za svoj praznik in čas, ki bodo skupno ocenili dosežene uspehe na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Predsednik izvrš- nega sveta skupščine občine Slovenska Bistrica, Stanislav Kovač pa je prisotne seznanil z gospo- darskimi dosežki zadnjih let in tudi dosežki na samoupravnem in družbeno političnem podro- čju. Ob tej priložnosti je poudaril velike uspehe na vseh področjih razvoja občine, ni pa obšel tudi dejstev, da je bil razvoj, predvsem zaradi zastarelosti opreme v industriji in premajhne odločnosti v investiranju v nove industrijske objekte, počasnejši kot bi lahko bil. Prav zato je poudaril Stanislav Kovač, bodo morali v občini Slovenska Bistrica posvetiti večjo skrb smelejšim korakom v obnovi in razširitvi industrijskih objektov in tudi na drugih področjih, ki so tesno povezana s hitrejšim gospodarskim razvojem ob- čine, ki se uvršča v spodnji del razvitosti med slovenskimi občinami. Spregovoril pa je tudi o svetlejših razvojnih načrtih, predvsem na osnovi dograditve nekaterih novih obratov in posodobi- tve proizvodnih procesov. Novih usmeritev za hitrejši gospodarski razvoj občine Slovenske Bistrice pa je še veliko. Izko- ristili jih bodo samo s smelejšimi določitvami o vlaganjih v nove proizvodne zmogljivosti. Delovne organizacije Impol, Steklo, EMMI in Tovarna olja iz Slovenske Bistrice, kot tudi EMI iz Poljčan in vsi lesno predelovalni obrati LIP s svojimi novimi vlaganji prav letos to že uresniču- jejo. Na svečanosti so podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja o katerih poročamo na 2. strani. V kulturnem programu, bogatem in skrbno pripravljenem, so se predstavili moški pevski zbor KUD Crešnjevec, pionirji in učenci osnovne šole Veljko Vlahovič Crešnjevec, oktet teritorialne obrambe in učenci glasbene šole Slo- venska Bistrica. V času programa je posebna delegacija, iz- brana na svečani seji zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica, položila venec k spomeniku NOB na Crešnjevcu, dogovorili pa so se tudi za delega- cijo, ki je v nedeljo, 8. januarja položila venec pri Treh žebljih nad Osankarico, na poslednjem bojišču legendarnega Pohorskega bataljona. Viktor Horvat Na častni straži so bili tudi Simonovi povojni sodelavci, levo: Lojzka Stropnik, Franček Simonič in Stanko Lepej, desno: Ivan Potrč, dr. Vladimir Bračič in Karel Žmavc Foto: Kosi Med zadnjo častno stražo, ki so jo sestavljali predsedniki občinskih DPO in SO Ptuj, se je od Franca Belšaka-Simona poslovila Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj Foto: Kosi V četrtek zvečer, 5. januarja je na svojem domu v Muretincih 13 umrl franc bel- SaK-SIMON, roj. 4. oktobra 1899 v Muretin- cih, kmet-borec, prvi predsednik olg Ptuj, sekretar OK KPS in OP ptujskega okraja od leta 1944, nosilec številnih odgovornih dolž- nosti v občini in prejemnik visokih državnih odlikovanj ter priznanj. V Ptujuie bil imenovan odbor za pogrebne svečanosti, ki ga je vodil Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj, s tem je tudi celotno organizacijo pogreba prevzela Skupščina občine Ptuj. V petek popoldne je bila v Ptuju žalna seja predsedstva SO Ptuj, vodstev družbenopoli- tičnih organizacij občine in drugih predstav- nikov, seji pa so prisostvovali tudi ožji svojci pokojnika. O življenju in delu tovariša Simo- na je spregovoril Stanko Lepej, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. (Njegov govor objavljamo na 3. strani). Iz hiše žalosti v Muretincih so v soboto ob pol dvanajstih pripeljali krsto s pokojnikom v Ptuj in jo položili v avlo na magistratu. Ob krsti so se zvrstile častne straže družbenopoli- tičnih delavcev ptujske občine, njegovih dolgoletnih sodelavcev, brigadirjev M DA in veteranov, povezanih v klubu brigadirjev, ki nosi ime po Francu Belšaku-Tonetu, sinu zaslužnega pokojnika, predstavnikov JLA in drugih nosilcev javnih funkcij. Ob pol enih se je v imenu občanov občine Ptuj od pokojnika poslovila Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj. Ob zvokih žalnih koračnic, ki jih je izvajal Ptujski pihalni orkester, so krsto s pokojnikom znova odpe- ljali na njegov dom v Muretincih, odkoder se je ob 14. uri začel žalni sprevod na pokopali- šče v Gorišnici. Ob odprtem grobu so se od velikega sinu Ptujskega polja poslovili Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj v imenu občine Ptuj. Lado Fric, predsed- nik skupščine KS v imenu krajevne skupnosti Gorišnica ter predstavnika osnovne šole in gasilcev. Pevci iz Gorišnice pa so svojemu uglednemu vzorniku zapeli v poslednje slovo. Velika množica ljudi že v Ptuju na Trgu MDB, predvsem pa na pokopališču v Gorišni- ci je še enkrat potrdila, kako priljubljen, spoštovan in cenjen je bil Franc Belšak- Simon. FF Snežna odeja, ki je po novem letu na tanko prekrila naša polja in gozdove, je v nedeljo dobila drugo, debelejšo plast. Razmeroma mo- Ker sneg tudi lepo poji po lanskoletni suši močno izsušeno zemljo. Snežna odeja prav tako ugodno vpliva na posevke ozimnih žit. Cestne in komunalne delovne organizacije so pričakale pripravljene na sneg, saj se je vreme v nedeljo ravnalo točno po napovedih vreme- » oslovcev. Promet na naših cestah, zlasti lokal- je bil sicer nekoliko oviran, vendar do ^ečjih zastojev ni prišlo. Le v samem Ptuju so lastniki in upravljalci hiš nekoliko zamujali s či- ščenjem pločnikov pred stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami. Najbolj pa so se mehko padajočega snega razveselili otroci od najmlajših naprej. Ze v nedeljo, ko je še lepo snežilo, so bili bregovi in v^ietine okoli naselij polni mladeži na smučih in sankah, na dvoriščih so se hitro ,.rojevali" sneženi možje," le da zaradi južnega snega niso stah na nič kaj „trdnih nogah". Posebno so se snega razveselili šolarji iz Ljubljane in Maribora, saj so prav ta teden zimskimi počitnicaii: . Upajmo, da bo . J vreme imelo vsaj toliko ,,uvidevnosti" • ^'nJS- šolarjev, ki bodo začeli z zimskimi UPočiijiic^ V drugi skupini, to je 23. januarja. O programu organiziranih zimskih počitnic pa bomo poročali prihodnjič, zaenkrat naj samo povemo, da ta program pripravljajo skupno OK ZSMS, Klub mladih in Občinska zveza prijate- ljev mladine. Mladi so povsod že v nedeljo dopoldne preizkušali svoje smu.^e in sankaške sposobnosti na sveže zapadlem snegu Foto: M. Ozmec PRAZNIK FOLKLORNEGA DRUŠTVA PTUJ Folklorna sobota v Srednješolskem centru Ptujsko folklorno društvo praznuje 15-letnico uspešnega delovanja.' V ta namen bo v soboto. 14. januarja pripravilo nastop ljuskih pevcev, gtKJcev in plesalcev. K sodelovanju je društvo povabilo skupine iz Gorišnice, Polenšaka, Moškanjcev, Stojncev, Obreza, Bukovec, Markovec, Prvencev, Vidma, Podlehnika, Dolene, Lancove vasi in Korene. Prvič pa se bo predstavila skupina iz Podgorc. Nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev bo tako dostojno obeležje jubileja društva. Ob 15-letnici bo društvo pripravilo tudi skromno slovesnost, na kateri se bo spomnilo vseh še živečih in dejavnih ustanovnih članov in drugih, ki so zaslužni za rast in bogato folklorno žetev. mG Volilna seja bo aprila Na zadnji decembrski seji je predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj razpravljalo tudi o samoupravni organiziranosti združenega dela v občini Ptuj, povezano z zahtevami nekaterih delovnih sredin po dru- gačni organiziranosti. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi plenum občinskega sveta, ki je zahteval odgovorno razpravo o tem vprašanju, predvsem pa konkretizacijo zahtev oziroma pobud. Predsedstvo Je v celoti podprlo tudi ugotovitve, stališča in naloge komiteja OK ZKS Ptuj, kije o tem razpravljal na 15. seji. Podprlo je tudi sklep, da se predsedstvo v bodoče sestaja v delovnih organizacijah, zlasti tistih, kjer se srečujejo z določenimi problemi. V nadaljevanju je sprejelo sklep o začasnem financiranju v obdobju januar — marec 1984 in sklep o razpisu za podelitev srebrnega znaka slovenskih sindikatov. Tako bomo v občini Ptuj v letu 1984 podelili 20 zrebmih znakov organizacijam in posameznikom. Za razliko od pre- teklih let, ko smo jih podeljevali na prvomajskih proslavah, bo letošnja podelitev združena s slavnostno sejo plenuma občinskega sveta. Predsedstvo je tudi soglašalo s predlogoma za Zagaijevo nagrado in nagrado Djura Salaja. Za prvo je predlagan Gvido Cepin, za drugo pa Feliks Bagar. Ob koncu je pregledalo tudi priprave na volilno sejo. mG Trgovine po praznikih Potrošniki nismo bili najbolj zadovoljni z založenostio trgovin z živili v dneh po novoletnih praznikih. Sicer smo oziroma bi lahko bili tega že vajeni, saj se isto ponavlja iz leta v leto. Za vzrok smo povprašali direktorja Mipovega tozda Maloprodaja Jožeta Vaupotiča: »Primanj- kovalo je zlasti tistih živil, ki so bolj ali manj označena kot »kritična«. Res pa je tudi, da smo ob koncu preteklega leta prodali ogromno zalog, kijih počasi izpopolnjujemo. Na povečano prodajo ob koncu leta smo se trgovci pripravili, res pa je. da je po praznikih nekoliko zaškripalo v organizacijskem smislu. Težave so bile predvsem z dostavo blaga, vendar smo to poskušali sproti urediti.« Celoletne oskrbe po prvih dneh novega leta ne gre soditi. Kot je povedal Jože Vaupotič, so z dobavitelji sklenili sporazume oziroma px)godbe o nemoteni preskrbi ptujskega območja. Težko je napovedati, s katerimi artikli bodo letos težave. V Mipu pravijo, da ni razlogov za črnoglede napovedi. N. D. V pripravah na programsko-volilno sejo Včeraj, 11. januarja popoldne se je v Ptuju sestalo predsedstvo OK ZKS Ptuj. Dogovorili so se o pripravah na sejo OK ZKS, ki bo obrav- navala razvoj teritorialne obrambe v občini. Največ razprave na seji pa so namenili pripravam na programsko volilno sejo občinske organizacije ZKS i^uj, ki bo predvidoma v drugi polovici marca letos. Evidentirali so možne kandidate za člane OK ZKS in njegovega predsedstva in določili strukturo poročila o delovanju občinske organizacije ZKS in njenih organov, s konkretnimi zadolžitvami. F 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. januar 1984 — tednik Proizvedejo desetino slovenske proizvodnje opeke Ob primerjavi kazalcev uspešnosti poslovanja za obdobje januar- septemer 1983 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta izhaja, da smo v M-Ogradu dosegli celotni prihodek 240 mio N din oziroma ga pt)dvojili ob minimalni spremembi prodajnih cen. Porabljena sredstva so rastla hitreje kot celotni prihodek, ker se je cena mazutu podvojila. Obračunana minimalna amortizacija je šestnajst krat večja kot v primerjalnem obdobju oretekleea leta. Zaradi navede- nega smo dohodek povečali le za 45 indeksnih točk, primerljiv dohodek pa smo zaradi povečane amortizacije podvojili. V letošnjem letuje še vedno trajala poskusna proizvodnja — kljub temu pa smo že presegli povprečno izkoriščenost kapacitet, na katerih je slonel investicijski program. Tudi po normativih porabe goriva in živega dela na kg opečnih proizvodov smo uvrščeni med najracionalnejše porabnike v naši panogi dejavnosti. Vsi ti pozitivni dosežki niso za- doščali, da bi presegli negativen vpliv rasti cen tehnološkemu gorivu, tako da smo zabeležili 2,4 milj. din izgube ob zadnjem periodičnem obračunu. To pa ne predstavlja niti 3 % od doseženega primerljivega dohodka. Ob tem moramo še enkrat opozoriti na okoliščine, če bi bila rast cene goriva vsklajena z rastjo cene izdelkov, bi naša opekarna bila visoko akumulativna, to potrjuje uspešnost poslovanja samo v mesecu septembru, ko so po dvigu cen opečnih izdelkov v avgustu bile cene mazutu in končnim proizvodom do neke mere vsklajene. Koncem septembra se je cena gorivu zopet dvignila. Nastalo neskladje bo do konca letošnjega leta negativni poslovni rezultat še povečalo. Tu je razlog, da ne moremo našega povprečnega osebnega dohodka vskladiti zpanožnim. V sedanjih razmerah doseženi dohodek ne more biti merilo naše poslovne uspešnosti in našega prizadevanja za boljše gospodarjenje, ampak povprečna izkoriščenost kapacitet, produktivnost dela in poraba goriva na enoto proizvoda. Ti dosežki potrjujejo, da smo pravilno izbrali tehnologijo, da smo v času poskusne proizvodnje to tehnologijo dobro osvojili, enako tudi organizacijo dela. Ne bom navajal kakšni problemi so nas spremljali, omenil bi le, daje potrebno noč in dan ob delavnikih in praznikih bdeti nad proizvodnjo in vse okvare v čim krajšem času odstraniti, saj se proizvodni proces ne sme ustaviti zaradi dodatnih stroškov, ki bi nastali. Z investicjskim programom je predvidena povprečna letna proiz- vodnja 35 milj. enot opečnih proizvodov. Z zadovoljstvom ocenjujemo, da bomo letos presegli to predvidevanje za okoli 5-10 Tako obsežna proizvodnja opečnih proizvodov in še ostalega proizvodnega programa je terjala tudi povečana obratna sredstva in plasman na tržišču. Tega področja ne bi mogli sami obvladati brez učinkovite pomoči in sanacije obratnih sredstev prek IB v SOZD-u. V Ogradu sedaj proizvedemo desetino vse slovenske proizvodnje opeke. Pred osmimi leti pa smo le 0,5 %. Povprečna dnevna prodaja je 300 ton proizvodov ali 15 tovornjakov vlačilcev. Tako povečana proizvodnja opeke se letos odraža v zelo visoki rasti industrijske proizvodnje v ormoški občini, ki je za dobro tretjino večja od lanske. Tako visoko rastje v glavnem doprinesla proizvodnja opeke v M-Ograd Ormož. Zaposleni v Ogradu smo po dveh letih združitve pozitivno cenili našo takratno odločitev, da smo se vključili kot DO v samoupravno uspešno in poslovno učinkovito SOZD Mercator. PROF. JANEZ STANOVNiK BO GOVORIL NAPTUJU O VZROKIH SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE Aktiv družboslovcev srednješolskega centra Ptuj, skupaj z Delavsko univer- zo in OK ZKS Ptuj, organizira 20. januarja letos predavanje in razgovor na temo »Vzroki svetovne gospodarske krize«. Predavanje bo v prostorih Srednješolskega centra ob 18. uri. Predavatelj in voditelj razgovora bo znani znanstveni delave(; in ekonomist Janez Stanovnik. Nedvomno je profesor Janez Stanovnik dober poznavalec svetovnega gospodarstva, saj je bil med drugim ekonomski svetovalec v stalni misiji in delegat pri OZN v New Yorku. dolga leta pa tudi izvršni sekretar evropske ekonomske komisije v Ženevi. Janez Stanovnik je eden tistih redkih ustvarjalnih avtorjev, ki so imeli to srečo, da so tako rekoč vse življenje bolj ali manj kot redno delovno obveznost opravljali, to kar je bilo predmet njihovih znanstvenih raziskovanj. Plod te povezanosti teorije s prakso je že precej knjig, ki jih je napisal doslej. Naj omenimo le nekatere: Ekonomske disproporcije v svetu. Strukturalne spremembe v svetovnem gospodarstvu, Primerjalni gospodarski sistemi in kot zadnjo, ki predstavlja vrh njegovih poznavanj in razmišljanj: Mednarodni gospodarski sistem (izšla 1982 pri DZS). Dosedanja delovna življenjska pot Janeza Stanovnika in laskave ocene njegovih knjig nedvomno prepričujejo slehernega izmed nas. da bo predavanje na visoki, a hkrati vsem dostopni ravni. Z obiskom Janeza Stanovnika na Ptuju pa se pravzaprav odpira ciklus predavanj oziroma razprav na »Aktualne teme današnjega trenutka,« ki ga imajo namen izpeljati v Srednješolskem centru. Ta ciklus naj bi hkrati pomenil tudi eno izmed stalnih oblik izobraževanja učencev, predvsem članov marksističnih krožkov. Vsekakor bodo razgovori in predavanja namenjena tudi širši javnosti Vsebma prihodnjih se bo nanašala prav tako na gospodarstvo. Kot naslednji predavatelj bo Ptuj obiskal doktor France Cerne. Mateja Belšak Podeljena najvišja priznanja občine Slovenska Bistrica Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku občine Slovenska Bistrica je bila tudi priložnost, da najzaslužnejšim občanom za svoj prispevek v razvoju na ptnJriKju gospodarstva in družbenih dejavnostih podelijo posebna priznanja. Predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik in predsed- nik občinske konference SZDL Slovenska Bistrica Ivan Ferk sta podelila družbe- na priznanja naslednjim občanom: Plaketo občine Slovenska Bistrica je prejel Marcel Supe,dipl. inž. in direktor (i(i tozd Oplotnica. Plaketo Pohorskega bataljona je prejel Stane Červič. partizan Ru.ške čete. kasneje v Pohorskem bataljonu in je nosilec spomenice 1941. Nagrado Pohorske- ga bataljona pa je prejel Ferdo Serbelj. kustos iz ljubljane. kije veliko storil za proučevanje zgodovine v bistriški občini. Priznanja občine Slovenska Bistrica so prejeh Rudi l,evart. ravnatelj osnovne šole na keblju. Alojz Mikolič. direktor TOZD Flektro Slovenska Bistrica in lomislav Jovanovič. sekretar sveta zveze sindikatov občine Svetozarevo. Za področje gospodarstva sta priznanje občine Slovenska Bistrica prejeli Drago Rojko. direktor v Fl.KOM-EIMI Poljčane in Vida Orthaber. kmečka proi/vajalka-kooperantka iz Sp. Polskave. Za področje kulture je to priznanje prejela Jožica Janežič iz Slovenske Bistrice, za področje telesne kulture in tehnične vzgoje Frik Berčnik iz Pragerske- ga m Anton Šuc.član Radio kluba YU-3 F OP iz Slovenske Bistrice. Na področju vzgoje in izobraževanjaje prejel priznanje občine Slovenska Bistrica Jože Krajnc. učitelj v pokoju iz Poljčan. Za področje zdravstvenega in družbenega varstva pa dr. Jože Slaček iz Slovenske Bistrice. Viktor Horvat POGOVOR Z JOŽICO ČARMAN. DIREKTORICO SDK ~ PODRUŽNICE PTUJ Vse več preventivnega dela Tovarišica Čarmanova — SDK bi morala biti pomembna institucija združenega dela — torej mora biti bolj v službi delavca, manj države. V koliki meri to danes drži? »Delovno področje službe le opredeljeno v okviru določil zvezne in republiške ustave ter obeh zakonov o službi družbenega knjigo- vodstva. Služba vodi evidenco in opravlja in- formativno-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi, kontrolo zakonitosti pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in izpol- njevanju predpisanih obveznosti ter opravlja plačilni promet v državi. Zato lahko trdimo, da je delo službe po- membno in nepogrešljivo za združeno delo, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Opravljanje poslov denarno-plačilnega prometa je naloženo službi predvsem zato, da lahko spremlja denarne tokove in na ta način pridobiva podatke za informativno-analitsko in kontrolno funkcijo. Nesmiselno je torej govoriti, da je služba družbenega knjigovodstva izključno v službi združenega dela ali pa samo države. Njena dejavnost je kar najbolj prirejena potrebam združenega dela.« Katere so osnovne dejavnosti službe. Edvard Kardelj je pogosto ponavljal, da sta najbolj pomembni dejavnosti službe: evidenca in analiza. »Mislim, da sem že delno odgovorila na to vprašanje. Res je. daje tovariš Edvard Kardelj v svojih izjavah večkrat omenil pomen in na- loge službe in pri tem imel v mislih evidenco in analize, kar je pomembno za spremljanje na- šega gospodarskega razvoja. Ne smemo pa zanemariti drugih opravil službe, brez katerih ni mogoče spremljati dogajanj pri uporabnikih družbenih sredstev. Za dobro informiranje so potrebni podatki o pridobivanju in porabi sredstev, o gibanju sredstev, o rezultatih poslovanja, o spoštovanju zakonitosti uporabnikov družbenih sredstev in podobno.« Ena izmed dejavnosti službe je tudi kon- trolna funkcija službe. Ta je še posebej po- membna v današnjem stabilizacijskem obdobju. V čem se kaže? Kako pri tem »spre- jemamo« inšpektorje? »Z zakonom o ustanovitvi SDK, kije izšel v letu 1959. je službi naložena tudi kontrolno- inšpekcijska funkcija. Dejansko je služba sa- mostojna institucija od leta 1963, do takrat je obstajala pri Narodni banki Jugoslavije. Letos je preteklo 20 let samostojnega delovanja in lahko trdimo, da se naloge službe v vsem tem obdobju niso bistveno spremenila. V posa- meznih obdobjih so sicer določeni dejavniki želeli službo usmeriti bolj v kontrolno-inšpek- cijsko vlogo, v drugih pa v informativno-ana- litsko, vendar je praksa vselej pokazala, daje oboje potrebno. Zato je po mojem mnenju nesmiselno dajati prednost tako eni ali drugi funkciji. Tudi v današnjem stabilizacijskem obdobju sta obe funkciji še kako potrebni. Delavci, ki opravljajo eksterno kontrolo pri uporabnikih družbenih sredstev, nimajo po- sebnih težav. Lahko bi celo trdili, da si v pre- cejšnji meri kontrolo celo želijo. Še bolje pa bi bilo, da na vprašanje »kako sprejemamo inšpektorje«, odgovorijo upo- rabniki družbenih sredstev.« Kaj lahko poveste o preventivni dejavnosti službe? »Organizacija službe je zastavljena tako, da s svojim delom deluje čim bolj preventivno. S pomočjo predhodne kontrole, služba v veliki meri preprečuje kršenje predpisov še pred na- stankom. Omeniti pa moram, da to vselej ni mogO''\ zato je potrebna tudi eksterna ali zu- nanja kontrola. Uporabniki družbenih sredstev se v zadnjem obdobju vse bolj obračajo na službo s števil- nimi vprašanji, kar tudi prispeva k prepreče- vanju nezakonitega poslovanja. S tem pa se krepi tudi preventivna vloga službe«. Kakšen je odnos med službo in raznimi predpisi? »V zadnjem obdobju služba vse bolj opozarja razne organe na množico prepisov, ki so v pristojnosti izvajanja službe in so v dolo- čenih primerih zapleteni in tudi nejasni. Ni pa to naloga službe. Po določbah zakona o SDK, je služba odgovorna skrbeti, da se predpisi s področja finančno-materialnega poslovanja spoštujejo. Službi torej ni naloženo, služba v vehki meri preprečuje kršenje predpisov še pred nastan- com. Omeniti pa moram, da to vselej ni mo- goče. zato je potrebna tudi eksterna ali zunanja (ontrola. Uporabniki družbenih sredstev se v zadnjem obdobju vse bolj obračajo na službo s števil- nimi vprašanji, kar tudi prispeva k prepreče- vanju nezakonitega poslovanja. S tem pa se krepi tudi preventivna vloga službe«. Kakšen je odnos med službo in raznimi predpisi? »V zadnjem obobj a služba vse bolj opozarja razne organe na množico prepisov, ki so v pristojnosti izvajanja službe in so v določenih primerih zapleteni in tudi nejasni. Ni pa to naloga službe. Po določbah zakona o SDK, je služba odgovorna skrbeti, da se predpisi s po- dročja finančno-materialnega poslovanja spoštujejo. Službi torej ni naloženo, da ocenjuje smi- selnost določenega predpisa, zavzemati se mora za njegovo izvrševanje. Če pa ugotovi, da bo imel določen predpis, negativne posledice, ali je kako drugače po- manjkljiv, mora služba o tem obvestiti pristo- jen organ.« Delovanje službe se navzven kaže tudi v raznih izdelkih (to so številne analize, ugoto- vitve in ifnformacije). Kako jih združeno delo po vaši oceni zna oziroma koristno uporablja? »Področje informativno-analitične dejav- nosti službe postaja vse bolj pomembno, saj je informacijski sistem službe namenjen pred- vsem zadovoljevanju informacijskih potreb združenega dela. Zato služba izvaja razne sta- tistične ininformativno-analitične publikacije, kjer .so prikazani podatki in kazalci o rezultatih dela delavcev in poslovanja OZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev; pK)dani so tudi primerjalni kazalci. Na podlagi teh informacij, dobe delavci, organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v materialno stanje in finančno poslovanje ter rezultate dela svoje organizacije in sorodnih organizacij. Glede uporabe teh informacij in koristnosti uporabe, bi lahko rekla, da jih združeno delo, samoupravne organizacije in skupnosti iti organi družbeno-političnih skupnosti, potre- bujejo in uporabljajo, odvisno seveda tudi od vrste informacij in uporabnika. V zadnjem času p<5Staja glede na trenutno gospodarsko stanje, informiranje o gibanju posameznih oblik porabe, z vidika uresniče- vanja začasnih zakonov in ukrepov, vedno bolj aktualno.« Iz povedanega lahko zaključimo, daje SDK pomembna institucija in kot taka v družbi uveljavljena. Da je temu tako, v veliki meri prispeva samo delo delavcev službe. Nam lahko poveste kakšen je kadrovski sestav službe? »Strokovni sestav službe je prilagojen nalo- gam, ki jih služba opravlja. Za opravljanje ključnih nalog, kot so .analize in eksterna kontrola, se od delavcev zahteva visoka stro- kovna izobrazba; v predhodni kontroli se zahteva višja, za opravljanje nalog avtomatske obdelave podatkov, likvidature, blagajne in trezorja ter drugih opravil pa se zahteva višja, srednja in tudi nepopolna srednja strokovna izobrazba. Zasedba delavcev po strokovnosti ustreza zahtevam službe, vendar bo potrebno ob vedno večjih in zahtevnejših nalogah, zagotoviti do- datne kadre.« Kako je s tehnično opremljenostjo službe? »V zadnjem času seje tehničnaopremljenost izboljšala. Obdelava denarno-plačilnega pro- meta poteka prek računalnika, kar prispeva k hitrejšemu pretoku sredstev. Po drugi strani pa k hitrejšemu in boljšemu informiranju vseh, ki pcxlatke iz periodičnih in zaključnih računov, potrebujejo.« Zanima nas tudi ostalo delo v službi: samo- upravno in družbeno-politično! »Naša podružnica ima delovno skupnost in svet delovne skupnosti. Na nivoju službe SDK v SR Sloveniji pa imamo svet službe. V po- družnici dela tudi osnovna organizacija ZKS, osnovna organizacija ZSS in osnovna organizacija ZSMS. V podružnici imamo tudi stalne in občasne komisije. Delo samoupravnih organov je dokaj dobro; dobro pa delajo tudi družbeno-politične organizacije. V podružnici dela 86 delavcev in to za po- trebe ormoške in ptujske obline«. Spraševala: MG POGOVOR O PRESKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO BREZ VLAGANJ NE BO ŠLO Tik pred vstopom v novo leto smo opravili pogovor s Stankom Toplakom, direktorjem TCTZD Elektro Ptuj, d^obrim poznavalcem razmer v slovenskem elektrogospodarstvu. Predvsem nas je zanimalo, če se je razmerje med proizvodnjo in porabo elektrike kaj bistveno izboljšalo, saj redukcije ali prisilna tema niso bile potrebne. Pravi naslednje: »Lahko rečem, da je kratkoročno stanje dobro. Vendar moramo vedeti, da je bila investicijska politika v elektrogospodarske objekte v preteklosti, če gledamo Jugoslavijo kot celoto, nekoliko zapostavljena in zato so bile razmere ob teh izrednih vremenskih razmerah kritične. V tem trenutku je zaradi boljših vodnih razmer nastopil predah za termoelektrarne, da lahko wravijo nujne remonte, zlasti tam, primer je Šoštanj, kjer so delali prek svojih tehničnih zmogljivosti v času. ko je to bilo nujno. Menim, da v začetku januarja kakšnih posebnih težav ne bo, razen v primeru izpada katerega od večjih objektov. Preskrba v februarju in marcu bo močno odvisna od vremena, saj le v preostalem delu Jugoslavije razmerje meu termo in hidroelek- trarnami popolnoma drugačno kot je v naši republiki, kjer je razmerje v korist termoelek- trarn 70:30.« — Ob nedavnih redukcijah smo med občani slišali več pripomb. Tako jih je zani- malo. zakaj so druga območja lahko privarče- \ala več kot naše. zakaj se redukcije niso /ačele ali končale točno ob napovedanem času in zakaj je včasih ob belem dnevu vklopljena cestna razsvetljava. Ali lahko to pojasnite! »(ilede privarčevane energije moram reči, da smo bili na posameznih območjih občutlji- vi. ko drugi niso imeli redukcije. Bilo paje tudi obratno, saj je na primer celjsko območje imelo največ redukcij. Omenil bi tudi primer prcNiavitve redukcije ob prenosu nogometne tekme \Vales — Jugoslavija, kar so naredili v Ljubljani. Slo je za samovoljno odločitev hudi. ki za to niso imeli pooolastila in že disciplinsko odgovarjajo. Pri izklopih' so se časovne prestavitve dogajale le po posameznih območjih, kjer v razdelilni transformatorski postaji nismo mogli takoj izklopiti celotnega območja posameznega daljnovoda, ker so bili nanj priključeni nekateri zaščiteni potrošniki, kot st) bolnica, zdravstveni dom in podobno. Ločiti smo morali posamezne dele daljnovoda in ročno izkl^ljati posamezne transformator- ske postaje. Zato se je čas izklopa premaknil do pol ure. Tu je še problematika javne razsvetljave. Ob tej priložnosti bi prosil občane, ki nam sporočajo, da podnevi svetijo luči posamezno ali pa celo območje, za razumevanje. V večini primerov gre za dela na javni razsvetljavi, ki jih ni mogoče opraviti, če razsvetljava ni pod napetostjo. Ob redukcijah pa smo večKrat javno razsvetljavo priklopih, da smo lahko posamezna svetlobna mesta priredili reduk- cijskini razmeram. Kljub temu pa občane še, nanrei prosimo za pomoč pri opozarjanju na vklopljeno razsvetljavo, saj lahko pride tudi do tehnične napake. Tako je lahko okvara v lotiKcIici. ki daje povelje za vklop in izklop.« I lfr>tar OBVESTILO KMETOVALCEM Vsem združenim kmetom-članom zadruge sporočamo naj do 30. januarja 1984 prijavijo svoje potrebe vodji Zadružne enote, v kolikor želijo svoje gospodar- stvo preusmeriti v tržno proizvodnjo ter zato najeti potrebne kredite. Krediti se bodo odobravali za novogradnjo in obnovo za govedorejo in praši- čerejo ter za nakup plemenske črede. Krediti se bodo odobravali pod določeni- mi pogoji: — predpogoj za najetje kreditov je, da je zaščitena kmetija, da je nosilcu kre- dita glavni vir dohodka iz kmetijstva. 1. za govedorejo: — da je zagotovljena lastna krma — da se gradi oz. adaptira hlev za najmanj 10 glav — da je najmanj 2 GVZ na 1 ha obdelovalne zemlje 2. za prašičerejo: — da je zagotovljeno najmanj 80 odstotkov krme iz lastne proizvodnje — da je v nlevu za plem. svinje najmanj 15 stojišč — da je v hlevu za bekone najmanj 50 stojišč. Kredite bo odobravala na podlagi predložene dokumentacije Hranilno kreditna služba Ptuj pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko proizvodnjo v SR Sloveniji. tednik - 12- 1964 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 O podražitvah pri gradnji specializiranih učilnic SŠC Odbor za nadzor nad zbranimi sredstvi samopnspevka in njego- vo razporeditvijo ler nad izvaja- njem del načrtovanega programa CTadnje šoUkega prostora v občim Ruj ki ga vtKli Franc Lukman.je delegatom skupnega zganja zborov skupščine občine Ptuj (26. 12 1983) predložil poročilo, v katerem obravnava predvsem podražitve, ki so nastale pri gradnji specializiranih učilnic Srednješolskega cenira Piuj. Pri celotni investiciji gre le za 4,8 odstotka skupne podražitve, kar je v primeijavi z drugimi investi- cijami pri nas zelo malo. vendar gte za sredstva iz samoprispevka, zalo je razumljivo, da so delovni ljudje in obdani toliko bolj zain- teresirani, da zvedo, kako se tro- šijo sredstva. Odbor za nadzor je na seji, 13. decembra 1983 obravnaval raz- člemi^' podražitev, ki jih je dal investitor m pregledal gradbeno dokumentacijo, Pri tem je ugoto- vil, da gre za prekoračitev pre- dračunske vrednosti skupno za 5,281.017 din. Razčlemba kaže naslednje: Gradbeni objekti so stali 65,103.702 din. prav toliko je zna.^la tudi predračunska vred- nimi in pri lem ni nobene pod- ražitve. Do tega ni prišlo zato, ker so bile za gradbena in obrtniška dela sklenjene fiksne pogodbe in so se jih tudi dosledno držali. Predračunska vrednost opreme je bila 35,053.570 din, končna \Tednost paje za 1,158.204 din višja, kar pomeni, da znaša pre- koračitev za 3 odstotke. Nastala je zaradi podražitve dobavitelja obdelovdnih strojev Prvomajske Zagreb, ki ni pristala na filino ceno v |X)godbi. Na to podražitev investitor ni mogel vplivati, ker je Prvomajska zvišala cene svojih izdelkom na podlagi odobritve skupnosti za cene. Občutna podražitev pa je na- stala pn ureditvi okolja. Predra- čunska vrednost je bila predvide- na 3.468.000din, končna vrednost pa znaša 7.590.8 !3 din. to je za 4,122.813 din ali za 119 odstotkov več od predračunske vrednosti. Odbor za nadzor je ugotovil, da je v investicijski program bil vključen strošek ureditve okolja na podlagi nerealno nizko oce- njene količine del. izvedbeni projekt je bil narejen šele med gradnjo objekta, ki je zajel de- janski obseg potrebnih del, zato tudi tolikšna odstopanja. Za naj- ugtKlnejšega ptmudnika je grad- beni odbor izbral Komunalo, gradbeništvo in promet Ptuj, iz- bor je bil vestno opravljen, saj so cene bile v okviru normalnih cen za dela lake vrste. Edini vzrok piKlražilev je torej bistveno večji obseg ureditvenih del v primer- javi s prvotno oceno. Iz stroškov ureditve okolja je izvzeta ureditev zelenic, ker bo to delo opravil Srednješolski center sam. Na poročilo odbora so na skupnem /.asedanju imele kritične pripombe delegacije iz krajevnih skupnosti: Ivan Spolenjak, Jože Potrč in Boris Ziherl. Na pripo- mbe in vprašanja so bili sprotno dani izčrpni odgovori, ki so dele- gate zadovoljili. Poudarjeno je bilo, da odbor ugotavlja, da so bila vsa opravljena dela na ureditvi okolja potrebna za normalno funkcioniranje objekta kot celote. Gre torej za plačilo več opravlje- nega dela in se zalo lahko pokrije iz namenskih sredstev za gradnjo SŠC. Velja še povedati, da je za gradbeno tehnično dokumenta- cijo. arheološke raziskave in stroške vodenja investicije in na- dzore bila predračunska vrednost 6,220.163 din in prav toliko znaša tudi končna vrednost. Tako je predračunska vrednost gradnje specializiranih učilnic znašala 109,845.435 din, končna vrednost pa 115,126.452 din, to je preko- račitev za 4,8 odstotka. Delegati vseh treh zborov so por».)čilo odbora soglasno sprejeli spript>rt)čilom.danaj investitorin gradbeni odbor v bodoče r)osve- čata še več skrbi projektom, da ne bo prihajalo do tako nerealnih iven kt)t je bil primer projekta pri ureditvi okolja. Odboru pa so naročili, da še naprej vodi oster družbeni nadzor nad zbiranjem in p^)iabo sredstev za gradnjo šol- skega prostora. lako je prvi del druge faze gradnje SSC končan. Sredstva iz samoprispevka za gradnjo šol- skega prostora, ki se bodo stekala ,še do konca leta 1986 pa bodo namenjena za nadaljnjo načrto- vano gradnjo. V resoluciji o poli- tiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj za letos je med drugim zapisano: »V letu 1984 bodo izvajanje na področju šol- stva investicije v skladu s spreje- tim referendumskim programom, ki bo prilagojen časovnemu za- miku. Tako bo pričeta gradnja telovadnice pri Srednješolskem centru in osnovna šola Lovrenc na Dravskem polju.« O uresničevanju te naloge, ki jo bt) moč izvajati le v okviru zbranih sredstev iz samoprispevka, bo odbor sproti poročal delegatom Skupščine občine Ptuj. FF Bodoči kovinarji se v novih specializiranih učilnicah usposabljajo na sodobnih strojih Foto: I. Ciani V 85. letu trdega, napornega in revolucionarnega dela, je o- zneje zaradi varnosti preselila v Stogovce pod Ptujsko goro. Tudi Franc st. se je moral umaknili v ilegalo. Julija 1944 je bil izvoljen za sekretarja okrajnega cxlbora OF. ki ie imel svoi sedež v eorniih Halozah, lam je Franc Belšak. s partizanskim imenom"5>imon luui deloval do osvoboditve. Iz zgodovinskih zapisov o osvobooilvi Ptui^a vemo, da je okrajni odbor OF in komite KPS, na čelu s sekretarjem Francem Belšakom Simonom in v sprem- stvu haloške čete, prišel v Ptuj zjutraj 10. maja 1945, da ie bil na sedanjem trgii MDB še "isti dan velik miting, na katerem je govoril tovariš Simon ... Tako se je za- čela pol družbenopolitičnega de- lavca Franca Belšaka. V obdobju porušene domovine, pri izgradnji ljudske oblasti in izvajanju ag- rarne reforme je lovanš BelšA opravljal številne odgovorne, č^lo najodgovornejše dtflžnosti v tedanjem ptujskem okraju, po- zneje se v občini Gorišnica, vse do upokojitve. Posebej velja povedali, daje že leta 1944 postal komunist in je bil politično aktiven v Zvezi komu- nistov še do včeraj. Ni priznaval posmrtnega življenja, priznaval Je delo kmečkih in delavskih rok. Le te lahko gradijo lepšo, srečnejšo prihodnost. Ponosen je bil na svojega sina Toneta, kije padel kot sekretar okrajnega komiteja KPS, 4. februarja 1945, njegovo delo pa je do osvoboditve nada- ljevat oče ... Simon nam danes zapušča enega od najdragocenejših oseb- nih spominov, ki vzbuja bol in ponos, to je zadnje pismo, ki mu ga je pisal njegov sin Tone, 31: januarja 1945. V njem se mu sin oprošca za nekoliko ostre besede, ki mu jih je prvi večer na sestanku izrekel kol sekretar okrajnega komiteja K PS. Pismo pa končuje z besedami: »Trpiva in se boriva, da bova maščevala trpljenje naše maiere ...« Franc Belšak-Simon, je enako KOt nekoc, poznal poiitilčo ZX m od osnovnih začrtanih usmeriu*v sprejetih z ustavo in zakoni _ni. cKlstopal. Prav zalo je bila njegova aktivnost kljub starosti, na po- dročju uveljavljanja delegatskih txlnosov prav tako mladostno sveže prisotna, kot je bila v času NOB m izgradnje ljudske oblasti. Samoupravni in delegatski odnosi so z.anj predstavljali osnovno usmeritev pri delu v KS, na vasi meti liudmi in tudi širše Ljudje so mu zaujp^ali in so ga spoštovali, tercenili. Ta uglednost m bila le rezultat nicjgovih zaslug v boju za ljudsko ODlasl, za samo- upravljanje, temveč si jo je vsa- kixlnevno oolrieval z neposred- nim živim sUkom z ljudmi, z raz- vijanjem človeškiti ocnosov, ki v bistvu jK)menijo samoupravne socialistične odnose. V le odnose je znal tudi vsebinsko, živo in ne- posredno vplesti pridobitve NOB in socialistične revolucije. Pri tem mu ni manjkalo sjk)sobnosli za kritično presojanje pravilnosti uresničevanja postavljenih ciljev, sprejetih na kongresih Zveze "ko- munistov. v njegovih organih in v delegatskih skupščinah. Pred- vsem je izstopalo njegovo delo v okviru SZDL kol enotni fronti vseh organiziranih socialističnih Ce iz vsega povedanega o Francu Belšaku in o njegovem delu. povzamemo osnovno črto celotnega njegovega delovanja, f)olem moramo zl^ti poudariti njegovo nacionalno zavest, bor- benost revolucionarnost, napred- nost in neposrednost, socialistično .samoupravno usmerjenost in boj za uveljavljanje oblasti delavcev in kmetov, kar je uresničeval z uveljavljanjem našega politične- ga sistema socialističnega samo- upravljanja pod idejnim vod- stvom ZKJ. Vse to pa so odlike, kijih vsi zavednf^udje spoštujejo in cenijo. Prav zato je naša bolečina ob izgubi tovariša Simona toliko težja. Izgubili smo revolucionarja, vseskozi predanega Partiji in ljudstvu. Se pred kralkimjezživo. izvirno in pošteno besedo obujal spomine na revolucionarno pre- teklost slovenskega in jugoslo- vanskega NOB. Prav je, da te preproste izpovedi velikega moža ohranimo, njegov hk pa nam nm bo vzor, kako se ie treba borili tudi danes, za jutri, kot se je on včeraj m danes. O delu rezervnih vojaških starešin Prav je, tfa ob preg^u uspešnosti in dela na različnih področjih v mi- nulem letu, zafHŠenM) kaj tudi o ddu rezervnih vcMaSkih starešin ptujske ob- ane. Milan Vogrinec, predsednik Predsedstva OK ZRVS Ptuj, pravi na- slednje: . . ..Občinska konferenca načrtuje svoje naloge v letnih i^ogramih vzgo- K «n izcatnaževanja na osnovi republiške programske usmeritve in srednje- ročna programa, ki je prilagojen sedanjim druaenopolitičnim, varnost- nim m gospodarslam razmeram. Programska tematika s področja idejno- P^tičnega izobražcv^ja, splošnega vojaškega in obrambno-samoza&it- nega usposabljanja ima namen, da bi rezervne vojaške starrfine lahko bo- OfM-avljali dolžnosti v oboroženih silah, da se seznanijo z nalogami v wrambnih oripravah v krajevnih skupnostih in orsackadiali združecss j ocia ter tako lahko v vseh situacijah sprejdi vlogo nosilcev m organizator- ^.spl(Aie ljudske obrambe in (fružbene samozaščite, v vsdi okoljih kjer ivijo m ddajo. Program vzgoje in izobraževanja za leto 1983 smo zaključili pravza- ^v ic v sej^^^moru. Posebnost izobraževanja naših članov je bila v tem, oa siix> ndcaj tem izvedli v.okviru izobraževanja prd)ivalstva. Te skupne so bfle: vojaškorolitični položaj v svetu ih njegov vpliv na varnost ^ v^ostnopolitžne razmere v državi, republila, oKini, krajevnih SKupnostih in organizacijah združenega dda, oblike neoborožen^a odpo- ra v okoi&inah zav^asno zasedenega ozemlja, protipožarna zaščita v miru, oo neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter oblikovanje blagovnih rezerv. LoČoio pa smo obravnavali temo o diverziiah na komimikadjah in objek- ph. Pripravilo jo je predsedstvo občinske konferoioe ob pomoS štaba za KTit^alno (hrambo in vojašnice Dušan Kveder-Tomaž. Področje 35 kra- jam organizadj smo razdelili na 10 območij, za vsako pripravit nalogo, «je najbolj ustrezala krajevnim razmeram. Tako smo skupno obdelali na- togo, .starešine pa so pred tem doma reševali teste iz obveznega programa, ^smo za ^ ekip krajevnih organizadf. Zraven teM bi dodal, da smo aiktivno sode- »vah na področju obrambne vzgoje mladih, zlasti v vseh izmenah ZMDA ^ov^ke gorice 83, aktivno se vključili v pripravo in izvedbo pohoda po poteh revonidje v Mostje, kjer vsako leto poskrbimo za cdotni komandni V skla^ 2 usnieritvami četrte volilno-prowamske konference RK ^VS smo obnovili delo aktivov v organizadjah združeifega dela. Namreč, Z^^^nosl članstva se mora prenesti tudi v okolje, kjer delamo. Dosedaj običajno ddovali samo v okolju kjer živimo. Obnovili pa smo tudi de- lo aktivov ZKS." Kako pa bo v letu, ki smo ga začdi? prejšnjega meseca so se v naših krajevnih organizadjah začele ddovDe konference na katerih rezervni starešine ocenjujejo delo v ™wuleni letu in sprejemajo programe letošnj^ dela. V smernicah za izde- so tudi tokrat teme s področja idejnopolitičnega in vojaško- ?*rotovnega uq»sabljanja. Tako med drugim o varnostnih načrtih v kra- ^^jl^ski^ncstih in organizacijah združenega deia, o delovanju enot naših "ooroienih sil v pogojih začasno zasedenega ozemlja in o narodni zaščiti. P^*davanjTx) pripravilo predsedstvo občinske konference. Pravta- eki^^ prev^anje znanja in tradidonalno občinsko tekmovanje Se na b organizacij. Zraven tega bomo aktivno soddovali in ddii drugih podr^jih, tako v akdji Nič nas ne sme presenetiti, na "^^hfoiSh ^^^ revoludje, posebej pa še v delo obrambnih krožkov na . , ....... L kotar 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 12. januar 1984 - TKIPPffB Dober den. Prvič v noven kti. Kak ste kaj iz starega v novo skočUL Jaz sen padna. Prek krez prag. Mica mi je nogo podstovila no rekla, da je bojSe ke podnem kak da bi skoča. Malo sem ba megleni no mi noge niti ne bi trebalo zaštekati. Po stori navodi sma mela z mojo ienkico prvi den novega leta na mizi svinjsko meso. Kurečje bedre so tisti den prepovedane z/avolo storega pregovora, ki provi, da svinja tišči gospodarstvo z rilcom naprej, kura pa ga brca z nogami nazaj. Kak pa bi zglednolo, če bi ie prvi den v noven leti virstvo nazaj rivali, saj nan je ie itak čista nazaj zlezlo. Moren van povedati, da se je letos vključila v izvoz tudi naša krajev- na skupnost Suhi breg. Pa vete kaj bomo izvoiali? Najbri ne, pa van bom poveda: Izvozili bomo vse tiste obljube v kerih je bilo zapisano, da bomo ie do lenskega leta do kunca republiško cesto asfaltirali, vodovod zgradili, elektriko pojočali no tokšni recept zmislili, ke bi nan deca na gruntih ostajala no ne bi v mesta bejiala. Jebal ga na motkin štil, na našen Suhen bregije 25 hišnih številk, v hišah pa iivima sami kmečki veterani, ki nosimo na plečah od 55 do 80 let no nan sveti Peter ie piše napotnice za krtova deielo. Se vsa sreča, ke smo si v zgodjih letih nekšne stroje nabavili, drgačik bi nan zemlja neobdelana ostajala. Pa saj vete kak grejo fkuper stroji na naši bregi. Na strmen bregi je najbaj zanesljiv stroj Se vedno motika, ročna kosa pa naj- boj gvišna kosilnica. Tak pač to je. Sneg pa smo zdaj le včakala. Jaz sen veda, da ga pred novim letom ne bomo dobili, saj so bile laiske snežne uvozne rezerve ie izkoriščene no 4e bilo treba počakati na sn^i paket za olimpijska leto 1984. Ker drugo teto ne bomo meli zimskih olimpijskih iger, nan snega ne bo trebalo uvo- ipti, pač pa bomo ga tudi nekaj izvozili no za njega devize dobili To kaj van bom zaj napisa, moja Mka ne sme vedeti: Tudi meni je enkrat ena slačipunca rekla:„Lujzek, pokoien tizizesamo devize . . ."Jazpasenji nazaj reka: „En dinar ti dam, če spraviš se vstran! " LUJZEK VZGOJNO VARSTVEN! ZAVOD PTUJ NOVE JASLI IN PRALNICA v organizirano družbeno vzgojo in varstvo je v ptujski občini zajetih 1360 oirok v starosti od 2 do 7 let. K temu je prišteti še okrog 750 otrok, ki obiskuj^ 600 umi program priprave na osnovno šolo. Po številu otrok, zajetih v to varstvo, je ptujska občina še vedno med zadnjimi v Sloveniji, saj je ponekod zajetih v vzgc^ in varstvo tudi do 60 odstotkov predšolskih otrok. V ptujskem vzgojno varstvenem zavodu imajo trenutno 112 nerešenih prošenj za sprejem otrok v vrtce, nedtem ko je za sprejem v jasli nerešenih 88 prošenj. Predvidena gradnja vrtca s kuhinjo na Ziheriovi ploščadi je odpadla, zanjo pa je bilo zbranih okrog milijarda dinaijev. Sedaj so se v VVZ Ptuj odločili za phzklek dveh j^ličnih odelkov ob Potrčevi cesti, hkrati pa bodo zgradili pralnico, katere zm^jivosti bodo zadoščale za dalj časa. Po predračunu bo investicija vezala mihjardo sedemsto milijonov starih dinaijev. v prizidku pa bi naj to jesen pridobili prostor za 32 otrok v starosti do U-eh let. Jasno je. da z novimi prostori, kijih gradi gradbeno podjetje Drava Ptuj, problem jasli ne bo rešen, saj je prošenj za sprgcm vjash iz leta v leto več kot je na voljo prostora. Kljub temu je to korak naprg pri razvoju organizirane družbene vzgoje in varetva. __V Ptujskem vzgoino varstvenem zavodu pa imajo še nekaj perečih problemov. Prvi in največji je neustiezna kuhinja. Ravnateljica vrtca Boža Bratuž pravi: »Kuhinja je bila zgrajena za popravljanje obrokov za 300 oUok, sedaj pa pri- pravljamo v njej 1300 obrokov. Najvegi problem je. ker se v kuhinji križaU CisU m nečista pot. Zaradi tako velikega števila obrokov in neusU-eznega prostora ne moremo v celoti zagotoviti zakonsko predpisanih sanitarnih pogojev. Zato smo dobili odl(^bo, da moramo urediti prostor tako, da bo zadovoljeno sanitarnim zahtevam. Ce tega do konca leta 1984 ne bomo storili, bi morali kuhinjo zapreti. To pa seveda pomeni, da bodo zaprte vse enote, za katere pripravljamo obroke v naši kuhinji. Kuhinjo bi lahko razširili le tako. da bi odvzeli del upravnih prostorov, ki pa so že tako ali tako utesnjeni. To bi pomenilo, da bi morali upravne prostore preseliti, vendar res ne vemo. kam. Izdelan je tudi predračun za povečanje kuhinje in znaša milijardo dvesto milijonov starih dinaijev. Za ureditev upravnih prostorov pa bi poUebovali še dodatna sredstva. Nimamo pa niti denarja za povečanje kuhinje.« Vzgojno varstveni zavod si skupaj s skupnostjo otroškega varstva občine Ptuj sicer prizadeva najti ustrezno rešitev — toda, denaija ni dovolj. Posebej še zato ne. ker imajo težave tudi z vrtcem v Gorišnici. Tudi tega bi morali po prejeti odločbi zapreti. V vrtcu pravijo, da odločba ni odločilna. Odločilni so pogoji dela v vrtcu, ki je v kletnih prostorih osnovne šole v Gorišnici. Prostori so zelo vlažni, vsi dosedanji posegi, ki so veljaU precej denaija. vlage niso odpravili. 2^to si Vzgojno varstveni zavod skupaj s krajevno skupnostjo Gorišnica prizadeva za drugačno rešitev — zagotovili naj bi skupne prostore za zdravstveno ambulanto in vrtec. V reševanje omenjenih treh problemov se bo gotovo morala vključiti SiiSa družbena skupnost, dosti bolj pa se bo najbrž morala angažirati tudi pri zago- tavljanju družbene vzgoje in varetva za vse predšolske otroke. V ptujski občini — tako kot marsikje drugje — dobro cveti varstvo na domu. Običajno se v nepri- mernih prostorih in tu in tam tudi pod vprašljivim varstvom stiska po šest majhnih otrok. Cena za varstvo pa se suče okrog 4000 dinaijev — pa tudi več. Najbrž ccna ni toliko pomembna, saj starši radi dajo kakšen dinar več za varstvo, samo da je otrok na varnem, medtem ko so v službi. Bolj pomembno je, v kakšnem okolju živi otrok v svojem najbolj ranem in občutljivem obdobju. To bi moralo širše družbena skupnost skrbeti in jo spodbuditi pri reševanju problemov organizirane družbene vzgoje in varstva. N. DoMjckar rn^m tmm m fn^mvm razstavo vrst divjih rac in drugih obvodnih ptic, ywob«ti^piliiamitf*opoginjale Foto: M. Ozmec Ptujsko akumulacijsko jezero je postalo pitUtao trn itmšmt vodbe pek« F««KM.OaDet V ZVEZI Z MNOŽIČNIM POGINOM DIVJIH RAC, KI JE BIL V DNEH 7. IN 8. OKTOBRA 1983 NA PTUJSKEM AKUMULACUSKBM JEZB^U SD 2 POROČILO Dne 7. lin 8. oktobra 1983 je bil na ptujskem akumuladj^eni jezeru SD 2 množičen pogin divjiih rac — uvie. črne liske, race mlakance. čopasti poniirek inšenekalere druge otnodne vnie pliic. V na\^20Ciiasti miHnnika Pd&laje milice Ptuj in nekaj lovcev je bilo dne 7/10-1983 ugotov- yeno. fia je akumulacijskega jezera, ob ie\%m br^u od Budine do zapornic jezu v Maikmoh biila. ik» ccenL (Arog, 400 do 500 mrtvih lac. Opaziti je da je zdravstveno stanje velik(^ Itevila rac bilo še vedno ogrožei^ saj so snuno^ še poginjale. V vodi je t^ tudi okr^ 50 poginulfli piščancev. Za vzorec ^smo odvzeli 6 poginulih rac in enega piščanca ter jili pmlah v analizo 1 nštitutu za zoohigieno in za patologijo divjih živali. \TOZD za Kettcnimairstv©. VDO Biotehniška fakulteta. LCniveoe Edvarda Kardelja v LjuUjanL Glede na lot. da pogina rib ni bilo opaziti, smo vzorce vode naslednji dan. Vzorci vode s primefkoin poginule race in mulja iz akumulac^i^ke^ jezera so Mi dani v analizo Zavodu za zdravsUicsso varstvo Maribor. Dne 7/10-190 je kmki inšpektor občine Ptuj odredil uslUMtodiloi^ predsednikom LD Jože Lacko. LD Piuiq in LD Sp. Ptujsko polje, ki gospodar^ z divjadjo na (mienjeni vodi. da inM>raio8/10-I9K3oosMi akumulaciisko iezero vseh poginulih rac Ikar so tudi opravili s po- mo^ čolnov in j;^sik£v Gasilskeea dn^tva Ptuj. T^a dne so» iz jiezcira pobraii 600 poginje- nh rac. ki jih je vesevinarsko higienska služba pri OZVŽ Ptug odpeSj^ na za to določeno mesto v IManbtM'. MaDumo. daje veliko število mrtvih rae: odracsel Sok skoizi zapornice, ker jih le te ne zadrž^ tlak©.da točnega števila pogina neverno. Dne 12/I0-I9S3 je mag. Bidovec z Inštituta za zoohigieno inni za patcrfogijo divjih živali LjuMjana obvesti po telefcHiu lovskega in- špekto^aobone PllB^da je pri poginuhh racah i^jučena okužba in da je sum na intoksika- djo. Pisčandipa.dasobiiistari40 — 42 dni ter da so poginili zajnadi vzi^nih bolezni — kapi« sprememb v stflepiiliL , - Dne 22/10-1^83 pa je m^ Bidovec po te- lefcHoskem sponook o^estil lovskega inšpek- lorja obone Ptoni da iie v niosinuiih racah izo- liran aziroana potniiani FACIRON (ČLORO- PHACINOlNi)!, $ katerim se opravlja deratiza- cija glodakev. iVvvedal je tudi da so opravili preiskave na butalizem, ki pa je izključen. Tz sklepnega poročila šlevT 2/2/H3 "zTine 5/12-1983 Inštituta za zoohigieno in za pato- logijo divjih živali Ljubljana, je razvidno, da so opravili na Inštitutu za mikrobiologijo in pa- razitologijo, VTOZD za veterinarstvo preis- kave na obduciranih živalih na salmonele, pasterele in klostridije. Rezultati teh preiskav so bili negativni. Na Medicinski fakulteti Ljubljana. Inštitutu za sodno medicino pa so opravili na vzorcih poginulih rac preglede na cianide in organofosforne estre. Rezultat je bil negativen. Opravili pa so tudi preiskave na prisotnost FACIRON A, toksičnega preparata, s katerim se obdelujejo vabe pri deratizacijskih {X)segih in. ki spada v grupo rodenticidov. Analize so dokazale prisotnost FAClRONiV zato sklepajo, da so race in ostale vrste vodne in obvodne perjate divjadi bile zastrupljene s preparatom, ki se uDorablia za zatiranie elo- dalcev. Rodenticid je zajel veliko število vod- nih ptic različnih vrst, za katere je skupna značilnost, da se HRANIJO NA VODI. Pred- videvajo. da je snov plavala na površini ali tik pod njo. Ne izključujejo tudi obalni pas do globine 50 cm. Iz poročila v zvezi z analizami o poginu rac na ptujskem akumulacijskem jezeru, štev. 08/3643 z dne 19/12-1983 Zavoda za zdrav- stveno varstvo Maribor je ržizvidno, da ^ bile opravljene analize odvzetih vod. mulja in organov poginule race in sicer na prisotnost cianidov, težkih kovin, pesticidov in prisotnost Rxienticida. Iz strokovnega mnenja je razvid- no. da preiskave vode, mulja in rac niso po- kazale prisotnosti cianidov, živega srebra, tež- kih kovin in pesticidov. Preiskave notranjih organov rac pa so pokazale, da je v notranjih organih prisoten FACIRON (CLOROPHA- CINON). rodenticid. ki se uporablja za pre- ganjanje glodalcev in sicer pred setvijo na poljih in pregon poljskih miši pri deratizaciji. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, oddelek za dezinfekcijo, je s svojimi strokov- nimi delavci opravljal deratizacijo od 21. do 30. septembra 1983 v naseljih Kidričevo in Maj- šperk. 3. oktobra 1983 pa so pričeli z deratiza- cijo kanalizacijskega omrežja v Ptuju o čemer so pt)slali poročilo dne 13/10-1983 na zahtevo sanitarne inšpekcije občine Ptuj. Pri Komunalnem podjetju Ptuj TOZD Vo- dovod in kanalizacija smo dobili informacijo, da je deratizacijo javne kanalizacije opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor s svo- jtmj strokovnimi delavci v pnisoiaosti dveh i delavcev Komimaln^a podjcijji Ptuj. Po iyi- hovi igavi so uporabih ut to 4eratiuc^ lu obmo^iTPruja i l kg zasirup§c»c vabe v na- selju Kidričevo 19 kg in v naselju M^^rk 15 kg. Nadalje trdijo, daje biU Mstru|%cia» vaba položena v glavnem na suha tncsta in zapne rokave kanalizacije. Dne 24/10. 1983 sta sanitarni in lovsia in- špektor občine Ptuj v oavzočnosd direktorja Komunalnega podjetja Ptuj TOZD Vodov^ in kanalizacija in delavca, ki ^ sodcioval jot nastavljanju vab s stn^ovnimi delava Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor opravila pre- gled kanalizacije na več mesiih, so vabe bile naistavljene. Pregledali smo jaSfce na s^ mišču v Ptuju, na Ormo^g cesii, na Osojuikovi cesti, kjer je bil viden prcfcdc odfdak. Ugotovili smo tudi, da vab na nastavljenjh mestih ni bilo več. Ugotavljamo pa, da v času od poiožitve vab do ^gina rac na obmo^u otočij Pag ni bilo ve^ga naUva. Vse komunalne m iiidusti^šEe odplake mesta Ptuja in naseda Kidričevo se iztekajo v staro strugo reke Drave, za akumu- lacijskim jezerom, to je za jezom v Ma^rkovc^ le odplake iz objektov VT 5008 Ptin so sodiane neposredno v reko Dravo, Racc pa se za- držujejo na jezeru in so tu tudi po^^ak. V prosti prodaji pa je tudi zastrigj^aia vaba Facirom Forte rodentidd. ki vsebuj 0,0075 % clorphacinona. Po Odločbi odolofitvisMaama strupov, ki se smejodajati v promei (Uradni list SFRJ, št 12/77) spada 0,0075 % Gloiphadnon v lil. skupino sirupov, za katero po Zakonu o prometu strupov (Uradni list SFRJ, ŠL 4/17) ni potrebno voditi evidence o prometu in kupcih strupov, kol je to potrebno v sklada s 26, čle- nom navedenega z^ona za stri^, ki spadaj po zgoraj navedeni odločlM v L in II. skupino. Vzrx>k pogina divjih rac je toi^ i^otovijen, ostaja pa še nadalje vpraSai^, kdo je povzro- atelj. zato preiskave vseh piistojnih organov za ugotovitev storilca teč«^ dai^. Z Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj ■so v poaopku sodelovali tudi sanitarni inšpdkttff Vera Lun- der. višji sanitarni tehnik, veterinarsld inšpek- tor Jože Bojnec. dipl. vet in vodnogospodarski inšpektor ^nja Hojnik, ing. kemge. Lovska inšpektor Marija UUBEC ing. agr. Divjad mora biti enakopravni partner v prostoru Zveza kmkifti dtnoim Ptng zdru- žuje dejavnoslt 23 bmftih {finižin z obmo^ pCn^DC im ortncHIke občine, bhko hč mdUB kar od Or- kovc do SreuM^a oto Dravi. Hkrati ta zveza odsovacja nadi za pripa- dajoč d^ sedi^ poo^en^ lo»ko-foptvaie^ Pred led je bio naamntž e&mi^ESs, O tem, zakaj je moca&oi jnrM dio spre- membe lovsko goplrvoBesa ob- moi^ je stekla besesSa s predsed- mkam izvnJnegjfc (KffiKHa ZLD Pmj, Milovamont TiraSekm, ki je povedal: „2e pred ŽJlfliiiBMi Bdi so ME spre- jeti dkuzbem doesmiiri o Bovsko- ^jitvToih otmo^ik. Takrat je lasa zveza pokm^ tirii območja: HakiSko lovsfco-fsiŠBttvcBD ob- močje, ki je bOo ko6 celota zaokražmo, Drav^ lovsko- goptvaio obiBoOc je pokrivalo predd od Ckfcocc do Smfiiča, ter kmko-gopttvcBo ofaoKi^ Sloven- skih goric — le delno. Vj;ioven- skem prostoru je bila določena n^ va razdelitev lovsko gojitvenih območij, ker dosedanja očitno niso ustrezala, — ne lovcem in še bolj ne divjadi. Tako sedaj lovsko- gojitvena območja pokrivajo tudi mqe lovskih zvez, kolikor je le mogoče, kajti glavni namen je prilago^ti način življenja in po- trebe divjadi. Vedeti je treba, da je pr- venstvena naloga lovcev prav gojitev in ne le lov divjadi. S svo- jimi metodami in oblikami naši lovd skrbijo za to, da doW dii^ čimboljSo kvaliteto, čimvišji nivo zdravstvenega stanja in da se čim- bolje sklada z okoljem. Seveda je del teh metod tudi o^trel določene skupine divjadi, kar pa je odvisno od potreb in gospodarske presoje. Naša zveza prisluži z lovstvcmi, predvsem tujih lovcev, precej deviz. V prvi vrsti zberemo precej deviz za uplenjeno divjad — torej za meso divjadi, na drugi strani pa nam precejšen del dohodka pcMne- nijo prodane trofeje. Letno zberemo tako tudi po več tisoč dolarjev, kar pa v sedanjem gospodarskem trenutku nedvcHimo tudi precej pomeni. Vse skupaj toliko bolj dokazuje, da je divjad in njeno okolje enakovreden part- ner v našem sistemu in zato ga moramo tudi tako obravnavati." Kljub temu se dogaja tudi drugače. Vse več je raznih Škropiv in škodljivih snovi, ki irK>£no ogrožajo naravno razmnoževanje in ohranjanje divjadi. Kako se temu upirate? „Najprej je treba povedati in poudariti, da je skrb za ohranjanje divjadi naloga nas vsdi, firŠe družbe in ne le lovcev, kot to me- nijo posamezniki. Za to so v prvi vrsti odgovorni vsi gospockrji okolja, predvsem pa gozdarji in kmetijci. Vsi smo dolžni uraviu- vati naše n£u-avno okolje in ohra- njati prvobitno divjad. Divjad mo- ramo obravnavati kot enako- pravnega partnerja v tem prostoru, Zal se nam dogaja obratno. Predvsem pri poljski divjadi zad- nje čase število močno pada. Na eni strani je vzrok v mdioracijsidb ukr^ih, ki so sker res nujni. 2al pa izvajalci dd ne upc^ievajo v celoti divjadi in njenih zahtev v prosti naravi. Na drugi strani pe je žal lovstvo vključeno v ta pro- storski plan in pri rajonizacijL Kmetijci se ne zavoljo, da morajo določene površine izločiti za divjad in jo obravnavati prav — tako kot kmefiisrvo in gozdar- stvo." V lovstva je Se vedno akruHlna tema ugocavljaioe škode na i£y3a(£ in na dru^ straoi škotte po divjadi So se stvari že premaknite najn^j? »Dostikrat ib razfiS&en pojem za eno in za dru^o. Ko govorimo o uveljavljanja povzro&ene ^ode na divjadi mi^mo na, rediao, raz&ranje li^ ^BvjaiS, poimanje mladičev div^idL, um&evan^ ia podobmh ukrepov, ki pt£ &očkjo divjad. Na dr^ strani pa je kot Skoda po divjBiS miSljem Scoda, ki jo naredi div^ oa kmel^skfli povr&iah. Vdik napor vlitga^ v pripravo samoupravnih spora- zumov z gozdsi^, kmetiid ia krajevidmi ^aipnostim o prq3Fe- čevanju, ugma^jaioii a povnU^ Skod od dbv^uJi in na To nam rudaga tu(£ S9. {to zakona o varstvu, fojitvd in lora dn^adL** Pričda se ^ ie pitnm ima. zapadel jc prvi sngg. kmahi ja bo Se več in naravno krmljeiOe divjadi jc skorajda onemogočeno. Kako lovd skrtiite za t»? „Vse lovske orgamiaf^ raz- polagajo z dolo&emiin sredstvi, ki so plod d^ in aktivnosti Oaaav — torq lovcev. Iz tdi sredstev je ve&na dmZin že kup^ »K kako drugače pridobita svo^ povitine. bodisi Ciste rams aih tudi q^ke povrSne, kjer gonjo komco in čez polije seno. Oboje za knidjenje divjadi v zim^Ecm Časa. S prosto- vojnim' ddom lovd k leta v leto poslavljaj aova ati obnavljajo Ze, stara krmSča. Scer pa je ptv^ stvena nakiga tovoev, da po^rbijo za čimveč naravafli rooŽDOsd krmljenja divjad, tat^ pravili pasiK." {VLOddcc tednik — 12. januar 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 NOVOSTI S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Na 10. seji zbora uporabnikov in zbora izva- ialcev skupščine Občinske zdravstvene skupno- iti Ptui 19. 12. 1983, je bU sprejet delovni in fi- nančni načrt OZS Ptuj za leto 1984, kakor tudi sklep o financiranju zdravstvene skupnosti m zdravstvenih delovnih organizacij, s katerimi sklepa skupnost svobodno menjavo dela. Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi ugotovitev o pristopu k spremembam in dopol- nitvam samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981—1985, ki ga je skupščina predlo- žila v razpravo vsem udeležencem sporazuma že na seji, 20/6-1983. Skupščina OZS Ptuj, je na seji obeh zborov, 20/6-1983, po temeljiti razpravi v vseh OZD in delovnih skupnostih ter delegacijah, sprejela samoupravni sporazum o uresničevanju zdrav, varstva v občini Ptuj. Samoupravni sporazum se je pričel uporabljati s 1. 7. 1983, razen dolo- čil zadnjega odst. čl. 6 ter člena 22 in 23, ki bi naj pričela veljati §ele po sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana, oziroma s 1/1-1984, Zadnji odst. 6 čl. določa, da stroške prepre- čevanja, odkrivanja, zdravljenja in rehabilitaci- je, poškodb pri delu in poklicnih bolezni, po novem nosijo TOZD same, oziroma se dogovo- rijo za medsebojne solidarnostne odnose v ok- viru DO. To pomeni, da bi v bodoče te storitve svojim delavcem in osebam, ki se usposabljajo ter udeležencem usmerjenega izobraževanja, zagotavljale TOZD oz. OZD same in tudi de- lovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov. Na podlagi dogovorjenih meril, opredeljenih s spremembami in dopolnitvami SAS o temeljih plana OZS Ptuj, bi del izdatkov za navedene storitve zagotavljali tudi v občinski zdravstveni skupnosti. NADOMESTILA NAJ BI ZAGOTAVLJALI DELAVCI Po 22. oz. 23. čl. samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdrav, varstva, bi naj nadome- stila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb pri delu, zagotavljali delavci v TOZD oz. delovni skupnosti tudi nad 30 dni, iz lastnih sredstev, oziroma z uveljavlja- njem dogovorjene solidarnosti med TOZD v okviru DO. Konkreten obseg pravic določijo TOZD, oz. delovne skupnosti v svojih samoupravnih splo- šnih aktih. Pri tem pa upoštevajo, da te pravice ne bodo manjše kot predvideva samoupravni sporazum o uresničevanju zdrav, varstva v svo- jih čl. od 24 do 34. Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju ter združeni kmetje, si zagotavljajo nadomestilo osebnega dohodka za prvih 45 dni začasne delovne nezmožnosti. Pri tem tudi za- nje veljajo merila iz tega sporazuma. V OZS bi še naprej združevali del sredstev za nadomestila osebnih dohodkov za dogovorjeno solidarnost po spremembah in dopolnitvah SAS o temeljih plana. Prav tako bi Občinska zdrav, skupnost Ptuj izplačevala v celoti nadomestila osebnega do- hodka v času zadržanosti od dela ob transplan- taciji kože, živega tkiva in organov v prid druge osebe, ob dajanju krvi. izolaciji in spremstvu kot to odredi zdravnik, za potne stroške v te namene ter za vsa nadomestila OD ob negi obo- lelega ožjega družinskega člana. V Občinski zdrav, skupnosti bi še nadalje združevali tudi sredstva za zagotavljanje pravic iz socialne varnosti za delovne ljudi in občane, ki oprav"ajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s^,fedstvi v lasti občanov in za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsot- nosti z dela nad 45 dni. Enako tudi za združene kmete. Pravico do nadomestila OD pri občinski zdravstveni skupnosti imajo tudi delavci po mednarodni pogodbi, delavci zaposleni pri tujih delodajalcih, delavci zaposleni pri jugoslovan- skih organih v tujini in delavci zaposleni pri tu- jih organizacijah na območju SRS. V občinski zdravstveni skupnosti bi naj zdru- ževali tudi sredstva v zvezi z zdrav, varstvom delavcev, drugih del. ljudi in občanov ter njiho- vih družinskih članov, kadar gre za potne stro- ške, pogrebnine in posmrtnine. Merila za solidarnostno združevanje sredstev za dogovorjene pravice v občinski zdrav, skup- nosti Ptuj, so opredeljene v predlogu sprememb in dopolnitev SAS o temeljih plana, ki ga je skupščina predložila v razpravo že v mesecu no- vembru in naj bi ga udeleženci sprejemali do 15. dec. 1983. PODALJŠANA RAZPRAVA DO KONCA FEBRUARJA Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, je na seji obeh zborov ugotovila, da do 15. 12. 1983 oz. 19. dec. 1983 Se ni pristopila večina udeležencev k spremembam in dopolni- tvam SAS o temeljih plana, zato je podaljšala razpravo do zadnjega februarja 1984, to pa po- meni naj bi se še nadalje, t. j. najkasneje do 31. 3. 1984 združevala sredstva za zagotavljanje so- cialne varnosti ter za stroške zdravstvenih stori- tev v primeru poškodb pri delu in poklicnih bo- lezni pri OZS Ptuj. Nadomestila osebnih dohodkov bi še nadalje nad 30 dni izplačevala občinska zdravstvena skupnost, razen za delovne ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju, kakor tudi za združene kmete, kjer izplačuje skupnost od 1. 1. 1984 da- lje nadomestilo osebnega dohodka za čas odsot- nosti z dela nad 45 dni. S 1. 1. 1984 se prične izvajati le določilo 25. čl. SAS o uresničevanju zdrav, varstva in sicer se v OZS Ptuj izplačuje nadomestilo OD v višini — 75 % za čas odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, — 90 '^'o osnove od 31. dneva dalje. — 100 % od osnove za vojaške vojne invali- de, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni, ali čas organiziranega dela v NOB priz- nan v dvojnem trajanju, najmanj od 1. jan. 1945 do 15. maja 1945 ter za borce NOV in udeležence NOB Grčije. Prav tako tudi za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni za- radi poklicne bolezni, poškodb pri delu, tra- nsplantaciji živega tkiva ali organov v prid dru- ge osebe ali zavoljo dajanja krvi. Višina nadomestila OD za čas odsotnosti z dela, določijo delavci OZD v svojih samouprav- nih splošnih aktih, v primeru kadar gre v njiho- vo breme, isto pa ne sme biti nižje, kot določa 25. čl. SAS o uresničevanju zdrav, varstva. Pri tem morajo upoštevati, da mesečno nado- mestilo OD ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oz. ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod SRS za statistiko, v Uradnem listu SR Slovenije. Navedene opredelitve veljajo tudi za druge delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sred- stvi v lasti občanov in pri njih zaposlen^ delavce. Strokovna služba Občinske zdrav, skupnosti Ptuj KAJENJE IN ZDRAVJE Med učenci ie kajenje zelo razširjena razvada. Prične se že v višjih razredih osnovne Šole in se' nadaljuje v srednjih šolah. Zaradi tega smo se na šolskem dispa- nzerju v Ptuju dogovorili za iz- vedbo akcije proti kajenju. Mladi bodo dobili nekaj materiala od Julmologa in o njem razpravljali; casneje pa bo na to temo v QS (7. in 8. razredi) in v SŠC pripravljen kviz. Zavedamo se, da bo ta akcija samo majhen delček v boju proti kajenju, saj imajo največji vpliv na otroke vsi kadilci, kijih njihovi, oziroma tuji otroci prej ali slej posnemajo. Zato so ti članki o kajenju in zdravju namenjeni vsem uporabnikom cigaret. KAJ JE KAJENJE IN ODKOD Kajenje je vdihavanje zgošče- nega dima, ki nastaja pri zgore- vanju tobaka ali drugih organskih ^jm, najpogosteje listja rasthn. V preteWqsti so najpogosteje ka- diO HASIS (zahodnoindijska ko- noplja). Omenjeno je, da so Sciti kadih konopljo. Kajenje opija je ^ vedno razširjeno v nekaterih deželah vzhodne Azije. No, mi bomo govorili o kajenju tobaka. Pred odkritjem Amerike je bil tobak samo ameriška rasthna. 1 am so ga uporabljali ob obredih, ki so imeli čarobno-magični zna- čaj. Duhovni plemena MAJO so kadili pipe ob raznih obredih. Mnogo indijanskih plemen je kadilo skupno pipo (tudi del obreda) ob sklepanju miru med sprtimi plemeni ali pa so pipo ponudili tujcem kot znak dobro- došlice. Ostanke te navade naj- demo danes v »pipi miru« pri raznih indijanskih plemenih. Prva sporočila o tobaku so pri- spela v Evropo, ko je Kolumb odkril Ameriko. V njegovem la- dijskem dnevniku, dne 13. 10. 1492, piše, da domačim kadijo sušeno listje tobaka. Prvi kadilci tobaka so bili Ko- lumbovi spremljevalci. Najprej so tobak imeli za zdravilno rastlino, kije ugodno delovala proti lakoti, proti utrujenosti in nespečnosti, proti bolečinam in podobno; listje tobaka pa so celo polagali na rane. Ko so Spanci kolonizirali sred- njo Ameriko, so tam začeli gojiti tobak. Po otoku TOBAGO je rastlina dobila ime tobak. Izraz za snov nikotin, ki je ena glavnih sestavin tobakas izhaja iz imena fiaiicoskefia diplomata JEANA NICOTA de VILLE- MAINA. Ta je okrog leta 1560 živel v Lisboni kot diplomat in je gojil v vrtu tobak kot zdravilno rastlino. Seme je odnesel v Fran- cijo h kraljici Katarini Medici. Sčasoma pa se |e tobak razširil po vsej Evropi. Rastlina izvira iz tropskih predelov. Kot hibrid pa se prilagaja raznim podnebnim razmeram in raste takorekoč po vsem svetu. TOBAK PRI NAS Pri nas jo največ gojijo v pre- delih, ki so bili nekoč pod turško oblastjo (Makedonija, Južna Srbija, Hercegovina). Tobak vsebuje mnogo različnih snovi. Naštejmo samo nekatere: 1. Nikotin in njemu podobne snovi. 2. Ogljikov monoksid in ciano- vodikovo kislino. 3. Dražeči plini in pare. 4. Katran, arzen, krom in nikelj. NIKOTIN JE NEVAREN STRUP v prvo skupino sodi nikotin, ki nastaja v korenu rasthne in se potem seli v listje. Tega sušijo, predelujejo (fermentirajo) in pri- pravijo za kajenje. Nikotin je eden izmed najmočnejših strupov, ki jih poznamo. Smrtna doza za človekaje okrog 0,05 g. Pes pogine v nekaj sekundah, če mu na smrček kanemo samo eno kaplji- co nikotina. Smrtna doza za člo- veka se nahaja že v eni cigari aH v nekaj cigaretah, vsekakor pa v enem zavojčku cigaret, čeprav so sestavljene iz zelo »mehkega« to- baka. (Zakaj potem ne umre vsakdo, ki pokadi en zavojček ci- garet? Nihče ne kadi 20 ciearet hkrati, niti ves nikotin ne pride v kadilca). Snovi, ki so kemično podobne nikotinu, delujejo na človeka enako kot nikotin. Kdor seje na kajenje navadil, seje na- vadil na nikotin in kadi zaradi potrebe po nikotinu. O tem, kako kajenje vpliva na določeno tkivo in organe, bomo govorili pozneje. v drugo skupino sodijo snovi, ki dovedejo do motenj v preskrbi organizma s kisikom Ogljikov monoksid se v krvi veže na tisto mesto, kamor bi se moral vezati kisik in tako onemogoča prenos te za življenje neobhodno potrebne snovi. Omenimo samo še to, daje afiniteta (privlačnost) krvi do ogljikovega monoksida okrog 200 krat večja kakor do kisika. Tretja skupina snovi v tobač- nem dimu f)ovzroči zoženje di- halnih cevi, zaustavlja čiščenje dihal in povečuje količino sluzi. Četrta skupina snovi aplicirana (nanešena) na kožo ah dihala poskusnih živali povzroči raka. Isto se zgodi pn velikem številu kadilcev. Dr. M. R. Nadaljevanje prihodnjič Jesensko-zimsko vreme in pešci v prometu sodelujemo vsi, pa je vendar vsak Udeleženec v prometu tudi pešec. Pešec je naj- '"anj zaščiten in zato pogosto žrtev prometne nezgode. PeSci so tudi pogosti povzročitelji pro- metne nezgode, največkrat s hudimi ali celo tra- gičnimi posledicami. Tretjina vseh Slovencev je voznikov motornih ki poznajo težave in nevarnosti, ki nasta- jajo ob srečanju vozila in pešca, a zelo malo voznikov to upošteva, kadar so pešci. Za pešce je v večini naselij dobro poskrblje- ^^J so zgrajeni hodniki za pešce, nadhodi, ^dhodi, označeni prehodi za pešce, semafori- tlit^"^ T P^s^bni prometni znaki in osve- ščit^^ ' prometni predpisi v največji meri ijo p^ce v prometu, vendar so kljub temu V med pešci redne, skorajda vsakodnevne. Dri nI? L ^^ so tako pri voznikih kot pravic v " ^ zavedajo svojih neuDo K ^^^^^^ gostoto prometa včasih porabne, saj voznik ne more ustaviti vozila na mestu, da bo pešcu omogočil varno pot, po drugi strani pa ne upoštevajo svojih dolžnosti, ki naj vozniku omogočijo varno udeležbo v prometu in obenem zagotovijo varnost pešcu, četudi z nekoliko daljšo potjo ali izgubo nekaj minut. Pa si poglejmo nekaj primerov posebej ob zimskih poslabšanih vremenskih pogojih: Vsak pešec se mora zavedati, da ga bo voznik v mraku, megli, dežju ali ob sneženju zagledal pozno, večkrat celo prepozno, da bi lahko varno ukrepal. Zato naj bo pešec skrajno previ- den pri prečkanju ceste in naj jo prečka, če je mogoče le na prehodih, ki so posebej označeni in osvetljeni ali v. semaforiziranih križiščih, se- veda pri zeleni luči. Na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti imajo vozila dosti večjo zavorno pot kot na suhi cesti, zato naj pešec prečka cesto le, ko se je prepri- čal, da se bo vozilo varno ustavilo, sicer pa je bolje, da nekoliko počaka, da vozila odpeljejo. Pešec naj omogoči vozniku, da ga bo pravo- časno zagledal s tem, da se bo podnevi oblekel v oblačila živih ali celo fluorescentnih barv, po- noči ali ob drugih pogojih zmanjšane vidljivosti pa naj v desni žep zapne svetlobno odsevno telo — kresničko, ki bo visela ob njem. Taka telesa morajo vsi otroci nositi na cesti ob vseh pogojih zmanjšane vidkjivosti, odrasli pa jih bodo mo- rali nositi po 20. 2. 1984 na cestah izven naselja, vendar pa jo bo previden pešec uporabljal že prej tudi v naselju. Na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti, bo vsak pešec nepotrebno tvegal življenje, če bo prečkal cesto izven prehoda za pešce, nenadoma stopil ali pritekel na cesto, prečkal cesto pri rde- či luči, hodil ponoči izven naselja brez kresničke ali celo po desni strani ceste, da o vinjenosti, poležavanju ali sedenju na cesti sploh ne govo- rimo, ker voznik ob takih pogojih nezgode naj- večkrat ne bo mogel preprečiti. Socialistična republika Slovenija Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Še o komisijah in pisanju kronik Kljub temu. da Se povsod niso ustanovili komisij za ohranjanje tradi- cij delavskega gibanja, je komisija pri občinskem svetu ZSS Ptuj že razgrnila podroben program dela za leto 1984. Se vedno je glavna pozor- nost namenjena ustanovitvam komisij oziroma odborom, druga naloga pa se nanaša na zbiranje gradiva za okroglo mizo, ki bo v TGA Kidričevo letos aprila. V kratkem pa bo komisija tudi pripravila gradivo za ustano- vitev aktiva sindikalnih aktivistov. Ta bo vkljui^eval vse povojne predsed- nike občinskih svetov in odborov dejavnosti. Ostale naloge komisije so: pomoč OZD pri pisanju kronik in zbira- nju materiala o ohranjanju tradicij delavskega gibanja, organizacija pisa- nja spominov v tovarniških glasilih (v TGA Že pišejo v rubriki: „ZgodUo se je . . ."), določene naloge ima komisija tudi pri usklajevanju dela med komisijami v občini in regiji; povezati pa se mora tudi s komisijami v kra- jevnih skupnostih. Komisija bo aktivno sodelovala tudi pri pripravi mate- riala za izdajo zbornika ob 40-letnici osvoboditve. * MG IMPOTENTIA ERECTIONIS (1. nadaljevanje) Pri presoji tega problema je nujno potrebna NAJIZČRPNEJSA ANAMNEZA. Potrebno je tedaj do podrobnosti izvedeti bolnikovo doživljanje in mnenje, ki je povezano z njegovimi zagatami. Niti ni dovolj, da registriramo samo tisto, kar je bolnik pripravljen sam pove- dati. Moramo DOPOLNILNO TAKOREKOČ IZVLECI IZ PRIZA- DETEGA VSE TISTO, kar se morda njemu zdi nepomembno, ali pa takšno, da bi nekatere stvari in podrobnosti raje prikril. TAK POGOVOR Z BOLNIKOM JE POTREBNO OPRAVITI V ZA TO POSEBEJ DOLOČENEM IN DOVOLJNO ODMERJENEM ČASU. kose ne mudi niti zdravnikuniti bolniku — tedai POPOLNOMA SPROŠČENO! Tako zasliševanje naj služi najprej razvrstitvi primera v lestvico ŠTIRIH GLAVNIH KRITERIJSKIH SKUPIN: 1) skupina bolnikov, ki še nikdar zaradi pomankljive erekcije niso bili sposobni pravilno izvršiti SDolneea akta. 2) skupina prizadetih, ki v svoji anamnezi trdijo, da ne doživljajo nikdar primerne stopnje erekcije; ven4ar prizna- vajo, da so tu in tam sposobni zadovoljivo izvršiti spolni akt. 3) skupina, kije bila nekoč sposobna normalnega spolnega življenja, ki pa poslej ni več sposobna izvršiti spolnega akta in ki navaja kot vzrok nez;,adostno otrdevanje spolnega uda. 4) skupina prizadetih, ki je bila nekoč po- polnoma sposobna seksualnega izživljanja, pa poslej ne zmore vsakokrat zadovoljivo opraviti spolnega akta, ker da je erekcija le tu in tam zadostna. Ozrimo se po nekaterih načinih preiskav, ki so sposobne razpoznati posamezne oblike in vzroke zavor erektilne nesposobnosti. Oglejmo si najprej tiste načine ugotavljanja, ki ne zahtevajo kompliciranih naprav, niti težjih invazivnih posegov, ki bi bolnika bolj prizadeU in ki so zato bolj primerni le za klinične preiskave; tedaj za take preiskave, ki je moč opraviti v vsaki običajni zdravniški ordinaciji. NAJVAŽNEJŠA JE RAZMEJITEV MED ORGANSKO IN PSI HOG ENO (namišljeno) IM POTENCO Erektivnost, ki jo zasledimo in se pojavlja zgolj med spanjem in navadno združena s posebnimi pnjami, je važno spoznanje, ki loči psihogeno od telesno pogojene impotence. Take, med spanjem se pojavaljujoče erekcije je mogoče objektivno ugotavljati z izmerjanjem jakosti in razsežnosti nabrekanja spolnega uda. Podrobnosti ugotavljanja in ocenitev je seveda sposoben le strokovnjak, zato jih ne bomo posebej obravnavali, ker ima sestavek namen zgolj bolnika napotiti na pravo pot. Enostavnejše od objektivnega izmerjanja je anamnestično (po bol^niku izpovedano) ugotavljanje; saj v večini primerov prizadeti ob prebuditvi lahko sam ugotovi stopnjo nabreklosti spolnega uda. Le v tistih primerih, ko bolnik zanika pojave nočnih erekcij, ali pa da ne ve o tem povedati dovolj podrobnosti, je potrebna objektivna izmeritev nabrekanja. Sledi 2. nadaljevanje ih konec KLEPET O MODNEM SALONU v Prešernovi ulici 4 v Ptuju je v petek, 23. decembra svojo modno trgovinico odprla Višnja Bosnar iz Ptuja. Lokal ji je odstopil pleskar Andrej Herega. Z urejanjem je pri- čela Že maja leta 1983. Veliko so ji pomagali prijatelji, ki niso poma- gali samo z delom, bili so pravi spodbujevalci. Kako je sploh prišla do tega, da odpre modno trgovinico? ,,V začetku je bila le šala, potem je prišla resničnost. Začela sem in rezuhati so tu. Zelja je živela v meni zelo dolgo. Sprehc^ po Ptuju pa tudi pove, da nam tega manjka; manjka torej specializiranih mode- lov. V trgovini srečujemo le stan- dardno ponudbo, vprašljiva je tudi kakovost. Lepo je, da lahko v celoti narediš model sam in ga potem ponudiš. Sledim vsem modnim zahtevam, pri tem se izogibam skrajnosti. Ženski želim ponuditi oblačilo, ki bo modno in katerega bo z veseljem oblekla vsak dan. Za redno obrt se še ne morem od- ločiti. §e vedno bom hodila v služ- bo. Štiri popoldneve v tednu pa bom preživela v trgovinici. Več ne morem, saj moram izdelke tudi na- rediti. Se sreča, da mi je v veliko pomoč moja mama. Tudi cene niso pretirane. Prvi dnevi so tudi pokazali, daje bila moja odločitev pravilna. Po- sebnih načrtov za sedaj nimam, že- lim le, da bi bile moje stranke zado- voljne. Delala bom toliko, kolikor bom zmogla." Prepričani smo, da modna trgo- vinica ni zadnja, ki na široko odpi- ra vrata novemu življenju v tej uli- ci. MG. ViSnja Bosnar v svojem salonu foto: Langerholc 6 - NAŠI DOPISNIKI 12. januar 1984 - XE1HVIK Brezhibno kmetijsko vozilo in priklopnik, sta velikega pomena tudi za varnost v cestnem prometu Zimska opravila Čeprav je koledarska zima nastopila že v decembru, vreme prav nič ni kazalo na pravo zimo, zato je bilo toliko bolj primerno za najrazlič- nejša opravila na kmetijah, bodisi doma okoli hiše, na dvorišču ali na polju in v gozdu. To velja za zasebni sektor, pa tudi vdružbenem sektorju se vedno najde delo, ki gaje treba opraviti, zlasti za popravilo oiodja, vzdrževanje vozil itd. V EKK Ptuj — delovni enoti Turnišče so se delavci že prej predno je zapadel sneg skrbno pripravljali na spomladansko setev in druga opravila na poljih. Delavci so predvsem pregledali stroje, in če je kje bilo treba kaj popraviti, so to opravili takoj, da bodo traktorji in drugi stroji v brezhibnem stanju, ko bo spomladi treba zaorati prve brazde. Tako ni samo v enoti Turnišče, temveč tudi v drugih delovnih enotah Kmetij- skega kombinata Ptuj, pa tudi pri vseh skrbnih zasebnih kmetovalcih. Vreme to jesen in zimo jim je šlo na roko, da so lahko opravili tehnična in druga dela, tudi sedanji sneg prav gotovo prija posevkom ozimin, pa tudi pošteno bo napojih v lanskem letu močno izsušeno zemljo. Upajmo, da bo tudi pomladi ugodno vreme, da bodo kmetijci lahko pravočasno opravili delo in da bomo dosegli načrtovano rast kmetijske proizvodnje. Besedilo in posnetek: B. Zupanič Delajo, ocenjujejo in načrtujejo Turistično društvo Gomila si je s svojim 11-članskim upravnim in 3- članskim nadzornim odborom tudi v letu 1983 prizadevalo, da bi naredili kar največ, kar je pač v okviru obstoječih možnosti mogoče. Kljub skromnejšim uspehom od načrtovanih, pa so v letu 1983 bili vseeno doseženi uspehi v sodelovanju z organi in organizacijami v KS Juršinci, s turističnimi delavci, gasilci in drugimi. Skupaj z njimi so bile izpeljane tudi številne prireditve na Gomili. Na pobudo TD Gomila je KS Juršinci posredovala pri pristojnih organih v občini, da so bili v letu 1983 postavljeni smerokazi na križiščih okoli Gomile, skupaj 11. Prav tako je bila cesta IV. reda čez Gomilo v dolžini 1,3 km modernizirana. Končno je bila uresničena tudi več deset- letna želja, da je vrh Gomile dobil vodovod. Stroški so znašali okoli 200.000 din v gotovini in nad 600 delovnih ur prostovoljnega dela. Pod Gomilo je bila lani zgrajena tudi nova transformatorska postaja, ki pa jo je bilo treba iz samoprispevka posebej sofinancirati. V juliju 1983 so začeli z gradnjo še ene podzemske kleti 6 x 5 m na zemljišču TD Gomila. Klet jim je nujno potrebna za prireditve na vrhu Gomile. Poleg veliko ur udarniškega dela so vložili v gradnjo kleti že 120.000 din. TD se je vključilo tudi v akcijo ,,Očistimo naše okolje" in je sodelovalo, ne le ročno, temveč tudi z buldožerjem pri urejanju zemljišč turističnega društva. V sodelovanju s KS Juršinci in PTT je TD uspelo lani dobiti tudi prvo telefonsko številko za krajane Gomile in Senčaka, ki je pri družini Atbjza Lovreca. Pridobili so tudi novo avtobusno postajališče v zaselku Gornji Oblaki. .^e veliko je aktivnosti, ki so jih v letu 1983 opravili prizadevni člani TD Gomila skupno s Turistično zvezo Ptuj, Skupnostjo drevesničarjev in trsničarjev Juršinci, z razmmi aruštvi (upokojenci, gasilci itd.). Tudi za leto 1984 si je Turistično društvo Gomila zadalo obširen program dela. Dokončati želijo gradnjo kleti, kjer še manjkajo vrata, dvoje oken, notranji omet, nad staro kletjo pa bodo položili ploščo. Za kletjo bo še tudi treba zravnati zemljo. Zahtevna naloga bo tudi obnova obstoječega razglednega stolpa, saj z načrtovano novogradnjo ni moč računati. Obstoječi stolp bodo za polo- vico znižali in utrdili tako, da se bodo lahko varno povzpeli turisti in izletniki. Načrtujejo še tudi vrsto drugih nalog in prireditev. O njih se bodo podrobneje pogovorili na občnem zboru društva, ki bo predvidoma v maju ali juniju. Franček Holc V PODLEHNIKU SMO NEZADOVOLJNI Mnogo je stvari, ki danes ustvarja nezadovoljstvo med ljudmi tako v mestu kot na podeželju. Predvsem so nezadovoljni tisti, ki morajo skro- mno živeti od trdega dela svojih rok, po drugi strani pa vidijo, da se je mar- sikdo neodgovorno obnašal, vendar zato nič slabše ne živi. Prav odgovor- nost je tista, ki bi jo morali v naši družbi bolj zaostriti. V Podlehniku pa smo nezadovoljni tudi zaradi cest. Za asfaltiranje nekaterih cest smo izglasovali samoprispevek, prvo plast asfalta tudi polo- žili, potrebna pa je tudi druga plast, ki bi jo naj po dveh letih položila lo- kalna skupnost za ceste ali pa komunalna skupnost. Toda doslej še ni bilo ničesar narejenega, čeprav je prva plast asfalta ponekod že povsem uni- čena, morda tudi zaradi nekvalitetnega dela in materiala. Na krajevni skupnosti so povedali, da je KS svoj delež prispevala, toda ni potrebnih finančnih sredstev z druge strani. Ob tem se je treba vprašati, kje se bo našel denar takrat, ko bo cesta povsem uničena in bo treba delati vse znova. Saj dosti ne manjka, da bo tista prva plast asfalta kmalu podob- na makadamu. Težko je namreč ljudem dopovedati, da ni denarja, da delež iz samo- prispevka ne zadostuje za celotno delo in da referendumski programi niso bili usklajeni s programi cestne in komunalne skupnosti, oziroma, če so v začetku bili usklajeni, jih je bilo pozneje treba skrčiti zaradi .»zoženih pogojev gospodarjenja" kot učeno pravijo, toda včasih je tudi naša neod- govornost skrita pod izgovorom ,.zoženih pogojev", gospodarske krize in podobno. Problem je predvsem v tem. da ljudje enostavno več ne zaupajo, zato je vprašanje, kako jih bomo prepričali, da bodo ponovno na referendumu za samoprispevek glasovali ZA. Toliko večji problem je to v Halozah, kjer se ljudje vedno čutijo zapostavljene. Vsekakor bi morale bolj sodelovati krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti materialne proiz- vodnje, saj je KS temeljna samoupravna enota, jedro delegatskega sistema, t Franc Drobnič PRIPOVED O OBDRAVSKEM FRANCU Imenovali so ga obdravski Franc, pa tudi nočni Skovir. Obdravski zato, ker je vse dneve preždel ob reki Dravi, nočni Skovir pa zato, ker se je ponoči rad klatil okrog, oponašal ptice, posebej sove in skovirje. Bil je tudi spreten zankar, saj je točno vedel kje in kdaj mora nastaviti zanko. Plen je znal dobro vnovčiti ali pa ga zamenjati za pijačo, tam na drugi strani reke Drave. Imel je svoj Čoln ali ,,ladjo" kot so ljudje rekli. Franc se ni nikoli opredelil, v katero vas je pristojen. Ce ga je zasačil čuvaj ali pa žan- darmerija, je vedno rekel: „Bil sem pri svojih v zgornji dravski dolini!" Na vprašanje, kaj ima v nahrbtniku, pa je navadno rekel, da ,,flaše, ja vete, rad pijem tii pa duma." S Francem sem se Sfnčal že kot otrok v bivši Jugoslaviji. Doma smo kuhali žganje, ko je zvečer prišel Franc. Oče mu je ponudil kozarec žganja, izpil ga je do dna in šele takrat se mu je odvezal jezik. Takole je pripovedoval: ,,Veš Hanzek, gnes bom vlova najlepšega zavca". Oče ga je v šali vprašal, če mu bo dal soli na rep. on pa: ,,Na rep mu že nedem potre- sa soli, pač pa duma v rajngli." Vsi smo mislili, da se šali. Sicer pa je bil Franc dober človek. Znal je plesti košare, izrezljati bogeca in še marsikaj. Tu in tam je bil tudi kak teden ali mesec zaprt, seveda zaradi krivolova. Franca so žandarji uje- li tako, da so se oblekli v civilno obleko kakega delavca in ga pričalAli ob Dravi ter ga ujeli pri dejanju samem. Navadno se je pripeljal s kole- som, kolo skril v grmovje in začel loviti. Prišla je vojna in za Franca (Skovirja) še težji časi. Da se je izognil okupatorjevemu vpoklicu v vojsko ali na delo. se je delal bolnega, čeprav je bil zdrav kot dren. Njegova mati je navadno rekla: ..Naš Franček ima zvezo s hudičem in bogom". Res, nekaj časa ni hodil nastavljat zank, ker se je bal okupatorja, bavil pa se je z drugimi opravili. Leta 1942 je nekje nabavil puško enocevko. Kakšen dušilec zvoka je iz- našel za njo, še danes nihče ne ve, dejstvo je, da strela nihče ni slišal, čeprav je pogosto ustrelil kakega zajca, pa tudi skrivoma je lovil ribe. Za hrano je bilo med vojno težko, zato je s plenom pogosto pomagal revnim ljudem. Gestapo ga je poskušal pridobiti za to, da bi zanje vohunil, vendar so se zastonj trudili, zakaj Franc je že delal za OF in je mnogo pomagal na tem območju. Nemci so poskušali s pritiskom nanj. Pri hišni preiskavi so našli puško-enocevko. Bil bi ustreljen, če ga ne bi bil rešil župan. Poslali so ga v internacijo, vendar se mu je posrečilo pobegniti. V domačem kraju je nekaj časa živel v ilegali, potem pa je postal partizan. Bil je dober borec in vsi so ga imeli radi. Dočakal je svobodo in tedaj je postal tudi pravi lovec. Večkrat je rekel: ..Jagri, ne zamerite, če sem vam Koaj prej kaj zagodel, ni bilo kaj za jesti, pa sem pač lovija". Bil je dober in pošten lovec. Toda kmalu je zbolel za tuberkulozo. Bil je na zdravljenju, toda nič ni pomagalo. V bolnišnici je še dejal ženi: .,Margeca. prinesi kvinte. pa mrzla n^ bo. da si za zadnje oniaaim svojo dušo" . . . Cez nekaj dni je umrl. Bil je masoven pogreb, od njega so se poslovili borci, sosedje in tudi župnik. Na njegovem nagrobni- ku je vklesan napis: ..Tu počiva Franc — ljubi- telj narave in junak večne slave 1901—1946". Stane Krajnc. Kidričevo Prijatelju MHošu Jeromlu v slovo Miloša Jeromla. nekdanjega upravitelja Kmetijsko živinorejske šole v Turnišču pri Ptuju ni več med nami. V ponedeljek. 2. ja- nuarja smo ga pospremili na haj- dinsko pokopališče k njegovemu mnogo preranemu grobu. Pred osmimi leti je bil hudo go- škodovan v prometni nesreči, od katere si ni več opomogel. Morda je prav tu vzrok infarktu, ki ga je zadel pet let pozneje! Miloš je namreč bil tudi velik planinec, ki je prehodil naše gore po dolgem in počez. Njegovo srce, ki je bilo va- jeno večjih naporov, je s to nesre- čo ostalo brez tistih obremenitev, ki jim je bilo prilagojeno že od ra- ne mladosti. Možno je torej, da je tu začetek njegove poslednjcbitke. Mnogi prijatelji, sodelavci, učen- ci in sovaščani razmišljamo o Mi- lošu kot človeku, vzgojitelju in to- varišu. Bil je koroški rojak, doma iz Stražišča pri Prevaljah. Med Ptujčani je živel 25 let. to pa je skoraj polovica njegovega kratke- ga, a plodovitega življenja. V Kmetijski šoli, ki jo je vodil skoraj do upokojitve, je bilo videti, da z lahkoto premaguje vse težave. Kot dobremu organizatorju vzgoje in izobraževanja mu je uspevalo vse, česar se je lotil. In tega ni bilo ma- lo: pri šoli je organiziral internat, ni se zadovoljil le s prakso v šol- skem vrtu, temveč je povezal šola- nje z delom na kmetijskih pose- stvih. Danes se nam zdi vse to samoumevno, toda pred 20 leti je to bila skoraj drzna novost. In vendar je uspel. Ko še na naših kmetijah ni bilo skoraj nobene strojne obdelave, je uvedel dopol- nilno izobraževanje iz kmetijske mehanizacije. Njegovo delo pa se ni končalo le pri učnovzgojnem procesu. Skrbel je tudi za grad Turnišče, v katerem je bila šola. Celotno poslopje mu je uspelo prekriti z novo streho, saj je znal izvrtati sredstva in dobiti dobre izvajalce. Kdo ve, ali bomo kdaj še imeli kakšnega človeka, ki bo enakovre- den Miloševim sposobnostim? Ali nismo imeli izjemne sreče, da smo naleteli prav na njega, ki nam je bil dober tovariš, vzgojitelj in pri- jatelj? Težko bi mu našli enako- vrednega, .kajti Miloševe vrline so bile izredne. Po srcu je bil dober, po duši poet. In bil je poštenjak od pet do glave. Ce se le bežno spo- mnimo na njegova mladeniška le- ta, spoznamo, da je že kot mlade- nič postal pravi patriot, saj je ko- maj šestnajstleten našel svoje me- sto med koroškimi partoani, kjer je tudi skusil vse strahote vojne vihre. Ni se ponašal s svojo pre-. teklostjo, čeprav bi to bil upravi- čen, in ni maral svojih zaslug izko- ristiti v svojo korist, čeprav bi to lahko storil. Ne! To bi bilo proti njegovim načelom. Zaradi svoje skromnosti ni maral govoriti o se- bi. Po naključju mi je pripovedo- val o hajki v Robanovem kotu. Izčrpani in lačni borci so se umi- kali pred številčno močnejšim so- vražnikom. Sestradani so si kuhali čaj iz borovih iglic . . . In vendar je kljub trpkim spomi- nom iz svoje mladosti rad zahajal v naše gore, ki so bile njegova veli- ka ljubezen. Kdo ve, kolikokrat je obiskal Brinjevo goro. Peco. pa Uršljo goro in Raduho. Kamniške planine in Julijske Alpe? Toda zadnje mesece je samo še skozi ok- no svoje kuhinje gledal na Pohorje in sanjal o Peci in Brinjevi gori. Govoril mi je. kako so vendar le- pe. kako rad jih ima. te naše gore, a jaz bom kmalu tam čez ... in s kretnjo je pokazal proti hajdinske- mu pokopališču. Bolezen je postajala vse močnej- ša, on pa vse slabotnejši. Z njim vred smo upali na boljše in se bali najhujšega. Zmagala je smrt. Zati- snil je svoje živahne oči. Zdaj nam je hudo in nema je naša bolečina. Stiska nas v grlu in solze nam silijo v oči. Izgubili smo prijatelja, osta- ja pa nam lik človeka, ki je v ži- vljenju storil veliko dobrega in ni- česar slabega. To ne govorimo za- radi tega. ker ga ne bomo več vi- devali, temveč zato. ker je bil v re- snici takšen. Odlike, ki so ga krasile pa ne bo- do zbledele. Živel bo med nami kot vzornik, kako je treba ljubiti svojo domovino, biti dober in po- šten. priljubljen in skromen. Za vsa njegova dela in dobre zglede smo mu hvaležni, saj nam je s svo- jimi dejanji pokazal, kakšni so pristni človeški odnosi. Takega bomo ohranili tudi v naših spomi- nih. Julij Ošlovnik Hajdina, 27. decembra 1983: Marjan Zupanič, Slovenja vas 64; Zlatko Nigerl, Slovenja vas 1; Radenko Matič, Slovenja vas 54; Drago Furek, Draženci 87/a; Anton Šišek, Jadranska 17; Marija Sišek, Jadranska 17; Maks Zupanič, Slovenja vas 65/e; Jože Novak, Gerečja vas 22; Franc Pe- tek, Slovenja vas 47; Kristina Kise- lak, Gerečja vas 71; Marija Vero- nek, Zg. Hajdina 100/b; Vojko §o- har, Zg. Hajdina 137; Stanko Ko- kol. Slovenja vas 47/a; Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Ivan Auer, Pobrežje 154; Dušan Dobnik, Slovenja vas 54; Marija Kosec. Draženci 22; Milan Furek, Slovenja vas 40; Zvonko Slamber- ger. Slovenja vas 11; Stanko Pleter- šek. Slovenja vas 38; Rado Vodnik. Prešernova 18. Hajdina, 29. decembra 1983: Miran Podhostnik, Hajdina 30; Stanko, Hajdoše 26; Alojz Terbuc, Hajdoše 34; Srečko Silak, Hajdoše 77; "Stanko Sagadin, Hajdoše 45; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Pe- ter Krajnc, Hajdoše 29; Maks Ko- senburger, Zg. Hajdina 156; Janko Greifoner, Hajdoše 60; Zlatko Ga- lun, Hajdoše 78; Janez Zumer, Hajdoše 66; Ivan Glažar, Hajdoše 36/a; Bojan Triep, Hajdoše 59/c; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Janez Lipavšek, Hajdoše 31/b; Ivan Mlakar. Slovenja vas 58; Ivan Furek, Hajdoše 39; Slavko Burjan, Hajdoše 57; Silvo Stern, Hajdoše 50; Alojz Bedrač. Hajdoše 43; Ivan Ornik, Hajdoše 51; Branko Sitar. Kungota 157; Stanko Sitar, Zg. Hajdina 58; Marta Sitar, Zg. Haj- dina 58; Rajko Cartl, Zg. Hajdina 74. Posamezniki, december 1983: Jože Kolarič, Trg mlad. brigad 3; Stanko Sori, Kicar 83; Milan Kir- biš, Kungota 1; Jože Sori, Hercego- va 7; Ivan Pernat, Vrazov trg 2; Franc Duh, Kicar 121; Jože Kokol, Kicar 66; Gorazd Maloič, Kidriče- vo 13; Armando Hvala, Crtkova 14; Samb Tramšek, Pragersko 6; Boris Težak, Cufarjeva 19; Brigita Kralj, Zagrebška 98; Boris Kmetec, Sp. Hajdina 146; Jože Vavpotič, Spuhlja 60/a; Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Nežka Hliš, Mestni vrh 22; Anica Hedl, Grajena 42; Marjan Zaler, Kraigherjeva 25; Srečko Dobovšek, Roška 40; Franc Prelog, Cirkulane 51; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1; Franc Pi- šek. Stari log 31; Vojko Sluga. Ki- dričevo 9; Janez Muhič. Bukovci 63; Mirko Krajnčič. Kraigherjeva 24; Hedvika Zoreč. PreSt nova 33; Bogomir Petek. Tomšičeva 40; Ja- nez Vidovič. Spuhlja 26; Janko Ceh. Podvinci 15; Milan Terbuc. Sp. Velovlak 20/a; Boris Kukovec, Ciril-Metodov dr. 12; Marjan Jus, Ptujska gora 2; Marta Cernivec, Vintarovci 49: Janez Lončarek^ Seliškarjeva 20; Franjo Golenko. Dravska 3; Danilo Fajt. Majski vrh 53; Franc Zivič, Kraigherjeva 32; Drago Unuk, Kidričevo 5J; Vlado Kolenko, Ladanje 229/b; Danijel Klasinc, Ziherlova 16; Anton Saga- din, Gerečja vas 61; Ivan Bartolič, Langusova 30; Branko Majcen, Grajena 6; Danijel Mlakar, Sloven- ski trg 3; Rudi Stelcer, Pobrežje 118; Anton Ciglar, Pacinje 37/a; Alojz Jakomini, Vodova 4; Jože Janžel, Zabovci 11; Janez Slehta Podlehnik 8; Milan Horvat, Trnov- ski vrh 10; Stanko Bedrač, Hajdoše 99; Boris Jovanovič, dr. Hrovata 1; Dušan Bolarič, Cesta 14. divizije 54/a; Vlado Novoselnik, Cesta Ho- tinje 15; Barica Stubičar, Cvetlin- ska jazbina; Katica Hojski, Cvetlin 28; Bogdan Koželj, Ulica 1. maja 9; Slavko Matjašič, Zagorci 35; Andrej Matjašič, Selška 6; Stjepan Kotaršček, Cesta v Hotinje 15; Jo- že Poharič, Janezova 16; Jože Topolovec, Jablovec 39; Albin Strgar, Vintarovci 38; Janko Mur- ko, Rabeljčja vas 17; Dušan Jeza. Doklece 8; Marija Mohorič. Trnov- ska vas 33; Branko Jamšek, Budina 46; Štefan Muraj, Levanjci 2; Franc Klep, Rodni vrh 45; Janko Gajšek. Podlehnik 61; Anton Golenko. Dragonja vas 32; Franc Kacjan. Stražgonjca 17; Ida Gašper. Proletarska 11; Ida Belo- vič. Kidričevo 10; Darinka Bratec. .Podvinci 130/b; Robert Sirec, Pre- šernova 24; Rajko Dežman, Kraigherjeva 31; Alojz Tetičkovič, Paradiž 36; Anton Kojc, Zg. Pristava 52; Franc Žižek, Kraigher- jeva 35; Marjan Herga. Crmlja 5/a; Janez Stumberger. Stojnci 20; Danijel Nahberger, Pobrežje 14/a; Milica Petek, Gorišnica 88; Marica Zupanič, Mlinska 10, Janez Golob, Budina 43/a. AGIS, december 1983: tjranico Medved. Borovci 23/a; Andrej Beriak. Dornava 105; Ljud- mila Doki. Stojkova 4. Gumama Ptuj. december 1983: Darko Trafela. Mestm vrh 64; Zdenko Silak, Belski vrh 96; Stanko Petek, Moškanjci 61/c; Ivan Bezjak, Prvenci 5/d; Branko Zuran, Potrčeva 13; Branko Hor- vat. Nova vas 119. tednik - 12- ja""«^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 Kari Mant. ^ njegova družina In prijatelji 7. nadaljevanje Oceno knjige je priobčil Arnold Ruge. Navedel je, daje »Ka- pital« epohalno delo, da meče blestečo luč na razna zgodovinska obdobja, na njihov razvoj in propad. Klasična so v njej dognanja o presežni vrednosti zaradi neplačanega dela. Ruge je napisal, da je Marx zelo učen in ima dar sijajnega dialektičnega mišljenja. Knjiga presega obzorje mnogih ljudi in časnikarjev. Oplodila pa bo splošno Velikansko besedilo »Kapitala« je presenetilo tudi Ludvviga Feuerbacha. Dejal je, da vsebuje knjiga neizpodbitna, čeprav stra- hotna dejstva. Spoštljivo je o njej pisal tudi prof. Duhring, ki seje štel za strokovnjaka v obravnavanih področjih. O knjigi paje izšlo tudi veliko nezrele kritike. Prvi so Kapital prevedli Rusi in ga tiskali v Petrogradu. Fenijci Povezava Marxove družine z Engelsovo je približala Marxu vprašanje politične zapostavljenosti Irske v okviru angleške vlada- vine. Ker je bila Engelsova žena Mary Irka in tesno povezana z osvobodilnim gibanjem Irske, je pričela Marxova družina v gibanju sodelovati. Tudi druga Engelsova žena Lizzy, je bila Irka in povezana z gibanjem, ki seje imenovalo fenijsko. Fenijci so se imenovali prebivalci Irske v daljni zgodovini. Po njih so povzeli Trne irski uporniki proti angleškemu izrabljanju. Zaradi nezadovoljstva je veliko Ircev emigriralo v Ameriko, po- sebno pa leta 1846, ko je krompirjeva bolezen povzročila lakoto. Marx seje po izidu »Kapitala« lotil irskega vprašanja. K temu gaje priklenila vstaja fenijcev februarja in marca tega leta. Anglija je bila trdnjava landlordizma in evropskega kapitalizma. Irska pa njegovo zatočišče, saj je sredi 19. stoletja postala Irska zemlja last angleških zemljiških gospodov. Večina Ircev pa seje morala zadovoljiti z najeto zemljo. Vstaja proti Angliji je bila krvavo udušena. Marxje pisal, da bi konec narodnega zatiranja Ircev, koristil ne le irskemu, temveč tudi angleškemu yudstvu. Prizadeval si je utrditi zvezo med an- gleškimi chartisti in bojevniki za irsko neodvisnost. Vprašanje Irske je odprl tudi v generalnem svetu internacionale. Izboljšanje gospodarskega položaja Za »Kapital« je prejel Marx le skromno vsoto denarja. Sam je dejal, da so s tem plačane cigare, ki jih je v dolgih letih pisanja te knjige pokadil. Vendar je honorar le koristil družini in prispeval, da ji je šlo na bolje. K izboljšanju je pomagala tudi hčerka Jenny ko je novembra 1868 sprejela službo domače učiteljice v premožni an- gleški hiši. Laura pa se je z Lafargom lotila prevajanja Manifesta komunistične partije v francoščino. Januarja 869 so praznovali pri Marxovih veseli dogodek. Lauri seje rodil sin Etienne. Eleonora, Marxova najmlajša hči je bila stara sedaj štirinajst let. Bila je vsa prešerna in srečna. Navdušeno je brala knjige, večkrat je bila naobisku pri Engelsovih v Manchestru. 1 .julija 1869 je odšel Engels v pokoj. Vesel je za vedno zapustil trgovsko službo. Z ženo je nato potoval po Irski in s poti napisal popotne zgodbe z naslovom »NIOBINA DEŽELA.« V tem letuje potekal shod vsesplošne nemške delavske zveze v Eisenachu. Na njem so se opredelili za razredni boj in tako zavrnili politiko Lassala, to je paktiranje z buržoazijo. Izrekli so se tudi za združitev nemških dežel v eno državo. Marx in Engels sta s tem dogodkom praznovala svojo zmago. Poglobila sta tudi stike z nem- škima vodilnima revolucionarjema Liebknechtom in Avgustom Beblom. Bebel je bil star komaj trideset let in imel za seboj že velike uspehe v delavskem gibanju. Bilje bister, znatiželjen in bojevit. Leta 1867je bil izvoljen za predsednika Zveze nemških delavskih društev. Bilje tudi prvi delavski poslanec v državnem zboru. Leta tečejo 5. maja 1868 so pri Marxovih praznovali očetovo petdesetlet- nico. Domači so očeta imenovali Maver in tako ga je klical tudi Engels. Marx seje v svojem petdesetem letu znova zagrizel v pisanje Kapitala. Hotel je hitro končati njegov drugi in tretji del, zato je spet zdelom pretiraval in kvaril svojezdravje. Največ urje pisal v knjižnici Britanskega muzeja. Jeseni leta 1868 je navezal Marx stike z revolucionarji v Rusiji. Najprej pismene z Danielsnovim, nato paje Danijelson sam prispel v London. Bilje ruski literat, star 24 let. V Petrogradu je skrbel za prevod Kapitala._ Marx je zvedel od njega za preganjanje ruskih revolucionarjev Černiševskega in Lopatina, za napredno skupino, združeno v Rubljevem krožku. Ko je Lopatin pobegnil iz pregnan- stva v Sibiriji, seje najprej zatekel v Švico, kjer je spoznal politično zmedo idejnega vodja ruskih beguncev, Bakunina. Zato seje napotil k Marxu v London. Začudenje bil nad Marxovim znanjem ruskega jezika. Po vrnitvi iz Irske v Manchesterje upokojeni Engels pričel iskati stanovanje v Londonu, da bi se presehl v prijateljevo bližino. Jenny l^u je našla novi dom blizu Maitland Park Roada, na Haverstock nillu. Ni potrebno posebej govoriti, kako vesel je bil Marx in vsi njegovi, ko se je Engelsova družina 20. novembra 1870 nasehla v Londonu. V tem letu seje hčerki Lauri Lafargovi rodil drugi otrok. Bila je hčerka. Lafargovi so sedaj živeli v Franciji, kjer so deželo pretresali vnovič revolucionarni dogodki. Zadnja ura je bila cesarstvu Louisa BHej Slovani«. Zmaga nad okupatorjem je bil največji uspeh za našo armado. J I.A seje i/, leta v leto vedno bolj in bolj razvijala. Sedaj imamo novo in sodobno orožje. Ne sme- mo pa /anemarjati naših očetov, dedov, ki so nam priborili zlato NVobt>do in jim moramo biti za to hvaležni. Vsako Ido 22. decembra pra/nujomo Dan JLA. Na ta dan imajo viijaki prost izhod v mesto. Vnuk Mirko. 6. b. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj LETTALI Nekega popoldneva, ko še ni bilo tako mrzlo, sem v svoji sobi pripravljal zvezke in knjige za prihodnji dan. Zunaj je sijalo sonce in porumenelo listje je padalo z dreves. Naenkrat je napolnil ozračje oglušujoč šum. Nekaj trenutkov je naraščal, da so se tresle šipe, xnem pa je naglo pojenjal. _.etalo! Planil sem k oknu in nato iz hiše. Toda nič nisem opazil. Samo v smeri Slovenskih goric je izginjala drobna pika. Vrnil sem se k svoji delovni mizi. In končno spravil reči v šolsko torbo. Tedaj me je še enkrat zmotil podoben .šum. Zopet sem skočil na prosto i zopet .sem bil prepozen. Le na vzhodu je bla videti črna pika. Bili sta torej dve letali. Postal sem nekoliko nejevoljen, ker nisem nič videl. Bilo bi zelo zanimivo, ker sta leteli zelo nizko. Čez nekaj dni sem se mudilpri kolegih na gornjem koncu Zu- pančičeve ulice, na vzpetini pri radij.ski anteni. Na nebu so jadrali beli oblaki. Nenadoma sem zaslišal znani šum. Tokrat mi ni nič ušlo. Zagledal sem jih, obe letali. Enoje letelo nizko nad hišami. Spustil sem žogo. Za hip sem opazil, daje letalo temno in sivo zeleno. Zazdelo se mi je, da so krila in krmilne površine v deltastem položaju. Na trupu se je jasno odražala peterokraka, modro rdeča obrobljena zvezda. Ne poznam pa tako zelo letal, da bi mogel ugotoviti, ali je bilo tipa JASTREB. OREL ali MIG. Se- veda pa je šlo za lovski letah našega vojnega letalstva. Nekoč sta nas zmotili tudi, ko smo sedeli pri pouku. Vsi smo se radovedno ozrli skozi okno. Uči- telj pa je pripomnil, naj si ne mislimo, da se po zraku sprehaja- ta. Pojasnil je, da je prvo letalo vodnik, ki Sporoča naloge druge- mu. Pri upravljanju in pritisku na sprožilec gre včasih še manj kot za sekunde. Pouk pilota lovca je izredno zahteven. Nujna je tudi skrajna telesna zdržljivost. Saj .se letala približujejo hitrosti zvoka. Včasih si predstavljam, da sem sam v takšnem letalu. Bližam se hitrosti zvoka. Kontrola vznemir- jeno sporoča položaj nasprotni- ka .. . Toda to so sanjarije. Tako ne bo mogoče braniti našega neba. Treba bo resno razmišljati o možnostih, kako lahko posta- neš letalec in kje so pri tem glavne težave. Andrej Klasinc. 7. c OŠ Franc Osojnik Ptuj MOJE NOVOLETNE ŽE- LJE Staro leto se poslavlja, novo pa prihaja. Snega še ni. zato je moja prva novoletna želja, da bi sneg čimprej zapadel. Naslednja želja je. da bi bili vsi zdravi srečni in veseli v novem letu. da bi se pridno učili in da bi bila v domovini in drugod po svetu mir in svoboda. Novo leto vsi ljudje z veseljem pričakujemo, ker upamo, da se nam bodo izpolnile vse skrite želje. Alenka Žmauc. 5.a OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci MED VOJAKI Bila je sobota. Zgodaj sem vstal, se umil in oblekel ter šel ven. Nekaj časa sem hodil sem ter tja, nato sem se ozrl v prečudovite travnike, ki so obdani z drevjem. Tedaj .sem zagledal celo kolono vojakov. Ali je to mogoče? Pomel sem si oči, toda ponovno sem videl vojake. Radovednosti nisem moeel nremacati. Počasi sem šel proti voiakom Ze od daleč sem videl, da nisem samo jaz radoveden. Videl sern, da so to moji prijatelji. Tiho sem se priključil prijateljem. Imeli smo srečo, saj je bil vodnik izredno dobre volje. Rade volje smo odšli med nje. To so bili vojaki vseh vrst: malih in velikih, bili so: Srbi. Hrvati, Makedonci, B. Tu med nami je vojak, ki spoznal bi ga rad vsak. Polno malho patronov ima, z njimi .se rad pobaha. Tudi borec je prišel, ga vsak učenec je vesel. Med vojno je rad puško uporabi! in kakšnega fašista ugrabil. Mladinec rad se považi in zato veliko besed porabi. Hoče nam razložiti, kako je treba svobodo hraniti. Mi pa to že vemo, ker pravi pionirji smo. Danica Vindiš in Marjeta Krajnc, 7. razred OŠ Leskovec pri Ptuju MOJ ATI VOJAK Vsaka država ima svojo vojsko ali armado. Naša armada se imenuje JLA. Ustanovljena je bila 22. decembra 1941 v majh- nem bosanskem mestecu Rudo. Vsak zdrav državljan mora služi- ti vojaški rok. Tudi moj ati je služil vojaški rok. Bilje mehanik pri tankistih v Ljubljani. Ko je prišel k voja- kom, je imel veliko domotožje. Že po nekaj mesecih je spoznal mnogo dobrih prijateljev, ki so prišli služit vojaški rok-iz raznih krajev Jugoslavije. V prvih mese- cih je spoznaval razna orožja, katera je pozneje uporabljal pri vojah na poligonih. Večkrat je bil na straži. Vojaki čuvajo mir. svobodo in pomagajo pri gradnji. Ob dnevu JLA čestitam vsem pripadnikom oboroženih sil! Tamara Prime, 4. b OŠ Franc Osojnik Ptuj NOVO LETO Novo leto, novo leto, srečno in uspešno novo let, s snegom, z dedkom Mrazom nas privablja, dobro novo leto. Novo leto naj bo zdravo, naj radosti v.se ljudi, da bili bi vsi veseli, v novem letu vam želim! SNEŽINKA Bela .snežinka, lepa snežinka, je padla z neba, v majhno dolino. Lepa snežinka, bela snežinka, svetla in nežna padla je sredi gora, kjer DEDEK MRA Z je doma. Pignar Franci, 5.b OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci OBISKAL NAS JE DEDEK i^lvA^ Prišel je dan, ko nas je obiskal dedek Mraz. Tudi predšolski otroci in njihove mamice so prišli na proslavo. Vsi smo nestrpno čakali dedka Mraza, njega pa še ni bilo tako hitro. Najprej smo imeli kulturni program. Nastopali so otroci iz male šole in učenci naše šole. Vse seje sukalo okoli dedka Mraza in novega leta. Tudi lutkovno igrico smo si z veseljem ogledali. Kma- lu se je le prikazal dedek Mraz z belo brado. Otroci so mu ploska- li. Dedek Mraz jim je povedal, da jim je prinesel darila. Po pogovo- ru so se dedek Mraz in pred.šolski otroci z mamicami umaknili v drug prostor po darila. Vsi otroci so veseli odhajali domov. Erika Toplak. 5. a OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci VPISAL SE BOlVl V VOJAŠKO ŠOLO Predšolski otroci imajo radi orožje. Skupine se med seboj streljajo in oponašajo vojake. Tako je tudi bilo z menoj. Že kot majhen deček sem imel rad orožje, čeprav je bilo le iz plastike in lesa. Živel sem blizu vojašnice. Opazoval sem vojake s pravim orožjem. Bilo jih je veliko in vsi so se ravnali po ukazih starešin. Občudoval sem red in disciplino. Okolje v vojašnici je bilo lepo urejeno. Že tedaj .sem vedel, da ga urejajo vojaki sami. Bolj sem (xlraščal. bolj sem se zanimal za vojaški poklic. Obiskal sem tudi vojašnico v Ptuju in spoznal delo in življenje vojakov. Vedno sem imel v mislih le vojaka, opasanega in oboroženega s puško ali puškomitra- Ijezom. Staršem sem izrazil željo, da bi postal vojak. Vem, vsi bodo [X)stali vojaki. Toda jaz bi rad poslal poklicni vojak. Rad bi šel v šolo. Služba je zagotovljena po končanem šolanju. Z vojaškim poklicem sem se že seznanil na predavanjih in po televiziji. Vojaške šole so med najbolj urejenimi šolami v Jugoslaviji. Učenci z vojaškim poklicem, kateri imajo iHlIičen uspeh, lahko na koncu izbirajo mesto, kjer bi radi delali. Vsi bi radi bili čim bliže domačim. Na predavanjih sem spoznal, da so v JLA tri smeri: kopenska, pomorska in letalska. Zvedel sem tudi. da so za vojaške smeri tudi sprejemni izpiti in da v.šolah vlada disciplina in red. Tam dobiš \se potrebščine in tudi kaj žepnine. S lo šolo sem zelo natančno sezna^- njen. Toda. če šole ne končaš, moraš poravnati vse stroške, vendar me to ne moti. ker mislim resno prijeti za delo. V našem razredu se za to šolo zanimajo ,še dekleta, katera pa še morajo prej končati štiriletno usmerjeno šolo. Rad bi v enotah JLA branil našo Damjan Kozjak, 8. b OS Tone Znidarič tednik — 12. januar 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Helios-Ptuj 95:81 (42:42) V devetem kolu so člani K K Ptuj gostovali v Domžalah m se »merili z domačo ekiDO Helios, ki je bila v preišniem prvemtvv Takoi v začetku in ves prvi polčas so bili v predno&d Plugča- m iomatini pa so rezultat izenačili v zadnjm serunaan. so se "" hei dobro igrali v obrambi, ujeli večino odbitih žog podT^v«^ ter nato s počasnirfli in izdelanimi akcijami odlično zadevah nasproinil^v^ začeli tudi drugi polčas, saj so v 25. minuti vodih z 52:4&. Trener domačih je prekinil igro z minuto odmora in do polovice mlčasa je Helios rezultat izenačiL 61:61. Nato je prišlo do vehkeg;« ^eobrata ki je tr^al le dobri dve minuti. Domačini so namreč do&^h kar 15 košev. Ptujčani pa nobenega in srečanje je bik) odločeno. Čcpnv bi brez tega bila odločitev o zmagovalcu zelo tesna. Z več športne siefe bi tako Ptujčani lahko iztržili veliko ugodneiši izid. PI UJ:' Vlah 2Z Damiš 2, Volmajer 2, Cabrijan. Marčič 2. Bedrač 6 Cobelj 14, Purič 6, Kotnik 6. Dobriievič 21, Vučinič. V naslednjem kolu bodo igralci Ptuja gostovali ▼ Kranju in se pomerili z domačim Triglavom. 12. Polovični uspeh v Šoštanju v četrtem krogu prvenstva v republiški mladinski hg;i so se v Šoštanju pomerile eki^ Ptuja. Time iz Maribora, Sentjuiia m domače Elektre. Mladi igralci K K Ptuj so dosegli polovični izkupiček. Elektra-Plui 73:95 (43:37). V prvem srečanju so Ptujčani zasluženo premagali domačuie. Se posebej dobro so igrali v drugem jx:»lčasu, ko so takoj v začetku $ t«nim pokrivanjem v obrambi in hitrimi nasprotnimi napadi |MelG v vodstvo in drugi polčas dobili s kar 28 koši razlike. Tima-Ptuj 90:74 (43:37). V srečanju starih znancev so tokrat več u^ha imeli MariborooiL Večji del tekme sta se ekipi menjavali v vodstvu. Dobrih pet minut pred koncem so Ptujčani ostali brez Vučiniča (pet osebnih napalO in prednost v višini so Mariborčani do konca srečanja dobro izkomtih. V tem srečanju se je z 32 koši kot strelec izkazal Kotnik. ^ ^ Danes Ptuj-Tima Danes zvečer (ob 19. uri) bo v Mladiki prijateljsko srečanj« mted eno boHših drugpligaških ekipj Timo iz Man^ra, in domačo aamko' ekipo. Oboji želijo preveriti pnpravljenost pred nadaljevanjem prvoB- stvenih obračunov. Lt Ptuj-Cerknica 54:52 (29:30) Članice K K Ptuj so v soboto zvečer v Mladiki premagale ^po. ki le bila do tega kola skupaj z njimi na prvem mestu druge repuhlilke lige. Tako je ptujska ekipa sedaj zelo blizu cilia — prvega mesla in uvrstitev v prvo republiško ligo. Srečarne je bilo zelo izenačeno in v zaključku razburljivo, čeprav pod pričakovano kakovostno ravTii^ derbija lige. V prvem delu so imele domačinke šest. v drusem pa enako prednost gostje. Dobri dve minuti pred koncem so imde »os^e dve točki prednosti, 50:52. Do konca so domačinke po uspesnm pnsstih metih Majde Sirec in Kukovčeve prešle v vodstvu in zmagak^ s^ gostje več niso zadele. Ptuj: Golob, Komik 10. Rozman Vogrinec 14, Veličkovič. Kuko- vec 13, Jane 5, J. Sirec 2, Kmičar, M. Sirec 10. Lfc. Prvenstvo Ptuja v kegljanju Zzadnjiim nastopom na kegljišču Habakuk v Mariboru seje končalo B skupine v kegljanju na 100 lučajev. Ptujčani so nastopih v pio*wlnipaiiavi.z vehkooptimizma in volje, da bi v končnem plasmanu £»«3dhZn^lo. Kegljali so zelo dobro, saj so od desetih ekip. kolikor jih njHlopa v h^ dosegi drugi najboljši rezultat. Vendar so bili tokrat Kovmar iz Maribora boljši. Za nekaj »lesov« so prehiteli Drave. Za ptujsko ekipo so nastopili in dosegli naslednje rezultate: CrfiiuurK Seruga408. Planjšek 396 in Seidl Pg^fc tegljev. Kegljalo seje po 100 lučajev mešano. Tokrat je bil isJillIidlKi posameznik Cofnarič Danilo-Coki. kegljači Drave v končnem plasmanu dosegli 3. mesto, kar j|eB«^ii»neh.6comenimo, da so novinec v ligi in kakšno kegljaško mrtvilo »e vlbdblo v Ptuju pred letom in pol. Prvo mesto je osvojila ekipa KK nep^ m se seli v A skupino. Drugi je K K klub Kovinar iz Maribora. O ddu KK Drava Ptuj v letu 1983 bomo več poročali prihodnjič. Ob prazniku JLA je KK Drava povabil na prijateljsko srečanje dkipo peujfskc gamiziie. Srečanje je potekalo v izredno prijateljskem in pfBjnčBBciinvzd^u-Oblej priliki so jim Ptujčani podeliU spominski pokal nn jpimn zažeieh veliko sreče in uspehov pri vojaškem usposabljanju. Plr^pdmiki JLA so se prisrčno zahvahli in pri tem izrazili željo da bi ta smocampi postala tradicionalna, seveda so se vsi strinjali. Za prijateljstvo ino ^ddkonianje smo vsi, pa ne samo v športu. S. Vičar Uspeh strelcev v Slovenskih Konjicah M-a m^jem republiškem kontrolnem tekmovanju v stie 'anju s !«iainn komisija za tekmovalni šport opravila izbor, najboljše pa ltw«iiiK? pirajglisEh na priložnostni slovesnosti ob koncu meseca. ^ ^ Memorial pohorskega bataljona !Nia onadidonalnem judoističnem tekmovanju ob prazniku občine SUmeinHfcai Bis-trica so imeli po pričakovanju daleč n^več uspeha do- nmoniii jundcMsti Immia. ki so zmagali tako v pionirski kot članski tdjuntuiiireimd.. Nastopili so tudi borci JK Drava iz Ptuja in osvojili tri tretja nmicsJiaL. Osvcpli so jih Kojc v pionirski kategorni do 42 kg m Belšak v kast^ociji d046 kilo|ramov (opa sta iz sekcije v Gorišnici), Murko paje Smll ttiettjjfl v čbinski težki kategoriji. 1. k. SMUČANJE Vsi na družinski slalom Prizade\ni Člani Smučarskega kluba Ptuj ždijo v času zimske sezone privabiti na sneg čimveč mladih in starejših. Tako bo prva takšna rekre- acijska akcija družinski slalom v soboto 14. januarja na pobočju ptujske Panorame, s pridelkom ob 9. uri. Družinsko ekipo morajo sestavljati mali. oče ter vsaj eden od otrok — njihov skupni čas pa bo dal končno uvrstitev. Vsi sodelujoči bodo pr^h značke in ekipno diplomo, vsi ki bodo skozi cilj pravilno prismučali pa bodo soddovali v žrebanju za praktične nagrade. Prijavite se lahko pri znani smučarski delavki Mariji Luk man na tel. 771-564 ali v popoklanskon času na tel. 773-468. Ob prijavi je treba pla- čati kavcijo 300 din za cdotno družino. Prijave se sprejemajo do pričetka tekmovanja. Ce v tem času v Ptuju ne bo pogojev za izvedbo tekmova- nja, bo tekmovanje pri Treh kraljih na Pohorju, za prevoz z avtobusom pa bo poskrbel Smučarski klub. Ptujčani pridite — soddujte v tej množični rekreacijski akciji. anc Smučarski tečaj za osnovnošolce v času zimskih p^itnic pripravlja Smučarski klub Ptuj za mladino osnovnih šol smučarski tečaj pri Treh kraljih na Pohorju. S tem želijo, da bi na bdih smučinah v času šolskih počimk: preživelo čimveč mladih. Prijavijo se lahko učenci od 7—14 leta starosti. Zaradi velikega zanimanja je potrebno, da se čimprej prijavite za tečaj, ki bo od 30. januarja do 3. februarja pod vodstvom smučarskih vaditdjev — števik) je omejeno. Cena tečaja je 2.463 din za čiane kluba pa 2.368 din. Anobus bo vsak dan odpeljal izpred ptujske poŠte ob 7. uri in se vrača.na isto mesto okrog 15. ure. Z vpisom v Smučarski klub Ptuj (članarina do 15 let je 100 din) je tečajnik zavarovan v nasprotnem organizator odškodninsko ne odgovarja za vse morelMtne telesne poškodbe tečajnikov ali njihove opreme v času trajanja tečaja. V klub se lahko včlanite vsako sredo od 18.—19. ure v Klubu mladih na Titovem trgu. Vse potrebne informacije lahko dobite pri lov, Mariji Lukman na tel. 771564 ali v popoldanskem času mi td. 773468, anc DEJAVNOST JE ŠE NAPREJ PESTRA Zasedenost pokritih športnih objektov kaže, da se dej"avnost ne zmanjšuje. Tako redno vadi- jo v košarki, namiznem tenisu in judu, ki so sredi tekmovalnega obdobja, ne zaostajajo pa tudi v atletiki, roktneSm, nmogofiniietiiii, iienisu in letalskih športSi. ¥sš se mai ms!«««),' sezoiaoi ždijo dobro pripraviti. Ob nam pa aajo veliko dda tudi vodstva, saj je penlDretaDi pr^navM obiaču- iie dela za minulo leto in programe za letos. Pri tem pa zaradi naraščajočih stroškov za opremo, prevoze in ostalo gotovo"dobivajo sive lase. 1. k. KLUBSKO PRVENSTVO ŠD MIP PTUJ ŠAH v prostorih SD MIP Ptuj se je končalo klub- sko prvenstvo za leto 1983. Pomembnejši rezul- tati: 8. kolo: F^uš—Brglez 0,5:0,5; Buto- len-Bezjak 1:0; Benkič—Bohak 1:0; Re- bere—Majcenovič 0:1; 9. kolo: Brgfcz—Benkič 0,5:0,5; Sedla- šek—Butolen 0,5:0,5; Majcenovič—Feguš 1:0; Bohak—Feguš Marjan 1:0; Končni vrstni red: Brglez 7 točk; Majcenovič 6.5 točke; Butolen 6 točk; Bohak 6 točk; Benkič 5,5 točke; F^š 5 točk itd. Prvenstvo je bik) zelo borbeno, saj ni bilo ne- bortenih remijev. Povsem zasluženo in zaneslji- vo je slavil mladinec Brgfcz, ki je edini ostal brez poraza. Z nasOmiosiiD pirvaka je na najbcri^ naoa 2ak$aičl eSo^ svojo naj- uspešnejšo sezono. INiaj sanuDO omnoiEmiD, da je hO drugi na republ^am nBciiac&iSi^mB prvoistvu, 10. na državnem prvaisSviiii, d^ oHpešrao igral v drugi ligi in v slovan!^ ineprezBiiitanDd. Nadar- jen, teoretično zelo dbifinio iiorben, predvsem pa debvos, je pnanzagmav Idkc na za- četku svoje kariese in od Enjiega Safiiiko v prihod- nosti še veiko pričakrnjasa. Nasploh je razvcsdijšvo, cfia am tofarat vrh ta- bele krojili mladSiaa, saj stta lazem Birsileza zdo dobro igrala tudi Feguš in Bezjak, ki pa dobrih iger nista kronala z vidnejšo uvrstitvijo, Feguš. ker ni uspel realizirati prednosti v odločilnih partijah, Bezjak pa, ker je zaradi šolskih obvez- nosti moral predati zadnji dve partiji. Drugo mesto je z dobrim finišem dosegel naj- starejši udeleženec turnirja Majcenovič, tretje pa Butolen. Nekoliko je razočaral Bohak, ki je po zdo dobrem začetku popustil v finišu. Na- sprotno pa je Benkič po slabem startu zelo do- bro zaigral v finišu in se prebil na peto mesto. Ostali udeleženci so sicer v posameznih partijah presenečali z dobro igro, vendar niso vzdržali tempa, kar'pa je bilo pomembno za vidnejšo uvrstitev. j. b. HITROPOTEZNO PRVENSTVO ŠD MIP PTUJ Na tradkionalnem novoletnem hitropoteznem turnirju je nastopi- jo Icar 22 šahistov. Zmagal je Pdajžer s n točkami, sledijo pa Bohak in CiC 16,5 točke, Podkraj- 16 točk, Kneževič 15,5 točke Itd. Tumir je štel Se za leto 1983. Skuimo je bito odigranih 15 od katerih se jih je 12 štelo za uvrstitev. Za pr%x> messo na posameznem tumiiju je igraBa: prejel 10 točk, za drugo 9 in lako magn^ (Jo 10. Hmesla. Komam virs£ni red: Bohak 104 tiočkr (II ttiiuniijev); Cič 94 točk (12); Butolen 76 točk (12); Seruga 63,5 točk (11); Sedlašek 58 točk (12); Kneževič 56 točk (8) itd. Uvrščenih je kar 40 šahistov. Tudi v letu 1984 pripravlja klub hitropotezno prvenstvo po istem sistemu. Brzoturnirji bodo vsak prvi petek v mesecu in za 1. maj, 29. november ter Novo leto. Vabljeni. Hitropotezno prvenstvo nekategomikov Na hitrc^teznem prvenstvu ncfcategifflniiiikm jc csastopilo 14 šahistov. Zmagal je Dušan Majcenovič z 11,5 to^e.. sfedijo pa Zfcnder z 10 točkami, Kfcmenčič in Lamut 9,5 točke, Covez9 fiofk itd. __ IB Dopisna republiška liga v streljanju D ^^ decembra 1983 je bilo na spt>redu četrto kolo re- I^Dliske dopisne lige v streljanju z zračnim standardnim orogem. ^>seženi so bili naslednji rezuhati — pištola; Franc Bedrač 533 |Ag»>. ^avko Ivanovič 525, Martin Bedrač 522. Branko Zupanič 514. \ldo5 ^ij. 470, Domin Stojak 462 in Albina Pšajd 348 (vsi iz SD Jože Lacko V petek, 6. januarja 1984 so strelci odstreljali še peto kolo te iigcl ft^i" Ifc,^ bili pištola: Franc Bedrač 564. Slavko lvanovič558. Martin ^rač 522 m Branko Zupanič 515 krogov. Kot članica je v tej disciplini ^ novno nastopila Albina Pšajd in dosegla 348 krtigov. V tem kolu je krogoT*^'^^' s standardno zračno puško Darko Robnik in nastre^ S«to. to je zadnje kolo bo med 13. m 15. januanem na strelisču ^nske strelske zveze Ptuj. Besedilo m posnetek. BZ S«n(4ri « dbcipKai standardi^a zračnega orožja, prva z desne naj- •^NMtf^ NtrHka VNhiu Pšajd 10 - ZA RAZVEDRILO 12. januar 1984 - TEDNIK tednik 12. januar 1984 OGLASI iN OBJAVE —11 NOVOLETNO PRAZNOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK Finančni obračun za leto 1983 Odbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok za leto 1983 pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj se je po opravljenem praznovanju prejšnji teden sestal in napravil finančni obračun. Ugotovil jc, da jc za novoletno praznovanje predšolskih oliok v tetu 1983 v občini i'tuj prispevalo 79 temeljnih in diiigih organizacij združenega dela in skupnosti 883.390,80 din. Iz zbranih sredstev je bilo nabavljenih in podarje- nih 5.872 paketov, v skupni vrednosti 713.971,30 din. vrednost nosamezncua paketa pa je bila 121,60 din. Ostali stroški pa so bili: nagrada dedku Mrazu 2.400 din, objava v Tedniku 5.(XX) din, stroški »oŠt- ninc 1.818,20 din in refundacija stroškov skupnim službam KS Ptuj 1.0(X) din. Tako je ostalo na saldu 159.201,30 din neporabljenih sredstev, ki bodo ostala na žiro lačunu in bodo namensko uporabljena v dcccnibi 11 1984 v enak namen. Sredstva so ostala ncpoiabljcna zato, ker so prispela po 20.12. 1983, ko jc bila vsebina paketov že naročena. Odbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok sc vsem, ki so omogočili novoletno praznovanje in obdarovanje vseh predšolskih otrok v občini, v imenu najmlajših zahvaljuje in se priporoča še za nadaljnje sodelovanje. V prilogi navajmo vse, ki so prispevali finančna sredstva za novoletno praznovanje. Tudi upokojenci praznovali Ob izteku minulega leta 1983 so se v sredo, 28. decembra sestali na svoji novoletni proslavi tudi oskr- bovanci Doma upokojencev v Ptu- ju. Na dopoldanski slovesnosti so jih s kulturnim programom raz- vedrili malčki iz vzgojno var- stvenega zavoda in učenci Sred- nješolskega centra Ptuj. Najlepše želje pa je v imenu KS Boris Ziherl prenesel oskrbovancem predsednik skupščine- KS Franc Potočnik in ob tej priložnosti izro- čil ravnateljici doma Mileni Med- ved knjižna darila za domsko knjižnico. Isti večer pa so se oskr- bovanci doma zbrali na tradi- cionalnem silvestrovanju, kjer so se poveselili in pokramljali med se- boj. M. Ozmec Prvi leden v novem letu 1984, točneje v dneh od 3. do vključno 9 januarja, so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredova- li le štirih prometnih nesrečah, kar /e v primerjavi z leti nazaj razmeroma malo. Tudi posledice nesreč so manjše, saj je hila le v eni nesreči o.seha huje poškodova- na, i' eni lažje, v ostalih pa so zabeležili le ver/o materialno skiKlo. \a vseh poškodovanih vo- zilih je škoda tokrat ocenjena na okoli 441. (H)0 din • I RCII V PF.ŠKO \ petek. 6. januarja ob 6.45 je prišlo do nesreče na Dornav.ski cesti v Ptuju. Voznik o.sebnega av tomobila Aloiz.^ (iomboc iz Dornave je peljal v smeri proti 1'luju. Ko je pripeljal do Rogoz- nicc le iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na levo stran cestišča, po katerem je v nasprotni smeri šla iK'ška latjana Hercog iz Ptuja. Prišlo je do trčenja, v katerem je Hercogova dobila hujše telesne poškodbe in je na zdravljenju v ptujski bolnišnici. -OM NKSREČA S TRAK rORJEM V (iOZDU Franc Novak iz Stopnega v KS Makolc je v torek no novem letu v gozdu vlačil s traktorjem hlode. Pri delu se mu je traktor prevrnil na bok. voznik Novak pa je pri tem padel pod zadnje kolo in se hudo poškodoval. NESRECA MOPEDISTA V ORMOŽU V .soboto, 7. januarja zvečer je na lokalni cesti v Ormožu voznik kolesa z motorjem Ivan Krajnc iz .Sardinja. KS Velika Nedelja, zapeljal na zasneženi del cestišca, kjer "a je zaradi hitre vožnje z.ime,sro. daje padel in se pri tem huje poškodoval. PLASTIČNI TULEC NABOJA V OKO Zvonko Mlakar iz Slovenje vasi le v domači delavnici preiz- kušal svojo puško, ki jo je prede- lal iz zračne v malokalibrsko. Pri aktiviranju vžigalne kapice mu je vrglo v oko plastični tulec naboja in ga hudo ranilo. PEŠCA VRGLO NA POKROV MOTORJA .lanko Simonič iz Ptuja je v soboto zvečer. 7. januarja pehal z osebnim avtomobilom po Cesti O. Me"lič. Pri tem je zadel pešca Alojza iVlilošiča iz Ptuja, ker ga ni pravočasno opazil. Pešca je vrglo na pokrov motorja, osebni avto- monil pa zaneslo na levo. kjer se je zaletel v osebni avtomobil, ki ga jc pripeljal nasproti Alojz Jakomini iz Ptuja. Milošič je dobil hude poškodbe, pa tudi na obeh vozilih je ocenjena škoda naokoli 140.000 din. VNELA SE JE OTROŠKA PO- STELJA V nedeljo. 8. januarja zvečer je nastal požar v stanovanju Dragi- ce Klarič z Brega pri Maišperku. Klaričeva je zvečer položila v »steljo 3-lelno hčerko, odejo, s catero jo je pokrila pa je prej segrela na peci. To je bilo OKofi 22. ure. uro za tem pa.je začel otrok kričati. Ko je mati pritekla v sobo. je videla posteljo v plamenih. Ogenj je takoj pogasi- la. otrok pa je na srečo aobil le lažje opekline. Prva nagrada gre v Lahonce v soboto, 7. januarja, smo v studiu radia Ptuj v neposrednem prenosu izžrebali nagrade za letošnjo novoletno križanko Emone Merkur Ptuj, ki je bila objavljena v Tedniku številka 50. Na naslov Merkurja in Radio-Tedni- ka je do roka prispelo natanko 276 rešitev, med katerimi jih je bilo 20 nepravilnih. Tako smo med reševalci, ki so pravilno izpisali geslo: 30 LET ZVESTOBE KUPCEM izžrebali deset nagrad: 1. nagrado — darilni bon v znesku 800 din dobi Marija TRSTENJAK iz Lahonc 1. 62259 Ivankovci, 2. nagrado — darilni bon za 600 din Ana VINKO iz Popove 10, 3. nagrado — darilni bon za 400 din Zofka HEBAR iz Zagrebške ceste 82, 4. nagrado — darilni bon za 200 din Damir KLARiC iz Budine 12 a, 5. nagrado — reki. kapico Emnone Merkur Ptuj dobi Tatjana Kokol iz Grajene, 6. nagrado — reki. kapico dobi Franc Matjašič iz Vlahovičeve 5 v Kidriče- vem, 7., 8., 9. in 10. nagrado — reklamno majico Emone Merkur Ptuj pa do- bijo: Ferdo Kolednik iz Muzejskega trga v Ptuju, Ivan Rotvajn iz Finžgarjeve ulice 11 v Ptuju, Simon Petrovič iz ulice Lackove čete 7 v Ptuju in Marija Arnuš iz Kariževe 3 v Ptuju. Izžrebani reševalci bodo dobili nagrade na naslov svojega bivališča, Z' darilnimi boni pa lahko kupujejo v vseh Merkurjevih poslovalnicah. Če- stitamo! mš Pesniki in pisatelji začetniki - še je čas V 33. številki Tednika z dne 25/8—1983 smo objavili razpis za 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije so nas obvestili, da bo območno srečanje za Štajersko in Prek- murje šele koncem tega meseca v Lendavi in da se je z našega območja prijavilo na razpis le malo pesnikov in pisateljev začetnikov. Ce je kdo rok prijave zamudil, ali je pozabil na prijavo, vsem tem daje ZKO Slovenije možnost, da se lahko še prijavijo do vključno ponedeljka, 16. januarja. Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje prispevke (proza, poezija, dramatika in druge literarne zvrsti) v treh izvodih, ki naj bodo označeni s šifro in ne s pravim imenom. Poslanim tekstom s šifro je treba priložiti v zapečateni ovojnici podatke o avtorju: ime in priimek, točen naslov, izobrazbo, poklic, starost in šifro. Prispevke in podatke pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, z oznako ,,za 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov". Upajmo, da ta poziv ne bo ostal brez odziva in da bo na 12. srečanju tudi naše območje ustrezno zastopano! OSANKARICA Praznično v znamenju spomina na Pohorski bataljon Številni prebivalci občine Slovenske Bistrice in tudi sosednjih občin, ki so na prireditev prišli tudi na smučeh, so se kot vsako leto tudi letos zbrali najprej pri planinskem domu na Osankarici, kjer so si ogledali spominski muzej NOB, posvečen poslednjemu boju legendarnega Pohorskega bataljona. Navzoči so bili tudi člani pohodne enote mladih občine Sloven- ska Bistrica, ki so na svečanosti pri Treh žebljih, na kraju poslednjega boja Pohorskega bataljona prišli peš iz Slovenske Bistrice. Med udeleženci svečanosti so bili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega in gospo- darskega življenja občine Slovenska Bistrica in delegacije pobratenih občin Svetozarevo in Cičevac ter prijateljske občine Bosanska Dubica. Čeprav je svečanost na Osankarici in pri Treh žebljih motilo slabo vre- me, je bila ta zelo dobro pripravljena. Posebna delegacija, imenovana na .svečani seji zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Slo- venska Bistrica, je pri spomeniku na Treh žebljih položila venec, za tem pa so se udeleženci svečanosti še na kraju samem seznanili s herojsko borbo le- gendarnega Pohorskega bataljona. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Spominski muzej na Osankarici beleži vsako leto večji obisk. Med obisko- valci Je vse več mladih in turistov iz drugih držav. V Certusu pred referendumom Delavci mariborskega Certusa se bodo v ponedeljek, 16. januarja na referendumu odločali o preoblikovanju delovne organizacije, ki predvideva delovno organizacijo Promet s tremi tozdi— eden od teh je tozd i'olniški promet Ptuj, ter delovno organizacijo Gostinstvo in turizem s štirimi tozdi. Med delovnimi ljudmi je vzdušje neprimerno boljše in ugodnejše od tistega pred letom dni, ko je referendum propadel. To je bila ena glavnih ugotovitev na ponedeljkovem razgovoru z novinarji. Člani akcijske konference ZK in strokovne komisije za preoblikovanje delovne organizacije so namreč skupaj s konferenco zveze sindikatov DO Certus opravili anonimno anketo, katere rezultati pa kažejo, da lahko z optimizmom pričakujemo pozitivni izzid referenduma. Glede na to, da so tudi v ptujskem tozdu zadeve sedaj že urejene, je pričakovati prav tako pozitivno odločitev delavcev. _OM RODILE SO: Jožica Kozel, Zg. Leskovec 12 — Rosvito; Danica Orešek, Tržeč 18 — Dragico; Sonja Štrucl, Pobrežje 152 — dečka; Zvonka Venta, Cvetkovci 61 — Smiljano; Marija Svenšek, Lovrenc na Dr. polju 123/d — Tadeja; Sonja Kla- neček, Vrazov trg 2 — Tanjo; Zlatka Kolednik, Slomi 7/a — dečka; Silva Gregorec, Meljski vrh 19 — Leo; Marta Seruga, Strezeti- na 25 — Deana; Terezija Voršič, Drakovci 14, Ljutomer — Terezi- jo; Ida Cvetko, Nova vas pri Markovcih 93 — Janija; Dragica Huzjan, Kidričevo, Kajuhova 9 — Polono; Marija Pungartnik, Veli- ka Nedelja 9 — Aleša; Metka Stumberger, Stojnci 20 — Sanjo; Liljana Muzek, Kidričevo, Kraigherjeva 18 — Katjo; Darinka Mojzer, Kraigherjeva 36 — dečka; Brigita Habjanič, Ul. Anice Kau- čevič 4 — Nika; Nada Cupar, Ivanjkovci 29 — Petra; Gabrijela Lovrec, Bolehnečice 18, Ljutomer — Tomaža; Suzana Rodošek, Kozminci 4 — dečka; Dragica Krajnc, Draženci 35/a — dečka; Zdenka Lepej, Prešernova 18 — Benjamina; Marija Skledar, Slape 15/a — deklico; Lidija Ogrin, Praprotnikova 3 — Aleša; Marjeta Vrbnjak, Moravci 46 — dečka; Ida Korenčič, Tomaž 20 — Tino; Danuša Kelc, Osluševci 7 — dekli- co; Štefanija Vidovič, Sp. Lesko- vec II — Petra; Terezija Pintar, Majšperk 35 — Simono; Irena Pe- tek, Belšakova 47 — Sanjo; Bernarda Cuček, Zupetinci 28, Lenart — dečka, Ida Mohor ko, Anželova 1 — Loreto. POROKE: Vid Strafela, Sturmovci 15 in Ivica Rakuša, Dornava 122; Miran Smolinger, Zlatoličje 9/d in Nada Koren, Hajdoše I/a; Branko Šešerko, Draženci 11 in Ema Mohorko, Zg. Hajdina 34. UMRLI SO: Alojzija Draškovič, Krčevina pri Ptuju 61, roj. 1910, umrla 30. dec. 1983; Amalija Cafuta, Veliki Okič 35, roj, 1909, umrla 29. dec. 1983; Miloš Jeromel, Sp. Hajdina 144/b, roj. 1928, umrl 31. dec. 1983; Jožef Terčič, Zg. Polskava 22, roj. 1897, umrl 3. jan. 1984; Kristina Metličar, Hajdoše 70, roj. 1905, umrla 1. jan. 1984; TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir\ radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljek^, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna oaročruoa 7aaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.