DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 18 (706)	TRST - 20. oktobra 1967	Posamezna številka 40 lir po'tdlGroppo,bii.
Proslavimo 50. obletnico oktobrske socialistične revolucije. Obnovimo partijske izkaznice za leto 1968.
”...da se ne spremeni etnični značaj dolinske občine ali kakršnega koli drugega slovenskega področja !”	(Iz resolucije KPl)
Predvolilni «alibi»
V zaldevi «Grandi Motori», posledicah, ki jih je povzročila med Slovenci, o čemer poročamo tudi na drugem mestu, ni šlo mimo brez špekulacij s predvolilnim o-beležjem. Sklicujemo se na sporočilo Slovenske skupnosti, da izstopi iz 'koalicije levega centra in temu sledečih ostavk v devinsko-nabrežinskem občinskem odboru in v pokrajinskem odboru v Trstu. Sklep je utemeljen kot «protest proti kršitvi sporazuma in Obveznosti, ki so bile sprejete Ob ustanovitvi občinskega odbora v Nabrežini in pokrajinskega odbora v Trstu», to je tistega sporazuma, ki so ga podpisale stranke levega centra (DC-PSU-S love n sika skupnost) in ki je med drugim zagotavljal, da ne bo prišlo do nadaljnjih razlastitev ter sprememb etničnih značilnosti slovenskih krajev.
Mi brez obotavljanja označujemo odločitev Slovenske skupnosti kot predvolilno špekulacijo in ne kot protest, in to iz razlogov, Iki jih bomo navedli.
Ne bomo trdili, da ni razlogov za protest. Razlogi za protest so. In še kakšni ! Tudi zaradi načina tretiranja Slovenske skupnosti s strani zaveznikov v levem centru in v prvi vrsti demokristjanov tako ob tej kot ob drugih prilikah.
Vemo, da obstaja nezadovoljstvo v vrstah Slovenske škupno-sti. Nekateri izjavljajo, da so naveličani tudi zato, ker jih izrabljajo kot krpe in ker so bili postavljeni pred izvršena dejstva. Toda to je vodstvo Slovenske skupnosti dopuščalo odkar je sklenilo, da podpre levi center, ah bolje povedano, odkar je Slovenska skupnost nastala kot politična volilna skupina pod perutmi demokristjanske koklje.
Tisoč razlogov je, da Slovenci dvomijo v «materinsko nego» DC.
Lista Slovenske skupnosti je nastala kot etiketa lažne enotnosti, je bila in je činitelj razdvajanja ter slabitve slovenske narodnost-ne skupnosti v naši deželi, kar je v interesu DC in njene več kot dvajsetletne politike raznarodovanja Slovencev na tej zem-
Voditelji Slovenske skupnosti so se postavili v orbito DC pred in po levem centru in to brez slehernega upoštevanja ekonomske stvarnosti, ustrezne politično-socialne platforme, ustrezajoče potrebam slovenskih delovnih ljudi. In slovenska narodnostna skupnost pri nas je skoraj v celoti sestavljena iz delovnih ljudi !
V demokristjansko orbito pa so se ti voditelji postavili v znamenju antikomunizma. To je «ideal», ki združuje demokristjane in Slovensko skupnost ; prve v veliki vnemi, da «razbijejo» tako imenovani «rdeči obroč» okoli Trsta, druge pa v hlapčevski vnemi, da izkoriščajo en del pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti za cilje, ki stvarno nimajo nič skupnega z Obrambo demokratičnih pravic slovenske manjšine.
Nabrežino je moč vzeti kot «simbol» te politike. Občinska u-prava, ki bi bila lahko še naprej ostala v rokah demokratičnih sil in Slovencev, je po krivdi prvakov Slovenske skupnosti in ! po posredovanju italijanske, te- i
daj še ne združene, socialistične stranke bila izročena v roke levemu centru, — v praksi DC — stranki raznarodovanja slovenske n arcdn ost n e s kupno s ti.
In sedaj?
Bližamo se političnim in verjetno tudi deželnim volitvam. Voditelji Slovenske skupnosti so ostali praznik rok. Obramba narodnih pravic Slovencev je postala še težja potem ko je Slovenska skupnost — in P° svoji strani tudi socialisti — s svojo politiko razdvajanja in podrejanja demo-kristjanški politiki otežkočila e-notnost Slovencev.
Stvarnost, v kateri živijo Slovenci kaže, da levi center nima politične volje, ki je potrebna za pristop k reševanju problemov slovenske narodnostne skupnosti. Tudi primeri, kako se «rešuje» vprašanje slovenskega šolstva 'so zelo zgovorni. N .pr. o slovenskem strokovnem zavodu v Trstu, ki je bil svečano obljubljeni na predvečer zadnjih volitev, ni duha ne sluha. Pa tudi primer, kako se je levi center gibal pri vprašanju «Grandi Motori» je zelo zgovoren in poučen dokaz. Takšno je torej bistvo vprašanja. Voditelji Slovenske skupnosti se v resnici požvižgajo na problem, ki je v zvezi z «Grandi Motori» in na interese Slovencev, katere so pripravljeni izkoriščati samo kot volilno maso. Ker pa se ti voditelji zavedajo, da samo z obljubami ni moč loviti glasov med Slovenci, so prišli do «velike geste», čeravno so pripravljeni, da se, tako kot v preteklosti tudi v prihodnosti, ponovno pogajajo za že tradicionalno skledo leče.
Takšna je stvarnost, katero morajo spoznati vsi Slovenci, zlasti pa tisti, ki so doslej glasovali za listo Slovenske skupnosti.
Ni pošteno, namreč, da me-ka politična volilna skupina, ki je v veliki meri soodgovorna za ravnanje s slovensko narodnostno skupnostjo, v zadnjem trenutku išče alibi, četudi v pričakovanju, da bo deležna aplavzov in da bo povečala glasove na volitvah. Prav je, da kdor je razbijal enotnost med Slovenci ter se uvrstil s stranko, ki je odgovorna za nespoštovanje pravice Slovencev, kot je to storila Slovenska skupnost, plača, zato da do jasno, da goljufija in protikomunizem ne privedeta nikamor.
**
Manifestacija za Vietnam
V soboto, 21. oktobra bo v Trstu manifestacija za mir in neodvisnost Vietnama. Manifestacija soupada z manifestacijami, ki jih organizirajo združenja študentov v ZDA in gibanja pacifistov po vsem svetu. Zbirno mesto bo na Trgu Garibaldi, odkoder bo ob 17,30 odšel sprevod na Trg sv. Antona, kjer bodo organizatorji prebali apel za mir.
Prebivalce vabimo, naj se manifestacije udeleže.
Tovariš Ernesto Guevara, junaški borec za svobodo narodov Latinske Amerike je umrl. Padel je v spopadu z oddelki bolivijske vojske. Po sporočilih, ki jih je objavila bolivijska vlada je bil tovariš Guevara zajet med štiriurnim spopadom. Kasneje se je izvedelo, da ga neki bolivijski oficir težko ranjenega ubil.
Ernesto Guevara je bil po rodu Argentinec. Rodil ise je leta 1928. Študiral pe medicino in kirurgijo in leta 1963 je doktoriral, že kot študent je bil znan kot vnet pristaš osvobodilnega gibanja. Sodeloval je v borbi za osvoboditev Kube. Bil je tesni sodelavac Fidela Castra Nekaj časa je bil tudi minister kubanske vlade. Pred leti je zapustil Kubo ter se posvetil boju za svobodo drugih dežel Latinske Amerike. boju proti imperializmu ZDA.
Centralni komite KPI je po objavi vesti, da je tovariš Ernesto Guevara padel, izdal posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da se komunisti klanjajo spominu borca, ki so
9. in 16. oktobra sta se vršili dve skupščini komunistov dolinske bbčine. Skupščin, pod predsedstvom sekcijskega tajnika tovariša Švare, so se udeležili tudi župan Dušan Lavriha, tajnik tržaške federacije KPI Paolo Sema in člana vodstvenega komiteja federacije KPI Antonino Cuffaro in Franc Gombač. Po široki diskusiji, v katero je poseglo 31 tovarišev, je bila soglasno odobrena resolucija, ki jo je predložilo tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI. Resolucija se glasi:
«Poslabšanje gospodarskega položaja v Trstu, zapoznelo uresničevanje skromnih obljub, ki jih je vlada dala že pretdklo leto in potreba, da se čknprej podvzamejo novi Ukrepi za premostitev krize in rešitev mesta, ne dovoljujejo nadaljnjega odlaganja, špekulacij in spletk v zvezi z «Grandi Motori».
Glede lokacije tovarne in pogojev, ki jih je treba upoštevati pri njeni gradnji, dejavnosti in morebitni razširitvi področja ustanove tržaškega industrijskega pristanišča, tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI in komunisti dolinske sekcije izjavljajo:
ga ubili bolivijski fašisti. Italijanski delavci, demokrati in komunisti častijo spomin tovariša, ki je svoje življenje posvetil boju proti imperializmu in proti vsemu, kar ponižuje, človeško dostojanstvo, boju za osvoboditev zatiranih narodov
1.	Izvedeti je treba takoj in brez sence dvoma, če zares ni moč zgraditi tovarne «Grandi Motori» pri Orehu i(Nagere) in to na tak način, da bodo -lahko vse prizadete krajevne ustanove povedale svoje -mnenje o v-seh plateh vprašanja.
2.	Če ne bi bila mogoča druga lokacija in bi -morali zgraditi omenjeno tovarno -pri Boljuncu, mora biti občina uradno obveščena kot partner in to v vseh- fazah glede izbire lokacije, obsežnosti površine in vsakega nadaljnjega sklepa.
3.	'Cena za zemljišča in nepremičnine mora biti poštena in ne vsiljena -pod -pritiskom razlašče-vanj. Pri vseh pogajanjih bi morali biti Močeni izkoriščevalski posredniki. Najboljši način za zaščito interesov prizadetih kmetov in lastnikov pa bi morala biti konzor-cialna in demokratična oblika s sodelovanjem krnečih organizacij in občine, da se ne bi ponovila sumničenja, zavlačevanja in škoda, kakor med pogajanji z družbo SIOT.
4.	Občina mora dobiti odškodnino za vso škodo na 'svojem imetju, ki mo-ra biti Obnovljena, toda ne na račun krajevne ustanove.
(Na gornji sliki tovariš Ernesto Guevara (na levi) med razgovorom, ki ga je imel s predstavniki KPI, ki so bili pred -leti na obisku na Kubi. V delegaciji KPI, ki je obiskala Kubo je bil tudi tovariš Vittorio Vidah (na 'sliki v sredi).
5.	Enaki pogoji morajo veljati za morebitno razširitev področja industrijskega pristanišča v indijski občini, toda pogajanja se morajo vršiti posebej.
6.	Zemljišč, ki bodo vključena v Območje ustanove za industrijsko pristanišče, se ne bo smelo uporabljati za gradbene špekulacije, kot v preteklosti, niti za gradnje stanovanj, in to predvsem, da se ne bi spremenil etnični značaj dolinske občine, kakor kakršnega koli drugega slovenskega področja. Čimprej je treba sestaviti medobčinski regulacijski načrt s sodelovanjem vseh krajevnih ustanov, da se za bodoče preprečijo poskusi raznarodovanja in divjih gradenj.
7.	Že sedaj je treba poskrbeti, in to na račun ustanove za industrijsko pristanišče, IRLFIAT in dežele, da bo med področjem industrijskega pristanišča in naseljem urejen zeleni pas z. drevjem, da se ne bo preprečil turistični razvoj področja.
8.	Talko pri gradnji kakor pri o-bratovanju tovarne «Grandi Motori» in drugih podjetij je treba zagotoviti zaposlitev krajevne delovne sile, in to brez politične, sindikalne ali narodnostne diskriminacije.
9.	V upravnem odboru za novo industrijsko pristanišče morajo biti vključeni predstavniki dolinske in miljske občine. Nato pa je treba poskrbeti za nov državni zakon o ustanovi za industrijsko pristanišče,
(Nadaljevanje na 2. strani)
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonnoooooooooooooooooooooooooo
Spoštovati interese dolinskih občanov!
Zadnje tedne je v ospredju političnega življenja na tržaškem vprašanje novih razlastitev zemljišč v dolinski občini in ■ vprašanje tovarne velikih strojev, ki naj bi jo zgradili pri Boljuncu. O teh vprašanjih se je mnogo razpravljalo na raznih mestih. O njih se je govorilo tudi na seji tržaškega pokrajinskega sveta. Predsednik pokrajine je potrdil, da bo do -razlastitev prišlo. V imenu komunistične skupine v pokrajinskem svetu sta -svetovalca Colli in Kapelj predložila vprašanje, ki ga objavljamo v celoti. Tudi načelnik komunistične skunine v tržaškem občinskem svetu je v zvezi s temi vprašanji naslovil tržaškemu županu posebno vprašanje.
2 • DELO
- 20.10.1967
Avtonomna tržaška federacija KPI in komunisti dolinske občine pripominjajo, da je to najmanj, kar se lahko zahteva, da se zajamči industrijski razvoj, ki ga Trst tako nujno potrebuje in do katerega mora priti v interesu vsega prebivalstva, toda tako, da bode omejena škoda, ki jo trpe kmetje, delavci in občine. Federacija KPI poziva vse organe partije, parlamentarce, deželne, pokrajinske in občinske svetovalce in vse tovariše, naj delajo za dosego teh ciljev.
Vprašanje
pokrajinskih svetovalcev
Pokrajinska svetovalca KPI, tovariša Mario CoiHi in Mirko Kapdj, sta dne 13. oktobra, poslala predsedniku pokrajinske uprave v Trstu pismeno vprašanje v zvezi z napovedano razširitvijo področja tržaškega industrijskega pristanišča, in nameravano gradnjo tovarne «Grandi Motori IRI-FIAT». V pismu je rečeno, da je vesti o nameravani gradnji tovarne «Grandi Motori IRI-FIAT» ter o izbiri lokacije na področju dolinske občine potrdil tudi na seji pokrajinskega sveta, ki je bila dne 11. oktobra letos. Svetovalca KPI pripominjata, da so področje, na katerem, naj bi stala nova tovarna, pred kratkim pregledali tudi predstavniki oblasti in izvedenci, toda župan prizadete občine, ni bil na ogled povabljen in ni bil o njem niti uradno obveščen.
Dejstvo, tako poudarjata svetovalca KPI, da o vprašanjih take važnosti razpravlja ustanova za industrijsko pristanišče brez prizadete občine, ki je zakonit predstavnik splošnih interesov prebivalstva, ter slabe izkušnje razlaščenih kmetov v preteklih letih, vzbujajo upravičeno zaskrbljenost prebivalstva.
Dejavnost ustanove za industrij- i sko pristanišče še vedno temelji na predpisih iz časov anglo - ameriške vojaške uprave, v njenem upravnem svetu pa ni predstavnikov najbolj prizadetih Občin, ki ista v tem primeru prav občini Dolina in Milje.
Nadaljnji vzroki zaskrbljenosti izhajajo tudi iz dejstva, da je zahteva po razširitvi področja industrijskega pristanišča mnogo večja kot pa so dejanske potrebe nove tovarne. Zaradi tega se lahko sklepa, da so resnični nameni tistih, ki zahtevajo razširitev področja industrijskega pristanišča drugačni od namenov, o katerih se govori in da se nanašajo, razen na novo tovarno, tudi na druge načrte.
Spričo 'tega, tako je rečeno v pismu, podpisana svetovalca vprašujeta predsednika pokrajinske u- .■ prave za točne informacije, in še posebej, kakšne ukrepe bo pod-vzel, da bo pokrajinskemu svetu predložil zadostno dokumentirane dokaze glede trditev, da ni moč graditi tovarne «Grandi Motori» na področju pri Orehu (Noghere), in glede natančnega obsega površine, ki jo potrebujejo za gradnjo omenjene tovarne.
Razen tega svetovalca KPI vprašujeta pokrajinskega predsednika, kaj bo ukrenil za to, da bo pri zadeta občina v vseh fazah proučevanja in pogajanj neposredno in uradno prisotna kot enakovreden partner, da bo dokončna rešitev vsebovala ustrezna jamstva in odškodnino, tako za občino, njeno lastnino, ceste in druge naprave kakor tudi za kmetovalce, ki bi morali prejeti odgovarjajočo odškodnino, in, končno za zaposlovanje domače delovne sile in to brez sleherne diskriminacije.
V pismu pokrajinskih svetovalcev KPI je dalje rečeno, da je treba pravno urediti ustanova za tržaško industrijsko pristanišče. Ta ustanova naj, bo urejena v skladu z zakoni, po katerih so urejene javne’
ustanove in konzorciji v drugih industrijskih pristaniščih v deželi in državi, kjer je zastopstvo prizadetih občin neposredno v upravi o-menjenih javnih ustanov. Nujno je, da preneha 'sedanje stanje, ki med drugim povzroča tudi negotovost.
Svetovalca KPI zahtevata, naj se prenehajo nadaljnje špekulacije z zemljišči in gradnje naselij na področju industrijskega pristanišča. To je potrebno zlasti za to, da se prepreči umetno 'spreminjanje narodnostnega sestava; je potrebno tudi zato, ker so špekulacije z zemljišči in etnično spreminjanje sestava področja proti koristim prebivalstva in ker kršijo obveznosti, ki so jih svojčas objavile tudi stranke levega centra. Na koncu pisma je rečeno, da omenjena svetovalca KPI, «predlagata, naj pokrajinska uprava stopi v stik z občinskimi upravami za morebitno skupno akcijo ter naj povabi tudi sindikalno organizacijo kmetovalcev».
Vietnam - Ameriški napadalci so obsežna področja spremenili v «črne cone», odvedii ljudi v taborišča, požgali vasi, pobili živino
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooo iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO
Doris Ivens: Pod zemljo z vietnamskimi partizani
Znani filmski delavec Joris Ivens je bil v Vietnamu. S svojim sodelavcem Marcelinom Loridanom je posnel prizore iz vsakdanjega življenja v Hanoiu in v krajih blizu razmejitvene črte med severnim in južnim delom dežele.
O vtisih, ki jih je odnesel iz Vietnama takole pripoveduje:
«Posneti namišljeno črto, ki jo predstavlja 17. vzporednik, pomeni posneti reko Ben Hai. Pet kilometrov severno in južno od rečnega toka se razprostira demilitarizirana cona, ki je bila ustanovljena z ženevskim sporazumom leta 1956. Ko sem z 'dvema vietnamskima sodelavcema prišel na severni rob demilitarizirane cone, se je petnajst bataljonov «marincev» iz enot intervencijskih sil VII. ameriškega ladjevja s pomočjo čolnov in helikopterjev izkrcalo na južnem delu. Hoteli so ustvariti «bello cono», pa so vse spremenili v «črno cono». Požgali so vasi, pokončali riževe nasade, pobili živino. Od daleč smo videli še bolj na jugu, kako so se okoli ameriških postojank dvigali plameni, dim in prah.
Povzpeli smo na dva kilometra od ameriške postojanke. Tam, so nas ustavili partizani. Prenevarno bi bilo iti dalje. Amerikanci bi nas lahko ujeli. Slišali smo brnenje oklepnih vozil. Med potjo smo videli razbitine ameriških tankov.
Tukaj je vse razrušeno in opusto-šeno. Vasi so drugo za drugo požgali. Skoraj nič ni ostalo od hiš iz ilovice, lesa in slame. «Marinci > . so uporabljali napalm. Sestradani in s pepelom pokriti psi, ki se klatijo naokoli so bežali, ko so slišali brnenje kamer. Stara, k tlom sklonjena ženska je brskala po razvalinah. Vrnila se je, čeprav je tvegala žMjenje. Iskala je riž, ki ga je bila skrila v upanju, da ne bo zgorel. Vprašala nas je, kaj neki delamo na tem kraju. Ko smo ji povedali, je poiskala kokosov oreh ter na ga ponudila rekoč: 'Predvsem pa ipovejte resnico o tem, kaj se je zgodilo z nami.’
Prebivalci vasi s Severa, kjer smo se ustavili dalj časa, so sprejeli begunce z Juga. Vse iso si razdelili, riž, obleko, zaklonišča. Naš gostitelj je s starim vietnamskim pregovorom povedal: 'Ljudje iste dežele morajo skupaj sejati. Zdravi listi morajo pokriti raztrgane.’ Govorili smo o miru. Tukaj to pomeni poleg ustavitve vojne tudi združenje obeh delov dežele.
V Vasi’, živi 734 družin ali 4113 duš. Amerikanci so streljali od vsepovsod: z letal, s VII. ladjevja, z zemlje. Nevarnost je trajala noč in dan. Nenehno je bobnelo od vseh strani:	eksplozije, strašen ritem
bombardiranja, žvižganje granat, pokanje bomb. Odsekani streli pro-
Vietnam - Partizani tiskajo časopise v gozdovih ali pod zemljo. S pritiskom na pedal, podobno ne kot nekoč naši partizani
tiletalških topov, ki so streljali na letala, ki jih ljudstvo imenuje Johson», so totažili.
May bai!» (Letalo!) Ta krik pomeni klic k pripravljenosti po vaseh. Presenetljiv pizor: topničarji, kmetje na polju in troci, vsi opazujejo spretnost, hitrost, zvok letal, katerih tipe dobro poznajo. Naprej vidijo namen pilotov in vedo, kje bodo odvrgli bombe. Pod zemljo — ljudje so vedno pod zemljo — nam štabni oficir pojasnjuje: 'Amerikan-ce poznamo bolje kot katerokoli drugo ljudstvo.’ Orožje in hkrati tudi znanje sta se zelo izboljšala. Lahko sem ocenil spremembe po letu 1965, ko sem snemal film 'Nebo zemlja’. Bodoči film bo prvikrat prikazal baterijo, ki s Severa obstreljuje ameriške položaje na Jugu.
Ta učinkovitost, ta naraščajoča moč nasprotnih udarcev Vietnamcev sta mogoča samo zaradi izrednih in sistematičnih ukrepov za zaščito človeških življenj. Ljudje spijo od zemljo, tam počivajo in jedo. Pod zemljo hranijo živila, negujejo bolnike, operirajo ranjence. Pod zemljo tudi študirajo.
Zaklonišče je bojni položaj. Vse služi tej vojni, ki jo je treba dobiti. Tako tudi podzemeljska tiskarna, ki ismo je videli. S pritiskanjem na pedal tiskajo časopis. «Dva moška in dve ženski delajo pri tem. Na mizi .s podaljškom delavec brklja po valju s črnilom. Pravkar si je izmislil zelo preprosto sredstvo, s katerimi bo mogoče tiskati časopis tudi ko se bodo Amerikanci izkrcali’. Tedaj se bo treba skriti še globlje pod zemljo’ ’so dejali.’ Pripravljeni smo, pripravljamo se na najhujše», se nam rekli. Na kovinskem valju lahko beremo: TJ.S. Navy’. To je kos svetleče rakete VII. ladjevja.
V tednih mojega bivanja v Vietnamu nisem samo snemal kmete. Živel sem z domačini. Ko sem odhajal v Vietnam sem imel s seboj pismo nekaterih francoskih filmskih delavcev, 'naslovljeno na njihove vietnamske tovariše. Ti filmski 'delavci so v tem pismu povedali, zakaj upajo, da bodo ustvarili film solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, da ne gre za daljno m osamljeno vojno, temveč za izbiro med 'dvema koncepcijama, ki jo bo prej ali slej moral narediti vsak v svoji deželi in v sebi samem.»
Pisma proti vojni v Vietnamu
Letos spomladi je ameriški general Westmoreland 'sprožil v Južnem Vietnamu veliko ofenzivo, da bi uničil vojsko tamkajšnjih partizanov. V bitko proti vietnamskim partizanom je pognal okoli 45.000 mož in 850 tankov in dragih o-klepnih vozil. Bitka se je začela 22. februarja z množičnim bombardiranjem. Američani so menili, da bo mogoče s tako velikopotezno ofenzivo docela uničili partizansko gibanje na področju, ki meri 250 kvadratnih kilometrov. Zmotili so se. Ofenziva je bila neuspešna.
Predstavnik vietnamske narodno osvobodilne fronte je po končani ofenzivi obiskali nekatera področja, kjer so se odigrale hude bitke. Vtise, ki jih odnesel z opustošenih področij je takole opisal: «Drevesa so oklestile ameriške bombe. Na tisoče je neeksplodiranih bomb. Videti j'e uničena oklepna vozila. Uničenje mnogih vozil so povzročili Američani sami, oziroma njihove bombe. Neeksplodirani izstrelki postanejo odlične protitankovske mine. Toda tropska džungla še vedno raste in prav tako ma gosto...»
Pri padlih ameriških vojakih so Vietnamci našli tudi pisma, ki so najbolj zanesljiv ‘dokaz, kako mnogi vojaki in njihovi svojci mislijo in 'kakšno je njihovo razpoloženje do tragične 'pustolovščine, ki se odi-gravo v jugovzhodni Aziji.
Objavljamo nekaj odlomkov iz teh pisem.
Dragi mož, skušam ti napisati nekaj vrstic. Ljubezen moja, tako sem polna skrbi, da ne morem niti misliti. V večerni oddaji novic sem slišala, da je nekdo izmed naših po pomoti bombardiral položaj, na katerem je bilo mnogo naših vojakov, in da je bilo šest ubitih in dosti ranjenih. Ne vem, kdo so tisti, ki so bili zadeti, ne, kje se je to zgodilo. Ljubi moj, molim, da ne bi bil ti v bližini....
V sredo bom dopolnila 21 let in se bom šla takoj vpisat v volilni seznam, da bi lahko glasovala proti Johnsonu. Vem, da moj glas ne bo imel posebne teže, a se bom kljub temu bolje počutila. Če bodo kandidirali proti njemu pijanca, boin glasovalaza pijanca. Ti gotovo ne boš soglašal z menoj in mi boš dejal, da sem mora, toda do Johnsona čutim natanko tako....»
---«O»----
«...Ali ti grenijo življenje kakor ponavadi? Res ti želim, da bi ti dali šest mesecev dopusta.
Danes sem brala v časopisu o vpoklicih in videla, da se ti bo pridružilo mnogo naših fantov. Tako sem besna, da bi kričala. Zakaj pošiljajo naše vojake tja trpet, ko ni za to prav nobenega razloga!
Nikoli nisi soglašal z menoj glede tega in morda nikoli ne boš. Kljub temu mislim, da imam prav, ko trdim, da je vse skupaj nesmisel.»
---«O»----
«... Tukaj LB J (L.B. Johnsona. Op. uredn.) nihče več ne jemlje resno. Vseeno mu je, kako dolgo bo trajala vojna. Vsaj dokler tudi on ne bo prišel na vrsto za fronto. Res bi rada videla, da bi ga kdo osebno postavil na bojišče. Imam ga že čez glavo. Besna sem, ker ne konča te vojne. Ne morem razumeti, zakaj je moralo priti do te vojne...»
---«O»----
«Draga žena, žal mi je, da ti nisem tako dolgo pisal, toda skoraj nenehno se bojujemo Ves dan se pomikamo iz kraja v kraj in ves čas streljajo na nas. Ponoči si izkopljemo jamo in se skrijemo vanjo. Kaže, da postaja položaj čedalje hujši. Fantje, o tem razmišljajo in sprašujejo se, kakšna je naša naloga...»
20.10.1967 -
DELO • 3
Ob petdesetletnici oktobrske socialistične revolucije
Lenin o vlogi socialne demokracije med imperialistično vojno
Razkrinkanje fraz o “obrambi domovine”
Ob februhu prve svetovne vojne nobena stranka II. socialistične internacionale, z izjemo ruskih bolj-ševikov ni bila pripravljena, na revolucijo; nobena ni imela revolucionarnega akcijskega programa. Skoraj vse socMistične stranke v vojskujočih se deželah so -se izrekle za obrambo kapitalistične države. Obvezale so -se, -da opustijo razredno borbo. Povezale so se z vladajočimi razredi in podprle vojno.
Nemška 'socialdemokratska parlamentarna frakcija, je, enako kot francoska, brez diskusije glasovala za vojne kradite. Nemški (socialisti so oklenili zvezo z vsemi razredi in strankami, da se «ubranijo grozeče ruske invazije»; francoski so-oialiti s-so se povezali z meščanskimi -strankami v «union sac-rée» s ciljem, da «branijo svojo deželo pred grozečo nemško invazijo». Socialistični stranki Obeh držav sta se (sklicevali v opravičilo svojega ravnanja na «pravico Slehernega naroda do samoobrambe», ki jo je po njihovi razlagi priznala internacionala.
Reformisti -so napisali pred vojno mnogo knjig, v katerih so razčlenjevali in poveličevali krepitev družbene 'stabilnosti. Govorili so, da je «-krepitev -sindikatov odločilni či-nitelj za -porast življenjske ravni».
Samo prjstaši -levice so opozarjali na zvero med fcapita-Mzmon in imperializmon ter 1 na vojno nevarnost, ki iz tega izvira. Menili so, -da se v imperialistični fazi kapitalizma družbena nasprotja zaostrujejo. Svetovno oboroževanje, kolonialno politiko in imperialistične vojne -so razglašali za sestavni -del kapitalizma. Kot edino učinkovito -sredstvo v boju proti imperializmu so priznavali dosledno razredno borbo proletariata.
«Zame osebno», je pisal Maksim Gorki, «-Lenin ni -samo čudovito popolno utelešenje vo-lje stremeče k nekemu -cilju, kakršnega si pred njim ni predstavljal noben človek. Lenin je preprost in premočrten, kakor vse, kar govori. Njegov he-roizem nima nobenega vnanjega sijaja. To je skromen asketski beroi-zem poštenega ruskega intelektualnega revolucionarja, ki iskreno verjame v ‘možnost pravičnosti na svetu; -to -je heroizem človeka, ki se je odrekel vsemu veselju -sveta zaradi težkega d-ela za srečo ljudi».
Revolucija, železna metla, ki naj pomete z revščino, njena priprava, njeno načrtovanje, njena izvedba je |
postala sinonim njegovega življenja. Borba -proti imperialistični vojni in kolonializmu je bila njegovo življenjsko borbeno geslo.
Vojna je Lenina zatekla v Karpatih. Nekaj 'dni po izbruhu vojne so ga Avstrijci aretirali. Osumili so ga, da je ruski -vohun. Na prizadevanje nekaterih avstrijskih socialistov so ga po desetih dneh izpustili ter mu dali dovoljenje. Ja je zapustil Avstrijo ter se p-reselil v Švico.
Nekaj -dni po prihodu v Bern je ' Lenin na seji skupine boljševikdv razvil (svoje teze o vojni. Vsebovale so osnovne misli o taktiki parti- i je v boju proti imperialistični vojni. «Evropska in svetovna vojna ima jasno izražen značaj buržoaz-noimperiaiistične - dinastične vojne.; Edina realna vsebina in. značaj te vojne», je v tezah poudaril -Lenin, «je v boju za -tržišča in ropanju tujih -držav, in v težnji, da se za- -dušijo revolucionarna gibanja proletariata in -demokracije, da se naskakujejo mezdni delavci enega naroda proti mezdnim delavcem drugega na-rc-da.»
Lenin je ostro obsodil voditelje nemške -socialne demokracije zaradi 'glasovanja za vojne kredite, češ, da so «direktno izdali socializem»; njihovo politiko je označil kot «nacionalno - liberalno». Prav tako je šiba-1 voditelje belgijske in francoske 'socialistične stranke, ki so z vstopom v buržoazne vlade izdali socializem. Večini voditeljev II. internacionale je očital, da so s svojim obnašanjem pripravili idejnopolitični polom te internacionale.
Lenin je razkrinkal tudi fraze o «obrambi imperialistične domovine». Predvidevali je, -da bodo ogromne človeške žrtve, ki jih bo zahtevala irpperia-liističn-a vojna, neverjetno pomanjkanje, ki ga bodo občutili delovni sloji in predvsem delavski razred, izzvali protivojno revolucionarno razpoloženje, ki bo preraslo v državljansko vojno.
«Boj moramo voditi zlasti proti carski monarhiji ter velikomske-m-u šovinizmu, ozn-ajatd moramo revolucijo v Rusiji in zahtevati samoodločbo zatiranih narodov. Demokratična republika, konfiskacija zamljiškogosposkih zemljišč in o-semurni delavnik -morajo biti najaktualnejša gesla», je poudarjal Lenin.
Večino teh tez, ki so bile sprejete v Bernu je Lenin kasneje predelal v manifest, ki je izšel pod na-
slovom «Vojna in ruska so-cialna demokracija». V tem manifestu pa je poudaril, -da je «dolžnost socialistov razkriti resničen pomen vojne in neusmiljeno razkrinkati laž, varave sklepe in patriotične fraze, ki jih v obrambo vojne širijo go-, s-podujoči razredi in buržoazija». Razredno zavedni proletariat je Lenin poklical, naj brani svojo razredno -strnjenost, svoj internaciona-lizem in -svoje sociadistično prepričanje proti razbrzdanosti šovinizma, «patriotične» buržoazne klike v vseh -deželah, «če bi se zavedni delavci ■ odpovedali tej nalogi», je zapisal Lenin, «bi to pomenilo, da so -se odpovedali vsem osvobodl-1-ni-m in demokratičnim težnjam, da o '.socialističnih sploh ne govorimo».
«Delavske množice bodo» tako je poudaril Lenin v prej omenjenem manifestu, «prek vseh ovir ustvarile novo internacionalo, ne g-lede na težave. Samo po tej poti se bo mogel proletariat iztrgati iz odvisnosti od šovinistične buržoazije ter napraviti odločne korake na poti k resnični svobodi narodov in k socializmu».
Leninove napovedi so se tudi re-sničile.
Luna
Venera
Oktobrska socialistična revolucija je odpravila družbene krivice. Velika carska Rusija se je spremenila v socialistično republiko narodov Sovjetske zveze. Najbolj zaostale dežele so po zaslugi Oktobra do temeljev spremenile svoje obličje. Danes je Sovjetska zveza na prvem mestu tudi v pogledu znanosti in tehnike. To potrjujejo tudi uspehi pri raziskavanjih vesolja. Te dni je presenetila ves svet z novim podvigom. Sonda «Venus», ki je bila izstreljena 12. junija letos in je pre-tela 350 milijonov kilometrov, je rahlo pristala na planetu Veneri in je poslala na Zemljo zelo važne podatke. Agencija TASS je poročala, da imajo v opazovalnem centru, ki je spremljal tudi polet «Venusa 4», take naprave, ki lahko ugotovijo prižganje vžgalice na večjo razdaljo, kakor je razdalja med Zemljo in Mesecem (Na gornji sliki kraj na Mesecu, kjer je pred leti rahlo pristala podobna naprava, kot sedaj na planetu Veneri)
ooooooooooooooooooooooooooooooonoooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooonoooooooooooooooo
Od zaostale agrarne dežele do osvajanja vesolja
4. oktober je zapisan v sodobni zgodovini kot dan triunfa znanosti in tehnike, kot začetek nove dobe, dobe medplanetarnih poletov, o katerih je človek že dolgo -sanjal. Tistega dne je namreč poletel v vesolj e prvi sovjetski sputnik, prvi umetni satelit Zemlje.
Sovjetski profesor G. Petrovič je ob desetletnici tega zgodovinskega dogodka med drugim zapisal;
Naša dežela je domovina kozmo-navtike. V Rusiji je bil že pred 76 leti izdelan prvi načrt leteče naprave, Ud naj bi jo vodila raketa.
Ta načrt -je izdelal revolucionar in
V carski Rusiji so bila velike socialne krivice. Množice so stradale, gospoda pa je živela v največjem razkošju. Gornja silka ; delavci čakajo na zaposlitev
znanstvenik Nikolaj Kibalčič (1854-1881). Za njim je Konstantin Čol-kovski (1857-1935) obdelal teorijo
0	raketah in si zamislil načrt za osvajanje vesolja. Vendar se niso mogli ti načrti uresničiti, dokler ni zmagala velika oktobrska socialistična revolucija. Kmalu po zmagi oktobrske socialistične revolucije in prihodu sovjetske oblasti je Lenin načel vprašanje znanosti. V težkih časih, ko je vladalo veliko pomanjkanj e, ki -so ga povzročile svetovna vojna, državljanska in intervencijska vojna je bila misel Lenina, da se zberejo šibke moči, ki so bile na razpolago, da se zagotovi razvoj osnovne znanosti, dokaz modrosti, drznosti i-n dalekovidno-sti. Samo po sebi je umevno, da so bile ustanove za raziskovanje, ustvarjene ob samem nastanku sovjetske oblasti, zelo skromne in pomanjkljive, da ni bilo kadrov, sredstev in potrebne opreme za njih ledno delovanje. Vendar so -se prav takrat začele postavljati osnove za organizacijo znanosti v vsedržavnem obsegu. Po letu 1918 je Lenin orisal vsa svoja načela v znamenitem načrtu za znan-stveno in tehnično delo. In Leninovo načelo se
1	- 'uresničilo ter je obrodilo svoje sadove.
Izstrelitev, prvega -Sputnika je silno presenetila Zahod, medtem ko-je .bila za Sovjetsko zvezo samo logičen rezultat naporov, ki jih je sovjetsko ljudstvo prispevalo za to, da je postavilo na noge industrijo. Sovjetski uspeh v proučevanju in osvajanju vesolja je bil končni rezultat dosežkov sovjetske znanosti.
Napredek svoje znanosti Sovjet-
ska zveza dolguje zavesti, predanosti in razumu svojih znanstvenikov, tehnikov in delavcev, pogumu in požrtvovalnosti svojih kozmonavtov.
Raziskovanja na področju kozmo-navtike so se začela v dvajsetih letih. Leta 1924, ko je Sovjetska zveza še trpela za posledicami svetovne in državljanske vojne je sku-kina znanstvenikov ustanovila društvo za proučevanje medplanetarnih zvez. Naslednje leto je bila v Kijevu razstava, posvečena raziska-vanju in osvajanju vesolja; dve leti kasneje pa je bil v Moskvi prirejen prvi svetovni salon astronavtike. Maja 1929 je bil ustanovljen v Leningradu prvi center za pro-učevanje motorjev na električni pogon in na pogon na tekoča goriva. V letih 1929-1933 so v sovjetskih laboratorijih izdelali prve električne motorje za rakete na tekoča goriva. Leta 1932-1933 so v Moskvi izdelali prve -tipe raket na pogon s; tekočim gorivom.
Znano j (e, da je Sovjetska zveza' v desetih letih poslala na pot okoli; Zemlje, Sonca in Meseca približno 250 umetnih asteli-tov in 20 vesolj- : skih postaj.
Za Sovjetsko zvezo so tudi Združene države in Francija odprle vrata v kozmo-s, ni daleč čas, ko bodo tudi Japonska, Velika Britanija in nekatere druge države stopile v klub vesoljskih sil.
Toda polet prvega Sputnika, ki je tehtal 86,6 kg je dal signal za odhod... Dragi Sputnik, ki je imel na svojem krovu psičko Lajko, je tehtal več kot pol tone. 15. maja 1958 pa je bil spuščen na pot okoli Zemlje pravi laboratorij, ki je tehtal 1327 kg.
V Sovjetski zvezi -stalno izpopolnjujejo avtomatično vodene umetne satelite Zemlje. Njihova teža je do-
segla 4600 kg leta 1960 in 6500 kg leta .1961 in se je skoraj podvojila leta 1965. Izdelani so bili sateliti vrste Kozmos, Elektron, Molnija, Poljot in Proton, ki rešujejo številne probleme, važne za znanost in gospodarstvo.
2. maja 1959 je človeštvo doseglo novo in dokončno zmago nad zemeljsko privlačnost. Vesoljska postaja «Luna 1» je dosegla in presegla kozmično hitrost in s tem omogočila 1500 kg. tetki kabini, da se je za vedno -ločila od Zemlje, da se je, potem, ko je letela 5 ali 6000 km na površino Meseca postavila ali zavzela svoje mesto v krogu planetov in planetoidov, ki krožijo okoli Sonca. Tako se je pojavil prvi umetni satelit Sonca.
Poleti kozmičnih postaj «Luna 2», »Luna 3», «Sonda 3» zaznamujejo nadaljnjo zmago sovjetske znanosti in tehnike. Raziskovanje Meseca je stopilo v novo dobo 3. februarja 1966, ko je avtomatična postaja «Luna 9» prva rahlo pristala na površini tega naravnega satelita naše Zemlje.
Isto leto je tudi «Luna 13» rahlo pristala na Mesecu, medtem ko so postale «Luna 12» in «Luna 14» njegovi umetni sateliti. Ob proučevanju Meseca utirajo sovjetski znanstveniki pot na Mars in na Venero.
12. aprila 1961 je Jurij Gagarin začel novo etapo na poti osvajanja vesolja in sicer etapo prodiranja človeka v vesolje. Sledili so poleti Vostoka in Voshoda, ki so med leti 1961 in 1965 ponesli v orbito posadko enega, dveh in treh ljudi. Vsakdo izmed enajstih sovjetskih kozmonavtov je prispeval k raziskovanju vesolja in rezultati njihovih podvigov so široko znani.
Ob petdeseti obletnici Oktobra smo ponosni, da lahko trdimo, da je Sovjetska zveza utrla človeštvu pot v vesolje. Čudovita doba zmage razuma nad naravnimi silami zasluži bolj kot katera koli druga, da jo označimo s temi Goethejevimi -besedami: «Najboljše, kar nam da zgodovina, je navdušenje, ki ga vzbuja v nas.»
4- DELO ---------------^--------------
CK KRI I_______Iz goriške pokrajine
o perečih aktualnih vprašanjih
Pretekli teen je bila v Rimu seja Centralnega komiteja Komunistične partije Italije. Na njej so razpravljali o perečih aktualnih vprašanjih. Med drugim so razpravljali tudi o vprašanjih boja za mir. Iz dokumenta, ki je bil odobren na omenjeni seji povzemamo naslednje :
Centralni komite KPI je poudaril, da so izaihteve, naj Amerika pre-ndha izvajati Ibombardiranie Demokratične vietnamske republike čedalje večje.
Na sedanjem zasedanju Glavne skupščine Združenih narodov se od držav, ki so članice atlantskega zavezništva -samo predstavniki Velike Britanije, Italije in Irske niso izrekli v tem smislu, čeravno so britanski laburisti na svojem kongresu izrecno obsodili ameriški terorizem v Vietnamu, se pcrč stavniki Velike Britanije v OZN niso zavzeli za prenehanje bombardiranja. Kljub temu, da vedno širše plasti italijanskega javnega mnenja in delavskega ter demokratičnega gibanja v Italiji -zahtevajo, naj se vlada pridruži tistim, ki tudi v ZDA zahtevajo prenehanje bombardiranja ter ustvaritev pogojev za dejanski začetek pogajanj o miru, ki naj zagotovi vietnamskemu ljudstvu svojo svobodo in neodvisnost, se predstavniki italijanske vlade v Združenih narodih niso izrekli v tem smislu.
Kljub vedno večjemu obsojanju barbarskega bombardiranja Johnsonova administracija nadaljuje ter celo -stopnjuje agresijo, medtem ko militaristi v Pentagonu ter skupine fašistov v Ameriki množijo izsiljevanje in grožnje ter hočejo storiti nove, nepopravljive korake na poti eskalacije. Zato se čedalje bolj veča trpljenje neuklonljivega vietnamskega ljudstva, se veča nevarnost za mir v svetu.
V tem položaju, se na pobudo gibanj, ki se tudi v ZDA borijo proti ameriški agresiji v Vietnamu, bodo 21. in 22. oktobra in naslednji teden demokratične in pacifistične . sile vsega sveta poklicane, da povečajo in koordinirajo -svojo dejavnost, da zberejo desetine milijonov mladine, žena in mož okrog prve in osnovne zahteve, ki je dokončno in brezpogojno prenehanje ameriškega , bombandiranja v Vietnamu.
Centralni komite KPI toplo pozdravlja to iniciai ivo, zadolžuje vse organizacije in vse člane partije in komunistične mladine, naj posvetijo vse -svoje sile podpori boju proti barbarskemu ameriškemu napadu, ki spravlja v nevarnost mir v svetu; naj zahtevajo od italijanje vlade, -da brez oklevanja in dvoumnosti obsodi ameriški terorizem v Vietnamu.
Centralni komite KPI, spričo zaostritve mednarodnega položaja zaradi agresivne politike ZDA, ki teži po tem, da v -svetovnem merilu potisne nazaj osvobodilna gibanja narodov, d-a prepreči razvoj stvarnega razvoja in -pomiritve, vabi vse organizacije partije, naj okrepijo boj proti imperializmu, za mir, za ukinitev vojaških blokov; za temeljno spremembo celotne osi italijanske zunanje politike.
Vsa partija je zadolžena v pripravah na prihodnjo volilno kam-Danjo, v prizadevanjih za ustvaritev širokega in enotnega gibanja proti zgrešeni politiki krščanske demokracije in vlade ter zato, da se ustvarijo politični pogoji za odpravo formule levega centra, tiste formule, ki je dokazala ne le da ni sposobna zajamčiti razvoj in druž-neno ter demokratično obnovo v Iržavi temveč da je na poti nevar-lega procesa involucije, ki teži za tem, da okrni oblast ter avtonomijo pri odločanju in v akcijah vseh ustanov in organizmov.
Števerjan;
Razgovor z up
Pred nekaj dnevi smo se sestali z upravitelji števerjan-ske občine, ki so bili -na zadnjih volitvah izvoljeni na listi «Lipove vejice». V tej občini je namreč lista «Občinske enotnosti» v manjšini.
Izmed treh slovenskih občin na Goriškem je Števerjan najmanjša po številu prebivalstva. Glede finančnih zadev je na slabšem mestu kot o-bčirii Doberdob in Sovodnje. Na dbmočju te občine ni nobenega industrijšk-ega objekta, ki bi lahko vsaj delno ojačil revno občinsko bilanco. Dobnčen del prebivalstva se bavi s kmetijstvom. V večini so tu kmetje-najemniki in spolovinarji Prav tako je večina gostinskih obratov last zemljiških posestnikov grofa Fonmentinija in baronice Taco.
Iz pogovora z občinskimi upravitelji povzamemo naslednje :
Glede šolskih poslopij ni velikih težav, ker -sta bili leta 1960 zgrajeni dve novi šoli, ena na Jazbinah in ena na Valerišču. Istega leta je bila tudi popravljena šola v Šte-verjanu in zgrajen nov otroški vrtec. Sedaj pa je občinska uprava napravila prošnjo na deželno vlado, da bi dobila potrebna finančna sredstva za napeljavo sodobnih o-grevalnih naprav v števerjanskih šolah. Otroški vrtec je dobro obi-skan. S finančnimi prispevki dežele in vlade je občina preskrbela za prevoz malčkov v vrtec iz oddaljenejših zaselkov.
Tudi problem preskrbe vode občanom je bil letos rešen. Sedaj dobivajo vodo vse hiše medtem, ko se je prej dogajalo, da niso vsi potrošniki dobili dovolj vode zaradi slabe zmogljivosti vodovoda. Problem je še kako znižati ceno vodi, ki je dvakrat dražja kot v ostalih občinah na Goriškem.
Naj večje težave pa nam povzroča vzdrževanje občinskih cest. Teh je namreč 30 km kar predstavlja za malo občino, kot je Števerjan, precej. Prad nekaj meseci sta’ bila s prispevkom -dežele asfaltirana cestna odseka Bukovje-Sovenca in Bukovje-Grojna. Dežela pa je vključila v seznam turističnih cest odsek Bukov je-Valerišče preko Jazbin do Moše, ki bo verjetno asfaltirana v prihodnjem letu. V seznamu turističnih cest je tudi cesta v Ščed-nem, ki bo prišla v poštev za asfaltiranje v prihodnjih letih.
Javna razsvetljava je v občini zelo pomanjkljiva, saj je tok v nekaterih zaselkih talko šibak, da ni mogoče uporabljati kmetijskih ali drugih strojev. Občinski proračun predvideva v ta namen 30 milijonov lir. Deželna uprava je za to delo nakazala 10 milijonov, s katerimi bodo obnovili javno razsvetljavo predvsem Števerjana. Vprašanje pa je, kje -dobiti ostali delež, ki ga mora prispevati občina.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Prerani grob
V torek, 3. t.m. so v Števerjanu pokopali komaj 35-letnega Jožka Prinčiča. Pokojni je bil zaveden Slovenec in član prosvetnega društva «Briški grič». Med številnimi venci sorodnikov in prijateljev je bil tudi venec prosvetnega društva.
Pri odprtem grobu mu je zapel ža-lostinki domači pevski zbor. Od dragega tovariša in prijatelja se je v imenu domačega prosvetnega društva poslovil Saverij Rožič, ki je v kratkem govoru prikazal plemeniti značaj pokojnega Jožka Prinčiča, kot človeka in kot prosvetnega delavca.
Števerjanski prosvetarji in prijatelji pokojnega Jožkota izrekajo že- |
ni in vsej družini globoko sožalje. Sožalju se pridružuje -tudi uredništvo anšega lista.
To so v glavnem problemi, s katerimi se je v zadnjih letih ukvarjala občinska uprava. V bodoče se bo občinska uprava zavzemala za razširitev ceste, ki pelje z Dvora preko občinskega trga na pokrajinsko cesto Gorica-Oslavje. V bodočem programu je tudi zgraditev malega športnega igrišča za košarko, odbojko itd.
2e iz kratkega pregleda dela šte-verjanske občinške uprave je raz-ivdno, da se nahaja pred istimi problemi kot ostale slovenske občine na Goriškem, to je, kje dobiti potrebna finančna sredstva za prepotrebna javna dela.
Š-teverjanci sami naj presodijo, ali je uprava storila dovolj ali ne! Lahko pa očitamo števerjanski u-pravi -to, da deluje preveč osamljena in da se ni Vključila v borbo za demokratizacij o in za finančno reformo javnih ustanov, za katere se že več let borijo demokratične občinske uprave v goriški pokrajini.
Podgora
najbolj zapuščen okraj goriškega mesta
Skupina bralcev našega lista v Podgori se je obrnila na nas s prošnjo, naj napišemo -nekaj o vprašanjih tega kraja, ki spada pod go-riško občino. Njihovi želji hočemo .ustreči.
Iz tistega, kar so nam prizadeti povedali — in -iz tistega, kar smo že prej vedeli — lahko sklepamo, da je Podgora najbolj pozabljen predel -goriške občine. V Podgori je največ netlakovanih ces-t, ni pravih odtočnih kanalov in ne greznic električna razsvetljava pa je pomanjkljiva. V deževju voda preplavi ceste, tudi Cesto IV. novembra, ki je glavna prometna žila v tem kraju. Voda cesto vdere tudi v kleti. Ulice Attimis, Brigata Treviso, Monte Calvario so med redkimi goriškimi ulicami, ki še niso tlakovane, čeravno se je o vprašanju teh ulic že večkrat govorilo tudi v mestnem svetu. Pločnikov za pesce skoraj ni v tem kraju, šolsko poslopje je v obupnem stanju in že mnogo let ni bilo prebeljeno, dvorišče pa je preraščeno s plevelom. Ni javnega telefona. Po-kopailišče ne odgovarja svojemu namenu in se postavlja vprašanje njegove premestitve.
V raznih predelih goriškega mesta in tudi v mnogih predmestjih so bile zgrajene čakalnice na avtobusnih postajališčih. V Podgori čakalnice ni, četudi so zahtevo po njeni zgraditvi postavile tudi sindikalne organizacije. Delavke tekstilne tovarne — in teh je okoli 3000
—	so prisiljene čakati avtobus na prostem. Kaj to pomeni v slabem vremenu in zimskem času. menda ni treba posebej podčrtavati.
Gorica -se upravičeno ponaša z zelenjem, toda v Podgori zelenja ni. Tu je bil lep jark, last gospode. Komunisti so svojčas predlaagli, naj bi ga odprli za javnost. Odgovor je- bil negativen. Lahko bi uredili park ob Ulici Madonnina dčl Fante, na kraju, ki so ga nekoč imenovali «Grapate». Lahko bi uredili trg pred šolo, nasadili na njem nekaj dreves in namestili nekaj stolov. Toda -za vse to — vsaj doslej
—	ni bilo razumevanja.
Denar se trosi povsod, le za potrebe Podgore ga ni. Zakaj? Morda zato, ker je Podgora podvržena vojaškim služnostim! Morda se prav zato v tem kraju ničesar ne
- 20.10.1967
gradi. Zemljišča in zgradbe nimajo več prave vrednosti. Nekateri posestniki so želeli zvišat' svojo hišo za eno nadstropje. Samo enemu je uspelo to uresničiti potem, ko je napravil nešteto poti po raznih uradih Toda moral je podpisati izjavo, s -katero se je obvezal, da bo nadstropje podrl — ne da bi za to zahteval kakršno koli odškodnino in v teku 24 ur! — alko bi to zahtevala vojaška oblast ! Kdo naj v takih pogojih še misli na naikup zemljišča v tem kraju, kdo -naj pričakuje, da bo lahko gradil karkoli?
Dejstvo je, da so zemljišča na tem področju -n-ajcenejša, brez prave vrednosti. Tudi to, kar smo tu zapisali, potrjuje, kako pravilen je bil predlog, ki ga je v goriškem občinskem svetu predložila komuni-sti-ona 'Skupina, to je predlog, naj se v vseh mestnih okrajih ustanovijo rajonski sveti, ki bi med drugim osrednjo mestno upravo seznanjali z v-semi problemi krajev.
ooooooooooooooooooooooooooooooo
Slovensko gledališče
V TRSTU Kulturni dom
Otvoritvena predstava jubilejne sezone 1967-68 IVO BRNCIČ
«MED ŠTIRIMI STENAMI»
(Drama v treh dejanjih) Režija: Branko Gombač Kostumograf: A. Bantlova Scenograf: arch. S. Jovanovič
Premiera
V	soboto, 21. oktobra ob 21. uri (premierski abonma)
Ponovitve
V	nedeljo, 22. oktobra ob 16. (nedeljski pop. abonma)
v sredo, 25. oktobra o-b 21.
(I. ponovitev abonma) v četrtek, 26. oktobra ob 20.
(dijaški abonma) v nedeljo, 29. oktobra ob 16. (okoliški abonma)
-ooouooooooooooooooooooooooo
S tržaškega ozemlja
Soglasna obsodba apologije fašizma
11. oktobra je bila prva jesenska seja pokrajinskega sveta v Trstu. Na njej je predsednik dr. Savona poročal o dejavnosti uprave. Odobreni so bili tudi številni sklepi, ki so jih sprejele stalne komisije, v katerih so, kot je -znano, zastopane vse politične skupina. Predsednik je odgovarjal t-udi na razna vprašanja. Med drugim je odgovoril tudi na vprašanji, -ki so jih v zvezi z neko televizijško oddajo, v kateri se je -govorilo tudi o tržakih Slovencih o njihovih ustanovah, zlasti pa o Slovanskem gledališču. Zadevno vprašanje so predložili liberalci in misovci. Predsednikov odgovor ni bil sicer nič posebnega, vendar liberalci in misovci z njim niso bili zadovoljni. Fašistka De Vecchi je v svoji «repliki» poveličevala fašizem, kar je povzročilo v sejni dvorani zelo napeto ozračje in je bil njen govor prekinjen. Po pomiritvi je poskušala svoje izvajanje zaključiti, kar pa ji ni uspelo. Ko je dejala, da «nikoli ni bilo tako prijaznega sodelovanja s tujerodnim prebivalstvom (allogeni) kot za časa fašizma», so antifašisti v dvorani ostro reagirali. Razumljivo. Govornica je šla -tako daleč, da je rekla «Naj živi fašizem!» To je bil višek provokacije.
V	zvezi s -tem dogodkom je bil sklican posebni sestanelk načelnikov svetovalskih skupin. Na njem sta bila predloga resolucij KPI-DC-PSU -spremenjena v enotno resolucijo, ki potrjuje predanost idealom Odporništva dn demokratičnim vrednotam Ustave, obsoja sleherni ! poskus poveličevanja fašističnih in nacističnih mitov, tudi v kolikor se tiče politike raznarodovanja manjšine -ter vabi predsedstvo, naj prepreči vsako žalitev svobodih in demokratičnih krajevnih in nacionalnih ustanov.
Resolucija bo dana na glasovanje na seji sveta ki bo prihodnjo sredo.
Začetek jubilejne sezone
Slovenskega gledališča
V	soboto 21. t. m. bo Slovensko gledališče v Trstu začelo novo sezono, ki je jubilejna sezona z ozirom na to, -da poteka letos sto let od ustanovitve prvega slovenskega gledališča.
Tržaško Slovensko gledališče začenja svojo letošnjo sezono z dramo «Med štirimi -stenami», ki jo je napisal Ivo Brnčič, režira pa jo Branko Gombač.
Drama «Med štirimi stenami» je bila prvič uprizorjena leta 1937 v Ljubljani. Mitja Mejak to delo takole prikazuje :
«Med štirimi stenami» je v biv-stu socialna drama. Riše zatohlo ozra-
čje v slovenski malomeščanski družini, ki se sicer skriva za krinko spodobnega družinskega hieranha, ki je v resnici oduren tiran razvrafnež in 'konec koncev tudi kriminalec. Od njegovih -dveh sinov je starejši Andrej revolucionar, ki je že zmlada pretrgal družinske vezi, mlajši pa je živčno razrvan, z bolestnimi kom-pleski obremenjen resigniranec. Katastrofa — Pavel si požene kroglo sik ozi oko — nastopi, ko se razve za Pavlov greh s služkinjo Ančko in ko v čudnih okoliščinah umre kolerična starka Ema, ki je bila v mladosti Gatetova ljubica in od katere si le-ta obeta dediščino. Iz konflikta se drama v resnici razraste v brezobzirno realistično podobo razkroja malomeščanske družbe».
Glasbena matica priredi v Kulturnem domu v torek, 31. oktobra ob 21. uri koncert Mestnega orkestra iz Dubrovnika. Dirigent Anton Nanut. Solista Albert Kocsis violina) in Pietro Cavaliere (klarinet)
Kulturna prireditev v Boljuncu
Preteklo nedeljo je bila v Boljuncu kulturna prireditev. Z njo je prosvetno -društvo France Prešeren začelo svojo letošnjo sezono. Na sporedu je bil nastop domačega pevskega zbora, ki ga vodi Drago Žerjal -in pevskega zbora Slovenec iz Boršta, ki ga vodi Sveto Grgič, domača dramska skupina pa je uprizorila Nušičevo komedijo Analfabet. Prireditev je doživela zelo lep uspeh.
! Požtrvovalnim prosvetnim delavcem iskreno čestitamo !
/z Križa:
Smrt zavedne žene
V Križu je pretekli teden umrla tovarišica Jožefa Pacchioni. Pokojna je bila zavedna žena in vzgled-na mati, ki je svoje troke vzgajala v naprednem duhu. Obranili je bomo v lepem in trajnem spominu.
Tovariši i-z Križa izrekajo žalujočim svojcem občuteno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12