Štev. 51. V Mariboru 23. decembra 1886. Tečaj XX. List ljudstvu poduk. Izhaja vsak četrtek in veija 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,. za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , dvakrat 14 kr., trikrat 16 kr. 0 božiču — kedaj in sedaj. Da je v človeku zla kal ter da iz nje poganja in po gostem tudi požene zel hudobije, to se nam pozna na vseh straneh. Ne more se reči, da ima človek veselje do hudobije ali nje je toliko na svetu, da res ne vemo, odkod da je je toliko mogoče. Utajiti je, utajiti hudobije, tega truda se ne loti nihče. Bilo bi pa tudi tako delo zastonj, saj je življenje, kakor leži pred nami, za to priča — taka, da nje glasu ni moči pre-slišati. In ta hudobija ni še od dnes ali od včeraj, ne, odkar človek živi, živi že skorej tudi ona. To je čudno in čudi se ji človek še lehko tem bolje, kar nam je vsako hudo dejanje zo-perno. Skorej nehote nas ga je sram; brž ko ga stori šlovek, česa bi ne dal rad za to, da bi ga ne bil storil! Nič pa mu ne pomaga; tako djanje ostane, leži mu kakor težek kamen na njegovi vesti Ali in kdo mu ga odvali z vesti? Sam? — Ne, človek ga stori ali vzeti si ga več ne more. V tem je pomoči treba od drugod, treba je — odrešenika. V starih časih, v dolgih letih, ki so bila odtekla, predno se je Kristus rodil bilo je ve liko hudobije med ljudmi. Njih izgodovina je je polna. Kdor pozna to izgodovino, pozna tako prav le hudobije, ki so se v njit izgodile, dobrih del. tacih. ki bi pokazala i loveka v lepši podobi najde le malo, ali kar je v tej izgodo-vini prijetno, je to, da se vidi skorej iz vseh njenih listov hrepenenje po odrešenju. Stari prerok pravi: .Rosite ga nebesa rosite nam odrešenika!" ali ta prošnja je ležala tako prav tudi vsem ljudem na jeziku. Vsi, bodi jud, bodi hajd, vsi bi se bili radi iznebili kamena, ki jim je na prsih ležal. Ko je tedaj prišel odrešenik, v prvi noči so ga sicer izpoznali le ubogi pastirje ter so ga veseli vzprejeli, ali njih veselje bilo je veselje vsega sveta. L njimi bili bi ga vzprejeli DOC* Današnji list ima '/» pole „Cerkvene vsi z enačim veseljem, ko bi ga z njimi že bili izpoznali. Za to imamo dokaz v tem, da se je kršč. vera tako hitro širila, tako nobena ne prej ne slej. Od onih mal pa je preteklo že veliko let in veliko se je l/udi razveselilo odrešenja, vsi, ki so po kršč* rari živeli in umrli. Ali kakor niso one čase ljudje svojega odrešenika mogli izpoznati, tako ga pozneje niso hoteli več iz-poznati. Hudobija je še med njimi ostala in tudi potreba odrešenja, toda le-to so jeli za metovati in so se tako več ali manj že vrnili nazaj v hajdovske čase. In ti so — naši Kršč. vera ima za ljudi odrešenja, deli jim ga v obilni meri ali dobo ga samo ta, ki ga ne zavrže. Kdor pa ne mara kršč. vere, za cj ni odrešenja, on živi in se po-grezuje čedalje huje v svojo hudobijo. Iz nje ga ne izkoplje nobeno blago, nobeno znanje, nobeno veselje. To je hudo. Sv. cerkev obhaja leto za letom spominj na rojstvo Odrešenika sveta. Pred tem časom so preroki kazali na nj ter opominjali ljudi, naj bi zaupali va nj, ki pride — v Odrešenika. i Kdor jih je ubogal ter je po tem tudi živel, tak se ni pogubil ter je z večjo ali manjo srečo ono kal, ki je v njem zel hudobije poganjala, dušil ter sre no dotekel čas življenja. Kdor pa ni maral njih nauka, tak se je zadušil v , lastni hudobiji. Ne drugače v naših dnčh. Odrešenika imamo. sv. cerkev deli njegove milosti. Kdor i hoče. prejme jih v polni, zadostni meri in ni dvoma, da se teh še poslužuje lepo število ljudi, vsi. čijih impna ne stojč samo v krstnih bukvah. ampak tudi v bukvah življenja. O, teh j veselje je lepo vsako leto, in o vsakem božiču I se jim ponavlja, dokler ne sklend življenja ter ne gredo na večni božič — v sv. nebesa. Že smo letos blizu božiču, predno dobodo naši bralci vsi te vrste v roke, obhaja ga že sv. kat. cerkev in radi se pregovarjamo, da ga bodo z njo tudi vsi naši bralci veseli. Prav priloge" in „Rogača" kot priloga. -90 jim bo tako in lepo je to kršč. veselje: naj si ga užij6 v polni meri! Eno željo imamo še pri tem po svoji strani, Kakor mi ne sovražimo nikogar, tako pa nas boli, če vidimo kje kako sovraštvo. Naš božji Odrešenik noče sovraštva, on ne pozna razločka ki ga dela kri ali jezik. Odrešenik je sveta in torej velja njegova kri za vse ljudi in za vsako ljudstvo. Hudobija je torej in nekrščansko, ako dela človek tak razloček ter stavi eno ljudstvo nad drugo; še večja hudobija pa je tega, ki tak zaničljiv razloček zagovarja ali pa še koga ščuje na to, da ga dela. Ali prav to se poskuša naše dni bolj, kakor le kedaj, zoper slov. ljudstvo. Na vse pretege dela se na to, da se vkuje ono še trje v težki jarem, ki ga nosi že sto- in stoletja ter da suče slej, kakor prej krvavi bič nad njim trda roka tujca. V tem je treba pomoči — božiča. Mi smo prepričani, da tudi ta božič pride ter da se kedaj še sname slov. ljudstvu tujcev jarem z utrujenih ramen. Treba pa je, da se na-nj pripravlja ter da ne obupa, ampak ostane zvesto sv. kat. veri in pri svojem lepem jeziku. Iz porotnega sodišča v Celju. čuden je bil prizor v dvorani Celjske c. kr. okrožne sodnije, dne 25. novembra 1886. Na klopi zatožencev je sedelo šest oseb, namreč vincarji: Jože Maršinjak, vulgo Gut-mann, Andrej Mlakar, Jakob Sprah, Boštjan Rodošek in posestnika Jane Cevek in Andrej Sakelšek, vsi iz Haloz doma. Iz zatožbe poizvemo to le: Meseca decembra 1885 je umrl v Strajnak Tomaž Danjko, bivši posestnik dveh zemljišč in vinograda za Jablanskem vrhu, bil je udovec, brez otrok in nezakonski sin že preje umrle Uršule Danjko. Hitro po smrti se je polastila Danjkova nezakonska žlahta dejanske posesti cele zapuščine, ter si je postavila Janeza Ceveka za začasnega oskrbnika. Sredi prosinca 1886 pa je Andrej Sakelšek Tiriiavil v pismeni vlogi c. kr. Ptujski okrajni liji, da je pokojni Tomaž Danjko koncem ;embra 1885 napravil pred 4 možmi, to je: ) Maršinjak, Andrej Mlakar. Jakob Sprah Joštjan Rodošek. ustmeno oporoko, v kteri a edine; »vcjeg r.ediia imenoval Sakel-ga sine -.-v- ¿n.a Sakelšek, sedaj ~v6oslovca v ' ' •: - " prosil, naj sodnija da zaslišat •'.'■ir< p- oa so bili pokli- cani na sc ; ^ . y • ■ .Aca 1886 ter so tam pod p : ov .'.• i• • Raje S.1- sek je nekega dne koncem si v . - 5 l.il z Boštjanom Rodošek pri svoje \: i-'1 Ali bodo sploh keda; raj že dvom- ljivo, ker " ■ i« š7> j", ki bi jih imela aviii le novih rudokopov "R Iz B; • . ••• S 1 s k u v o : j c v.) Kakor je zadni. „>. • :1, ? resnici braslovški „gospodje" se volitve z največjim naporom udeležiti. Imeli so že v svojem glavnem stanu posvetovanje. Ob enem postavili so tudi kanditate za občinski odbor. Sliši se, da je tudi nekaj društvenikov podružnice „sv. Cirila in MetodaJ ostalo v njih milosti, ako-ravno so še to poletje odločno trdili, da se morajo vsi podružničarji iz občinskega odbora pahniti. Oj, vi ste zviti „gospodje!" Vedoč, da vam nikakor ne bode mogoče z vsemi svojimi prodreti, postavili ste iz previdnosti nekaj narodnjakov a izpustili odločnejše. Se ve, ti bi vam delali marsikedaj preglavice in tega ne vidite radi, igrati hočete zanaprej prvo violino. Migljaji iz Peggaua morajo se vsekakor izpolniti in ko se dovolj utrdimo, začnemo po časi nemščino kot uradni jezik vpeljavati, kajti tako želi gospod pokrovitelj. Tako modrujete, vendar ako Bog da, se vam ta nakana ne bode spolnila! Narodna probujenost je v naši oko lici toliko napredovala, da bode ljudstvo z bistrim svojim očesom hitro previdelo, kje so njega pravi prijatelji. — Vedno trajoči nemir in sovraštvo mej občani mora se kolikor toliko omejiti ter delati na to, da se prijateljsko eden drugemu približamo. K temu je sedaj ugodna prilika in to naj bode glavna naloga novega občinskega odbora. Storilo se bode pa le tedaj, ako se odstranijo glavne zapreke t. j. vedno podpihujoči in hujskajoči elementi V to pomozi Bog! - Iz Medborovnic. (Nesrečno žganje.) Brali ste v „Miru-' o prelepi a zelo redki svečanosti na visoki gori Macen pri G-linjah, ko smo nov zvon potegnili v leseni stolpič lepo zidane kapelice. Vsi, ki smo bili navzoči, še danes čutimo vesel je minole slovesnosti Ljudstva je bilo, posebno iz Borovelj, da se je vse trlo. Pa žalibog. da se nekateri ljudje o taki priliki opijanijo, da niso več podobni človeku Tako se je en hlapec nalil žganja, da je nevedoč obležal in ljudje so ga pa tudi koj pustili ležati. Ko se izbudi, ste bili noč ter megla, misli iti domu, pa pride na skale in pade v brezen, kjer pri priči mrtev obleži. Cez nekaj dni, ko ga le še ni bilo, šli so ga iskat in našli so ga, pa uže — od orlov in drugih roparskih ptic bil je raztrgan!! — Zdaj po zimi bo marsikrat slišati. da je kak pijanec — šnopsar — v mrazu obležal in zmrznil. — Po pravici se sedaj obče toži, da se je žganje že tako razširilo, da je res že skrajni čas misliti na vpeljavo kambe in mošta. Cujte, kai žganje dela! Iz Marenberškega okraja (Okr. za-stop pa šulverein ) Naš okrajni zastop je storil nekaj, kar se nam ne zdi postavno, ali vsaj pošteno ni. Zraven drugih obilnih stroškov, ki jih še napravlja nam davkeplačilcem, nalaga nam tudi take, katerih ne moremo in — nočemo nositi. Podaril je namreč za nas slaboglasnemu nemškemu „šulvereinu" 20 gld. od denarjev, ki jih plačujemo marsikdaj krvavo težko slovenski kmetje v okrajni zastop. Li ima on pravico, kar meni in tebi nič podariti komu kaj, kar ni na korist okraju, naj sodi kdo drugi, mi rečemo odločno, da davka „šulvereinu" plačevati ne maramo, in če hočejo gg. odborniki biti udje omenjenega društva in ga podpirati, naj storijo to iz lastnega žepa. — Vi pa, slovenski kmetje, pazite drugikrat koga izvolite v okrajni zastop; kajti da nemški liberalci nimajo srca za slovenskega kmeta, je že vsem davno znano; a da so navrh tudi slabi gospodarji z denarjem, ki ga plačujemo vsi davkeplačilci, ter ga razmetavajo celo v nam sovražen namen, to priča gori omenjeno delo našega okr. zastopa. Pazimo, da bomo drugikrat izvolili meže. ki bojo imeli pamet in srce za nas, ne pa za nam nasprotni velikonemški „šulverein". Narodnjak v imenu več drugih. Pulitscni ogled Avstrijske dežele Njih veličanstvo, svitli cesar je potrdil sklepe delegacij. — Minister za uk in bogočastje izdeluje načrt postave, vsled katere se raztegne poduk po gimnazijah na devet let. realke se pa opustž ter se njeni predmeti, kolikor jih še sedaj ni po gimnazijah, v le-te vzprejmd. Ta misel ni, da se zavrže že koj s kraja. — Po dež zborih se vrše razprave gladko in dostojno. V češkem porazsaja pa sedaj „rojen minister'' Plener s svojimi predlogi za nemščino, sedaj kocasti Knotz z vprašanjem svojim do c kr. namestnika, čemu ne pusti vlada občinskim zastopom upreti se zoper ukaz ministra Pražaka. No, nevarna ta moža nista vladi. — V štajarskem dež. zboru so sklenili, da se vrt pri Jovanišču proda mestu ter so ob enem dovolili, da ga razdelč na kose in se na njem postavijo nove hiše. Morrčjev predlog, naj se sklene postava, po kateri bi posestniki imeli skrbeti za to, da bodo svoje delalce oskrbeli za stara leta, izročili pa so posebnemu odboru v posvetovanje. Ni težko, da človek ugane, kaka da bode osoda tega predloga. Vse ni za vse. — Dež. zbor na Koroškem vzprejel je pro račun prihodkov za 43.751, potrebščin pa za 368.0U0 gld. Primanjkuje jim po takem mala svota 314.546 gold., dobodo jo iz priklad na ces. davek. Ubogo ljudstvo! — V Inomostu ima dež. zbor novo šolsko postavo v razpravi, toda v obliki, kakor jo vlada predlaga, ne ugaja prav nobeni stranki, konservativcem ne, ker jim daje premalo in liberalcem ne, ker opušča nekaj liberalnih načel gledč nadzorovanja. — Kranjski deželni zbor si napravlja proračun za prihodnje leto, vzprejema se skorej izključ-ljivo točka za točko, kakor jo dež. odbor pred- laga. Tu in tam oglasi se vendar le kak nem-čur, ter se ustavlja predlogu ali navadno nima sreče. Poslanec za Postojnsko volilno skupino, i dr. H Dolenec je poslanstvo odložil. „Narodni dom" utegne kmalu postati resnica, za nj je nabranih že 58.000 gld. — Potreba večje bolenišnice kaže se čedalje huje v Gorici in tf sedaj je upanje, da vzame dežela na-se, pozidati jo. Ali bodo pa žleb ali kanal potegnili čez Tržiško polje, to je vprašanje. Over je tudi tam, kakor pri nas na Ptujskem polju in bode težko jih premagati. — Slov. „vrt za otroke" odpre podružnica sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, ako Bog da. kmalu po praznikih. Mestni zastop je dobil od ital. kralja knjigo „Div. comoedia" v dar in je neka drhal, ko je to župan naznanil, strašno upila: „Evviva il rž d'Italia!" Da je bila drhal najeta, to se vidi, ali po kom? Možje v mestnem zastopu že vedo. — Hrvaški sabor je sklenil svoje zborovanje ali lehko bi tudi rekli: prepiranje, kajti možje so si v njem vedno v laseh, med tem pa dobi madjarska vlada od njih — vse, kar hoče. Vnanje države. Deputaciji bolgarski ni bila v Berolinu sreča mila, še vseh troje skup niso hoteli vzprejeti gospodje nemšk. minister-stva za zunanje zadeve, ampak le poedini so smeli pred nje. Ruski porotnik pa jih še v Berolinu pogledal ni, na Dnnaju so bili vsaj go-< vorili s tamošnjim ruskim poročnikom. Iz Be- rolina podali so se v Pariz — gledat menda na uro saj druga ne bodo opravili. Doma pa se vladi godi že precej hudo, kajti sedaj je turški poslanec Gadban effendi jel spletke delati, podobne so čisto Kaulbarsovim. Velesile pa čakajo ter se ne izmenijo za ubogo bolgarsko ljudstvo. Temu bi gotovo ustregle, ko bi mu dale, kogar koli, za kneza. Po miru vsak Bolgar vzdihuje ali težko, da ga še dobodo tako kmalu. -— Turčija stoji še zmerom na strani Rusije ter ne mara za svete, ki jih ji daje Anglija. Tudi bode bržkone za Turčijo bolje, če drži s svojim bližnjim sosedom, kakor pa s kra-marsko Anglijo. — Rusija jemlje sedaj 500 milijonov na posodo, pravijo, da jih ji treba za vojaške priprave in pa za železnice. Teh stavi na vseh straneh in postavi jih čisto pod vojaško povelje. Vsak delalec in s tem bolj uradnik bode na ruskih železnicah vojak. To je nova misel in diši — po vojski. — V nemškem drž. zboru se ne morejo zjediniti za povišanje vojaštva in je torej vlada poslala poslance že v soboto domov na praznike. Ali se ji bodo oni po teh pa potlej udali? Vlada ima upanje. — Doma Anglija sedaj hudo postopa z Irci, več irskih poslancev je že pozaprla, češ, da ščujo ljudstvo, naj ne odrajtuje zakupnin, to pa ji postane lehko nevarno, saj prenapeta struna rada poči. — Španska kraljica-udovica uživa sedaj pri vseh strankah spoštovanje in zaupanje, tudi republikanci ji dajo miru. — Italijanski minister za finance se baha, da mu ostane, ako gre vse lepo, še drugo leto kak milijon v kasi; če je to le resnica! Tudi vojni minister je pravil v drž. zboru, da je vojno z vsem preskrbel, česar ji je za vojsko potreba. No. to je pa še brž ve(\je bahanje, kakor je njegovega tovariša. — V Sudanu bode kmalu mir, kajti ostanek Mahdijeve drhali je le je mal, največ, če še šteje kacih 400 mož in še ti so bolj senca, kakor vojaki. — Na jutru v Kitaju, Tonkinu in Košinkini godi se kristijanom sila. Kjer bodi se vzdigne ljudstvo zoper nje ter jim požge hiše ali pa jim odnese, kar dob6 pod roke in sreča za nje, če jih pust6 še vive. Za poduk in kratek čas. Lurška mati božja. (Konec.) 21. avgusta. Lepo jutro je, a veselo ni, ker ni sv. meše ; rano že smo zopet na železni^ cesti. Število romarjev se je vedno krčilo. Že v Parayu se jih je kakih štirideset ločilo od nas; šli so Pariza gledat. Nekoliko jih je pojdoč stopilo na Laško, in zopet drugi so se po Švicarski raz-škropili, da so si pogledali lepote ove dežele. Mi pa smo potrpežljivo sedeli na vozih ter dirjali naprej do Ziiricha, kamor smo sred večerke dospeli. Ptica se navoli kletke in popotnik se naveliča zaprtega voza. V Ziirichu sem tedaj po vrgel tesni voz in železno cesto in sem se preselil na ladjo, in sem se po vodi peljal do mesteca Wadenswyl, kjer se izteka železna cesta, ki drži v starodavni Einsiedeln, sloviti božji pot Marijin. Na ladji smo dihali čisti zrak in lehka sapica na jezeru nas je lepo hladila Moja pljuča so delala, kakor meh orgelj v farni cerkvi, kedar gospod školnik vse registre odprejo, dokler niso vsega francoskega zraka izpihala ter se napila krepkega zraka švicarskih planin. Zvečer je bilo še toliko časa, da smo se v Wa-denswyiu v jezeru kopali. Okoli osmih, ko se je že mračilo, nas zopet naložijo na voze, a danes železni konj ni letel z nami, kakor inda, ker smo se zlo v kre-ber vozili, ampak sopihal je, kakor bi se bil nalezel najhujše navduhe ter je lepo počasi vozil. Tisuč in tisuč zvezd nas je pozdravljalo iz neba, ko smo dospeli v Einsiedeln. o°. av.; a. V Einsiedelnu se mi je zdelo, da sem že doma. pa kde še je Ra venski svet! Einsiedeln je prelepa ves »a planinski ravnici. Einsiedeln-čan: aOČejo biti mestjani, dasiravnaso jim neki že to čast ponujali. Cerkva Matere božje je velikanska stavba. Dolga j^ široka 116 Soiijov. Sveta kapelica stoji «rea cerkve in i* iz belega in črnega marmorja postavljena. Na pozlačenih meglah plava milostljiva podoba Matere božje, izrezljana iz črnega lesa, z žezlom v roki in s predrago krono na glavi. Škof Konrad iz Kostnic je menil 14. septembra leta 948 kapelico blagosloviti. Pa tisto noč popred sliši nebeško godbo in vidi v kapelici Kristusa samega sv. mešo služiti, pri kateri so mu an-gelji božji stregli. Škof je tiho djal in nič ni povedal, kar je videl. Ko je pa začel drugi dan kapelico blagoslavljati, sliši glas, ki mu je branil blagoslavljanje, rekši: Bog sam je kapelico že blagoslovil. — V ti kapelici smo pokleknili in smo se nebeški Materi zahvalili, da nas je tako očevidno varovala na našem dolgem potu. Katoliški Švicarji so vrli možaki, pravi poštenjaki; nekako težko smo se ločili od njih, Na Francoskem smo bili vajeni debelo plačevati, in tedaj sem tukaj belo gledal, ko je krč-marica povedala jako mali račun. Ob šestih zvečer smo že bili v Inomostu na Tirolskem. Tukaj je bilo toliko tujcev popotnikov, da v nobeni gostilnici ni bilo več prostora za nas. Nek prijazen Tirolec mi je tedaj najel v privatni hiši posteljo, v kateri sem tako dobro spal, kakor bi cela Tirolska moja bila. V pondeljek 23. avgusta se priporočim Materi božji od presv. Srca, in potem se napotim črez Brenner proti domu. Ob polnoči dospem v Celovec. Dne 24. avgusta sem tukaj praznoval in počival. Imel sem čast biti gost pri rajnem premil. škofu. Ko se pri njih poslovim, so mi naročili, da jih naj pride njihov sošolec, ki so častni kanonik v naši škofiji na skorem obiskat, ker — so rekli — človek ne v£ ne dneva ne ure. In resnično, že za mesec dni smo bili pri njihovem pogrebu v Celovcu. Dne 25. avgusta zvečer me je dež v Maribor pripokal. Gredoč v mesto stopim v cerkvo očetov frančiškanov in zapojem — po tihem — „Te Deum laudamus". in pred altarjem loude-ske Marije pomolim: Ceščena si Marija... Dr. Ivan Križani č, lourdeski romar. Še nekajjdodamo iz prijateljskega pisma g. dr, A. M., ki piše v „Slovencu" št. 195: „Moje pero je prešibko dati izraz onim čutom, ki so mi tukaj srce polnili. Tu ne moreš moliti, ne, le izdihovati^in samega svetega veselja — jokati. Pripetilo se mi je, da sem bil v dan skupnega odhoda nekaj bolan, tako, da si nisem upal na pot. — zaostal sem sum v Lurdu. Toda ne kesam se in stokrat sem že Boga zahvalil za ovo bolezen. Ravno te dni namreč vršilo se je tako zvano narodno romanje Francosko v Lurd. Pred vsemi drugimi mesti bil je Pariz zastopan. Pripeljali so še seboj okol 1200 bol- nikov. Tu bi videl gospodo moliti, poklekati, poljubljati tla, na katerih se je Mati božja prikazala.. . In bolniki? Pripeljali so se k stu dencu in eden za družim neseni so bili ali spremljani v kopelj. Večim je bila bolezen olajšana, nekateri pa so bili popolnoma ozdravljeni, med njimi tudi taki, ki so bili že več let neozdravljivo bolni. Štelo se je v treh dneh okoli 20 večjih očitnih čudežev, ki so tudi od komisije za to sestavljene preiskani bili. Jaz sam sem nekatere z lastnimi očmi videl. Lehko si misliš, kak vtis je to na me naredilo. Le želel sem tudi Tebe pri sebi imeti. Upam pa, da boš še tako srečen, sam se o tem prepričati. Da, verujemo, trdno verujemo, dragi moj, in gore bomo prenašali!" Smešnica 51. France: „Kaj bi rekel, Tone, je-li denar premakljivo blago ali pa nepremakljivo ?" Tone: „Hm, pri meni je že premakljivo, kajti, kedar koli ga kaj imam, ne da mi miru, dokler ga ne pošljem po svetu". France: „Res, pri naju že, toda pri mojem strijcu je denar nepremakljivo blago, nobeno mojih pisem jim ga ne gane iz omare." Bazne stvari. (Slovenska čitalnica v Mariboru) imela bode občni zbor čitalničnih udov dne 26. decembra 1886 ob 6, uri zvečer. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora; 2. domača zabava. Odbor. (Opominj.) S pošto iz Celja smo dobili te dni 6 gld. kot naročnino za „SI. Gosp.", po pomoti pa je ime g. naročnika izostalo. Naj nam torej sedaj svoje ime piše, sicer ne vemo komu jih naj v knjigo pripišemo. (Dež. zbor.) C. kr. vojaško poveljništvo namerava odslej vojaške vaje imeti ne več na Ptujskem polju, ampak na Kranjskem doli za Krškim. Poslanec g. Miha Vošnjak pa je vsled tega vprašal c. kr. namestnika, je-li na tem kaj resnice in če je, kako meni vojaštvo poskrbeti, da bode še vožnja po Savi mogočna. (Imenovanje.) Kakor se poroča, postane c. kr. glavar na Ptuju g. Frid. Marek, doslej c. kr. komisar pri okrajnem glavarstvu v Gradcu. (Na Ponikvo.) O volitvah gredo po navadi valovi višje. Vsaka stranka se poteza za može svoje vrste, nasprotne pa tišči, kar more, doli, da ne morejo kvišku. Dokler to ostane v pravih mejah, ni krivo, krivo pa je, če še po volitvah, ki so bile dobre, med strankami vse eno noče biti miru. Občina na Ponikvi, pa upamo, da sme svoje sedanje volitve biti vesela. To jim bodi dovolje! (Za božični co.) Starišem in gospodarjem, ki čejo otroke ali družino razveseliti s ka-cim darilom, priporočamo, naj ne pozabijo izbrati si v to „poštno-hranilnične knjižice" ali pa vsaj „poštno-hranilnične karte". V ta na men je treba se samo oglasiti na pošti. Darilo, s katerim učiš človeka varčevati, je primerno tudi sedaj za božičnico. (Srečna izvolitev.) V Žicah v Sent-lenartskem okraju je bil 17. t. m. mladi narodnjak, g. France Bela že v drugo voljen za župana. Tako je prav, poprej so bili ondi dolga leta nemškutarji na vrhu. (Z Dobrne) se nam 21. dec. piše: Danes med ¿5. in 4. uro smo imeli burjo, kakor se to godi včasih poleti: bliskalo se je, treskalo, gro-melo, med gostim dežjem pa je padala solika ali takozvano „pšeno". (Okr. z a sto p) v Celju še ima večje pri-klade, kakor ta na Ptuju. Nič manj kakor 25 °/o terja od drž. davka in to daje 35.028 fl. Stroškov ima 36.830 fl., ali so pa tudi le-ti vsi potrebni in koristni? (Nesreča.) Na Slemenu je najemnica, Jovana Hojnik, pustila svoje malo dete v skrbi 41etne hčerke ter je odšla na delo. Dekletu pa se je oblačilce na komenu užgalo, po nesreči prime se ogenj še tudi deteta in tako sta oba otroka zgorela. Otrok pač ni puščati samih. (Koledar za slovenske učitelje) je ravnokar izšel. Poleg druge tvarine, ki jo obsega, bode kaj zanimal šematizem vseh slovenskih narodnih šol po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem. O vsaki šoli poizvemo število slovenske dece v odstotkih, učni jezik, stan učiteljskega osobja, plačilni red in pošto. Date so najnovejše in zanesljive, krajevna imena pravilna. Izdajatelj g. Miha Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru, si je pridobil s tem delom veliko zaslugo tudi za to, da se pospešuje toliko potrebna sodružnost med slovenskimi učitelji. Knjižico toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za slovensko šolstvo. Dobi se pri gori imenovanem in stane v platno lično vezana po pošti 1 fl. 25 kr. (,,Rogač'i) Pod tem imenom prične sedaj že svoje drugo leto šaljivi list v Ljubljani. Oblika in izlasti še slike tega lista so prikup-ljive. Dnešnja številka „SI. G" ima eno številko „Rogača" za prilogo. (Častno občanstvo.) Obč. odbor na Polzeli je v svoji zadnji seji podelil častno občanstvo g. dr. Osk. Pongratzu, graščaku na Šeneku in Dornavi ter g. K. Trtniku, c. kr. okr. sodniku na Vranskem. (Obč. zbor.) Šaleška čitalnica ima svoj redni občni zbor v torek dne 28. t. m. ob 3. uri popoludne v čitalničnih prostorijah. Na dnevnem redu je 1. nagovor predsednika. 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, oziroma predsednika in podpredsednika, 5. volitev pregledovalcev računov, 6. sprememba pravil § 1 in 7. razni nasveti. Gg. poverjeniki se vabijo, naj se vdeležijo zborovanja ali pa vsaj pred tem poročajo blagajniku o svojem delovanju. Odbor. (Smrtna kosa.) V samostanu oo. mino-ritov na Ptuju je dne 21. decembra umrl Blaž Čiček, prej mizar in posestnik v Pivoli Hočke župnije. Mož je bil glava vrle narodne družine in oče g. P. Bonaventura Cičeka. prokuratorja v minoriškem samostanu. Naj počiva v miru! (Pijančevanje.) V Feldhofu pri Gradcu je blaznica za štaj. deželo. V njej je bilo od leta 1881. do 1885. 1655 oseb, malo manj kakor polovica pa je teh prišlo tje vsled pijančevanja. _ Prave sveče priporočam vlč. duhovščini; pripošljem jej jih do vsake poštne postaje poštnine proste in po nizki ceni. France Gert, 1-4 svečar v Mariboru. iccoli-eva esenca za želodec, • • -"jffijfflmg G. PICjCOLI.[,-U v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoperj gliste pri otrocih. | Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljlcah po 12 steklenic za 1 gld. 36 novo. | Pri večem številu dobi se primeren odpori. Ta esenca postala je vsled svoje čudodelnosti vesoljno poznato domače zdravilo. Ni ga več na svetu zdravila boljšega za želodceve bolezni kakor je ravno ta esenca. Tisuče in tisuče bolnikov je po njej že okrevalo; da je to sredstvo res neprecenljive vrednosti potrjujejo najučenejši zdravniki in veliko preč. gosp. duhovnikov. Vsakdo, ki je le enkrat že rabil to zdravilno esenco, se je z velikim veseljem preprif . d a \z lekarne Piccolijeve pri „anir < r.., . i kolikor se jih je izumilo ir \r. .v Gosp. G. Piccol' " 1, v. Pošljite mi 20 steklenic izvntdte » :mr sa /.eiodec, katero sem z uspehom z ... J r: .¡ne :••» ,? v ie- lodcu. Pri sv. Ani na Horv i. Dr M. Zellich, zdravml Gospodu G. PiC( ' -n.i.Mhti! Na zahtevanje pet .':;• i . •. Lolo- dec, kojega deli so d veli, čajih vspešno rabil, proti b< i . Dr. En .ki c. k. vladni svetovalec ih dežolno-sanitorni poroicvaleo v Ljubljani. 9-:)0 I stekl. 15 kr. lepite v Maribora lekar Bi v Gradcu Eichler in N . mi ! » e- lovcu Tliurnualil, v Bi IV a j pr-i lil a cinej ša praznlška darila. Za odraščene: Funtek, Zlatorog planinska pravljica. Elegantno vezan z zlatim ob-rezkom 2 gold. Gregorčičeve Poezije vezane 2 gold. za mladino: Odkritje Amerike. Spisal H. M a J a r. Cena 1 gold. 60 kr. Za deca: Knjižice s podobami vsaka s 6 barvotiskanimi podobami: Pepelka, Trnjeva rožica in Snegulčica v 4°, vsaka po 50 kr. Pravljice o Pepelki, Obutem mačku in o Meči kapici v 8°, vsaka po 25 kr. Robinzon, Dežela lenuhov in Pritlikovec v 16°, vsaka po 15 kr. Prodajajo se po vseh knjigotržnicah. Založila Lam Podpisani ima bogato zalogo pravih okajenih Hollandskih slanikov in kupuje tudi fižol in druge domače pridelke, katere plačuje po najboljših cenah. S. Dolisier _v Trstu, ulici Ferriera 323 Pa večje kmetsko gospodarstvo na spodnjem Štajarju se išče zanesljiv viničar, kateri (je v gospodarstvu dobro podučen. Pisma se naj pošiljajo z naslovom: F. M. 125 upravništvu „Slov. Gosp." 2-2 Suha "bukova drva se po nizki ceni oddajo. Kje? To povč uprav-ništvo „Slov. Gospodarja". i 8 Hiša z vrtom v Slov. Bistrici pri farni cerkvi, katera bi bila posebno sposobna za vpokojenega duhovnika ali rokodelca se proda. Več povč gosp. Peter Novak, 2-3 oštir v Slov. Bistrici. Za božična in novoletna darila priporočam svojo bogato, izbrano zalogo dragega kamenja, blaga iz zlata, srebra in kitajskega srebra po najnižjih cenah. Poprave in vsa v mojo stroko spadajoča dela se izvršijo naglo in po ceni. S spoštovanjem II. Scliomi-ov dedič Vincenc Seiler, juvelir, zlatar in srebrnar (% v gosposkej ulici, hštv. 19 v Mariboru. 2—3 v ^j. te^j gjsi LA. 1+0+0+0+004-0+0+0+0 Začetek obrti. o OUsojam si p. n. občinstvu Maribora _ in okolice uljudno naznaniti, da sem v ponedeljek dre 20 decembra t, 1 od- + O pri v hiši g. L. Uebeleisa, v grajskih O ulicah hštv. 8 ej|» ~ proflajaliiico lekarskih surovin (tope) g in kemikalij. ■ Ker se bodem vselej prizadeval s svežim, dobrim blagom v surovinskih in kemično-zdravstvenih pripravah ¥ zadovoljiti svojim spoštovanim prijemu' "2* kom, priporočam čisto posebno Jlalaga, cognac, ruski čaj itd. najfinejše vrste S po najnižjih c^nah. S spoštovanjem Q Edvard iiiisjsclier. ^ droguei'ist in ciipl lelsar. o+o+o+o+oo+o+o+o+u Ixilawetj m caJoinik kat. tiik. društvo Odgov. urod B. Ferk Tisk tiskam.- m v Cirila. Oiisfov- J. Ot.11 repe« )