Slovenske narodne pripovedke
o velikanu Vouvelu.
I.
Po Pohorji otroke strašijo: Ne hodite od doma, dokler bodemo na planini derva sekali ali na rovtah kosili, ker utegnil bi priti divji mož Vouvel in vas v svojo duplo odnesti. Starec Karmot iz Pečevnika so mi rekli, da je Vouvel v Turjaku v visoki gori šentiljske fare v globoki dupli skrit. On je tako močen pa tudi tako gladoven, da za jutrek celega junca poje in vso Mislinjo izpije.
Enkrat je pastir pod košato bukevjo zaspal. Ko se zbudi, falilo mu je devet krav. Po stopinjah spozna, da so krave šle proti Turjaku v globoko duplo. Ko v duplo stopi, je vidil Vouvela spati. Iz nosnic se mu je sapa kadilar kakor dim iz kovačnice. Bela žena ga je muham branila* Pastirju se je zdelo, da Vouvel ima kačji rep. Bežal je, kar je mogel, da gospod fajmoštru pove. Oni pridejo in z žeg-nano vodo poškropijo. Vouvel se zbudi in se spremeni v pozoja in švigne čez planine. Povsod, kodar je letel, so> se lamale najmočnejše jele.
II.
Vouvel ima dosti blaga v globoki gori skritega. Neki kovač je vidil, da Vouvela ni bilo doma. Gre toraj in & debelim železnim kladvom udari na vrata. Bela žena se od znotraj oglasi: Bodi si, kdor si, ne bodeš mogel odpreti, pa če Vouvelico najdeš in rečeš: „Hajd krava nazaj h Kersniku, zemlji je treba dežja, ter se bodo vrata hitro odperle." Iskal je dolge trave Vouvelice, pa ni je našel. V tem je vidil černo meglo, v kteri je Vouvel domu jahal; zato dirja, da ga ne ulovi.
III.
O Vouvelu pravijo, da je oženjen in ima Grakinjo za ženo. Že gosp. Davorin Terstenjak je v I. listu lanskih „Novicu omenil Grak. Na Pohorji imamo še rodbine Grakuz. Tudi brežiček pod Božjem se veli Gračišče, in stanovavec Gračišnik. <*) Graka Vouvelu jesti kuha in pijačo iz fare-zine. Že v narodnih pesmih, ktere je dal na svitlo rajni slavni rojak Stanko Vraz se pijača farezina omenjuje. Po-horci pravijo, da se farezina kuha iz trave, ktera na Jau-ževo, kadar krese kurijo, od polnoči do ene zraste in razcvete na najvišjem erti (Felsenspitze}. Le Grake, ker škramplje imajo, pridejo do nje. Tudi o nekšni travi imenovani kounertnica, ktera na najvišjih hribih raste, pripovedujejo Pohorci, in pravijo, da kdor jo pri sebi nosu nikdar ne zboli.
IV.
Nekdaj je bilo dosti velikanov, kteri so gradove zidali na najvišjih hribih. Bili so tako močni, da kadar so se svadili, se z mlinskimi kamni zadevali.
Stari dedlek mi je rekel, da so solčavske planine okamnili velikani. Tudi o palečnjakih vejo Pohorci mar-siktero, posebno o palečnjaku Rab asu.    Tudi  o nekšnem
*) Tudi gora nad Mojstrano na Gorenskem se veli Gračišče, in povedal nam je lani, ko smo z gosp. Terstenjakom obiskali slap Peričnik, slep berač, da stari ljudje vejo pripovedovati a plesu Grak na Gračišču.                                                 Vred.
86
gladovnjaka Jas k c rtu. Dru^okrat bodem Vam poved ke o Vehtri Babi poslal, ktero tudi na Kranjskem poznate.                                                         Fr. Pohorski.
87