LETO X. ST. 9 (444) / TRST, GORICA CETRTEK, 10. MARCA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej BratuZ
Priti do resnice
Ugrabitve, ta tragiCni pojav naSega Casa, so se od zadnjih desetletij preteklega stoletja (primer Aida Mora) do danes razbohotile in postale nevarno sredstvo za dosego doloCenih ciljev, najveCkrat politiC-nih ali ekonomskih.
V zgodovinskih dokumentih o Clovekovih pravicah in svoboSCinah od srednjega veka dalje se CloveStvu zagotavljata svoboda in varnost. V Deklaraciji o pravicah Cloveka in drzavljana (1789) iz dobe francoske revolu-cije beremo npr., da so Clovekove pravice svoboda, lastnina, varnost in upor proti za-tiranju. V SploSni deklaraciji Clovekovih pravic, ki jo je sprejela Generalna skupSCi-na OZN 10. dec. 1948, pa je zapisano, da ima vsakdo pravico do zivljenja, do prosto-sti in do osebne varnosti, da nihCe ne sme biti samovoljno zaprt, pridrzan ali izgnan. Omejili smo se na dve casovno med seboj oddaljeni listini.
NeSteti primeri z vseh krajev sveta priCajo, da se vse te pravice krSijo. Drzava in druzba sta v veCini primerov brez moCi. V novejserii casu so pogostne ugrabitve ljudi, ki se posveCajo bliznjemu v posebno ogrozenih zivljenjskih pogojih. V Italiji sta dva primera moCno vplivala na javno mnenje ter preplavila tisk in televizijo. Pred Casom so nepregledne mnozice manifesti-rale in zahtevale osvoboditev dveh italijan-skih prostovoljk, ki sta se v Iraku zrtvovali za boljSe zivljenjske razmere v tej nesreCni dezeli. Tudi vladne sile so se resno zavzema-le in se pogajale za njuno osvoboditev. Na sreCo se je primer "dveh Simon" sreCno reSil z njuno osvoboditvijo.
Javno mnenje in odgovorne oblasti je na poseben na ein pretresel najnovejSi primer novinarke Giuliane Sgrena, tudi zato, ker se je zadeva kljub sreCno izpeljanim po-gajanjem in izpustitvi ugrabljenke nadvse tragieno koncala, in sicer s smrtjo tistega, ki si je veliko prizadeval za njeno osvoboditev, jo spremljal na letaliSCe, od koder bi se vrnila v domovino, in jo pri napadu s svojim telesom obvaroval. AmeriSki vojaki so namreC iz nerazumljivih in nepojasnje-nih razlogov streljali na avtomobil, v kate-rem so bili Sgrenova in njeno spremstvo, njega smrtno zadeli in druge ranili. Ra-zumljivo je, da je krvavo dejanje zasenCilo navduSenje ob osvoboditvi novinarke, sprozilo vrsto vprasanj ter hudo pretreslo ne samo italijansko, ampak tudi svetovno javnost. Poseben odmev je imelo v ZDA, kjer skuSajo razCistiti okoliSCine in odgo-vornosti, in to na odloCno zahtevo italijan-ske vlade. Kot je znano, je premier takoj poklical na odgovor ameriSkega veleposla-nika v Italiji. Umorjeni funkeionar Nicola Calipari je bil zelo znana osebnost in cenjen zaradi svojih poklienih sposobnosti in zaslug.
Claudio Magris v dnevniku Corriere della Sera (6.3.2005) ugotavlja, da bo mogoCe priti do resnice v zvezi z njegovo usmrtit-vijo sele takrat, ko ne bo imela vec nobene-ga politiCnega pomena, ko ne bo mogla no-benemu ne koristiti ne Skoditi, ko se je ne bo nobeden vec bal in se torej ne bo vec za-nimal zanjo. Po Magrisovem mnenju je zdaj edina gotovost junaSki napor Cloveka, ki je Giuliani dvakrat reSil zivljenje, sam pa ga je nesmiselno izgubil. Pri veliCastnem pogrebu, ki so se ga udelezile najviSje drzav-ne oblasti, je maSeval pokojnikov brat, ki je dejal, da je prednost Cloveka v tem, da se lahko zrtvuje za bliznjega. Vemo pa, da ni-ti take plemenite besede niti iskanje resnice ne morejo druzini in skupnosti vrniti po krivici umorjenega Cloveka.
Pripravena proslavitev 60-letnice slovenske sole v Italiji vpolnem teku
Septembra leta 2005 bo poteklo 60 let, odkar so bile uradno obnovljene slovenske Sole na ozemlju, ki danes pripada republiki Italiji. Gre za jubilej, ki je za naSo skupnost zelo pomemben in ga je potrebno dostojno ovrednotiti in predstaviti Siroki javnosti v naSi dezeli in v sosednji Sloveniji. V ta namen so se vse slovenske Sole na TrzaSkem in GoriSkem ter DvojeziCna Sola v Spetru v ponedeljek, 17. januarja letos, povezale v mrezo, da bi skupno in Cimbolj slovesno obelezile visoki jubilej slovenske Sole v Italiji. Sklenjeno je bilo, da bo osrednja proslava v soboto, 21. maja 2005, v prostorih TrzaSke Pomorske postaje. V ta namen je bil izvoljen Koordinacijski odbor, v katerem so predstavniki naSega Solstva iz Trsta, Gorice in iz BeneCije. Koordinacijski odbor je predsedniStvo soglasno poveril prof. Borisu Pangercu s srednje Sole Simon GregorCiC v Dolini. Nosilec mreze pa je Drzavni znanstveni licej France PreSeren, ki je odgovoren za upravne in raCunovodske postopke za vse prispevke, ki bodo namensko nakazani na Solski tekoCi raCun za organizaeijo 60-letnice.
Koordinacijski odbor je imel ze nekaj sej in sestankov, na katerih je obravnaval vsebinsko zasnovo proslave in dal pobudo za vlozitev proSenj za prispevke na javne ustanove. Na svoji zadnji seji, dne 10. februarja letos, je sklenil, da zaprosi za
pokroviteljstvo proslave predsednika Republike Italije Carla Azeglia Ciampija in predsednika republike Slovenije Janeza DrnovSka. Predstavniki odbora so zadevni proSnji ze izroCili trzaSki prefektinji dr. Annamariji Sorge in slovenskemu generalnemu konzulu Jozetu SuSmelju.
Poleg tega pa je Koordinacijski odbor sklenil tudi, da prosi za pokroviteljstvo - poleg trzaSke in goriSke pokrajine, trzaSke in goriSke obCine ter videmske pokrajine in krovnih organizacij SKGZ in SSO - tudi vse zupane obCin, na katerih ozemlju deluje slovenska Sola, ter Dezelo Furlanijo-Julijsko krajino. V imenu slednje je predsednik Riccardo Illy ze sporoCil, da je Dezela prazniku ob slovenskem Solskem jubileju dodelila svoje pokroviteljstvo.
Takoj po ustanovitvi Koordinacijskega odbora za proslavo 60-letnice obnove slovenskih Sol v Italiji je Dezelni Solski urad razpisal likovni nateCaj za oblikovanje logotipa, v katerem naj bi bila zaobjeta Stevilka "60" in ki naj bi se vsebinsko navezoval na Solo. DoloCil pa je tudi okvirni program praznovanja. Le-to bo potekalo ves dan; v dopoldanskih urah bo imela vsaka Sola moznost, da na posebej za to prirejenem mestu predstavi svoje dejavnosti in morebiti izoblikuje Se dodaten program. V popoldanskih urah pa bo v veliki dvorani Pomorske postaje sklepna prireditev, ki bo potekala v obliki multimedijsko zasnovane predstave. Oblikovanje zakljuCne prireditve je Koordinacijski odbor poveril Casnikarki in scenaristki Martini Kafol in arhitektu Rajku
Pertotu.
Za celotni projekt proslave 60-letnice obnovitve slovenskih Sol v Italiji je Koordinacijski odbor predvidel v predraCunu priblizno 40.000 evrov stroSka. Za pomoC je bil zaproSen Dezelni Solski urad, organizatorji pa raCunajo tudi na pomoC odborniStva za kulturo dezele Furlanije-Julijske krajine, Urada za Slovence po svetu pri Republiki Sloveniji, raznih domaCih sponzorjev in pa slovenske javnosti. Vsakdo more svoj morebitni prispevek nakazati tudi na tekoCi raCun St. 14535 Sindikata slovenske Sole pri Zadruzni kraSki banki na OpCinah (ABI 8928, CAB 02200) s pripisom "za Sestdesetletnico". Koordinacijski odbor se zahvaljuje Sindikatu slovenske Sole, ki mu je ob tej priloznosti "posodil" Stevilko raCuna.
Koordinacijski odbor se je z vljudnostnim pismom obrnil tudi na dezelne svetovalce Tamaro Blazina, Igorja Cancianija, Igorja Dolenca, Mirka Spacapana in Bruno Zorzini in jih seznanil s pobudo in s potekom priprav na proslavo ter obenem prosil za sodelovanje, da bi proSnje za finanCna sredstva podprli na ustreznih mestih. Priprave na veliki jubilej potekajo torej s polno paro ne samo v okviru Koordinacijskega odbora, temveC tudi po posameznih Solah; obletnica je obCutena in pomeni priloznost, da slovenska Sola - kljub problemom sploSne in specifiCne narave -ponovno pokaze svojo kakovostno raven in organizacij sko domiselnost, kakor paC ob vseh obletnicah doslej.
MIadi goriski Student Peter Povsic o poucevanju verouka ter svojem pogledu na svet in Cerkev
Tridesetletnica plodnega delovanja Otroskega in Mladinskega zbora v Steverjanu
Umetniki za Karitas je naslov prodajne razstave, izkupicek bo sei za potrebne druzine v Bosni
10. marca 2005
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
V pricakovanju dogovora med Slovenijo in Italijo
Kdaj vidljivost RTV Slovenija v zamejstvu?
Po tragicnem dogodku v Iraku
Italija se utegne razklati na dvoje
VpraSanje vidljivosti slo-venske nacionalne tele-vizije (RTV Slovenija) v zamejskem prostoru na ob-modju trzaSke, goriSke in vi-demske pokrajine je ponovno v ospredju razpravljanja o ok-virnih pogojih za uveljavljanje skupnega kulturnega in je-zikovnega prostora. To nadelo se je, kot znano, porodilo ze pred ved desetletji in se je tako rekod ukoreninilo v javni zave-sti tako v matidni Sloveniji kot v zamejstvu, vendar se zadnje dase marsikaj zatika, kar povz-roda nelagodje in dvom v vero-dostojnost uradne slovenske politike.
V pojmovanje slovenskega kulturnega prostora v äirokem po-menu besede nedvomno spa-da podrodje sredstev mnozid-nega obveädanja. Tega bi se morali zavedati vsi, ki upravljajo medije, se posebno pa tiste, ki so javnega znadaja, kot je drzavna televizija, ki je
Mirko Spacapan o vidljivosti RTV Slovenija vBeneciji
Dezelni svetnik Slovenske sku-pnosti Mirko Spacapan je pisal drzavnemu sekretarju Francu PukSidu, vodji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, v zvezi z zadnjimi izjavami generalnega direkter ja RTV Slovenija Aleksa Stakula. Spacapanu se Stakulovo "povabilo", naj Slovenci v Be-nediji gledajo programe slovenske televizije s pomodjo digitalnih pri-pomodkov in satelitskih tv sprejemnikov, zdi nekoliko oma-lovazujode do slovensko govo-redih in dutedih ljudi v Furlaniji-Julijski krajini. Po treznih in po-mirjujodih izjavah slovenskega premiera Janeza JanSe v Kobaridu in ob samem PukSidevem obisku med Slovenci v F-Jk smo namred pridakovali drugadne odgovore in staliSda do upravidenih dolgolet-nih prizadevanj za vidljivost slo-venskih televizijskih oddaj v vi-demski pokrajini in v dolinah pod Matajurjem. Dezelni svetnik SSk pridakuje, da v trenutku, ko je dezela Furlanija-Julijska krajina, po prizadevanju slovensko govo-redih svetnikov, pripravljena fi-nancirati televizijski pretvornik na KarkoSu nad PreSnjami, bi morala slovenska RTV takoj poskrbeti za
po svoji naravi prva poklicana, da uresniduje nacionalne inte-rese, med katere po sami slo-venski ustavi sodi tudi dolzna skrb za narodne manjäine zu-naj republiSkih meja. Slovenska zamejska skupnost v Italiji oziroma v Furlaniji-Julijski krajini si modno zeli, da bi nje-ni pripadniki imeli moznost videti slovenske televizijske programe. Odved se nam zdi poudariti, da je televizija izred-no udinkovito sredstvo za oh-ranjanje in utrjevanje narodne identitete, obenem pa je v sploSnem interesu slovenske drzave, da se prek svojih me-dijev predstavlja tudi na ob-modjih sosednjih drzav in s tem uveljavlja svojo prepoz-navnost. To je Se zlasti po-membno po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko bodo v kratkem odpravljene tudi mej-ne formalnosti za svobodno krozenje ljudi in bodo evropski narodi skuSali brez ovir
nakup ustreznih frekvenc, da bodo tudi njeni programi na razpo-lago Benedanom. Problem vidljivosti oddaj slovenske televizije v Benediji je morda kompleksen, vendar ga ne gre zaradi tega zane-mariti in zapostavljati. Z digitalno satelitsko aparaturo se RTV Slovenija vidi tudi sredi Sahare ali Bag-dada - zakljuduje Spacapan - vendar do tja menda ne seze sloven-ski kulturni prostor, ki ga slovenska vlada namerava gojiti in te-sneje povezovati.
F-Jk: problemi ptic selivk
Dezela Furlanija-Julijska krajina mora ugotoviti, po navodilih Evropske norme 79/409/CEE, ok-raje s posebno zaSdito (IBA), v ka-terih, po lastni volji, vsaka drzava dlanica meni, da obstajajo naj-boljSi pogoji za varstvo dolodenih ptidjih vrst, zlasti selivk. Italija je zaradi dvajsetletne zamude pri do-loditvi teh obmodij dobila Se dva ukora Evropske unije, zato je naSa dezela v zadetku tega leta dodala Se dve obmodji, eno od katerih je dolodila na Krasu.
V detrti dezelni komisiji je pristoj-ni odbornik Marsilio, ob prisot-nosti dezelnega direktorja sluzbe za zaSdito ozemlja dr. Barzana, ori-sal poseg, za katerega so obdine na Krasu ze dale svoje povoljno mnenje, in sicer z vedjo lahkoto v
uveljavljati svoje specifidnosti in Siriti svoj vpliv nasploh. No-bena skrivnost ni, da se bodo v tej smeri spro2ile Stare in nove teznje na naSem SirSem obmej-nem prostoru. Zato bi Slovenija morala posvedati tej raz-vojni perspektivi naj vedjo po-zornost in skrb. Zamejska skupnost ji bo lahko v pomod in podporo, de bo znala ustrezno ovrednotiti njeno vlogo in pri-sotnost na zainteresiranem te-ritoriju.
Po teh uvodnih mislih vrnimo se k vpraSanju konkretne pri-sotnosti slovenskih televizijskih programov v zamejskem prostoru od Kanalske doline, Rezije, BeneSke Slovenije, Go-riSke in TrzaSke ali, bolj uradno povedano, v trzaSki, goriSki in videmski pokrajini. Znano je, da je vidljivost osrednje slovenske televizije na omenjenem obmodju delna in zelo po-manjkljiva in ponekod vlada pravi mrk, na primer v Trstu.
/stran 14 Alojz Tul
Doberdobu in Nabrezini, bolj tezavno pa v Zgoniku in Repenta-bru. Obdine so zaradi tega v sode-lovanju z dezelnimi uradi ze do-lodile ozemlje, kjer naj veljajo omejitve za posege, ki lahko Sko-dijo varstvu ptic.
Slovenski dezelni svetnik Spacapan se je v komisiji izrazil zelo ne-gativno glede tega novega omejit-venega procesa za kraSke ljudi. Omenil je potrebe kmetovalcev, da razpolagajo s svojim ozemljem, ki pa ga vedno bolj ovirajo razni omejitveni procesi. Ko se bo gradil 5. koridor - je Se dodal Spacapan -ne bo nihde vpraSal za ugovore in niti za mnenje prebivalstva, Se manj pa ga bodo zanimali problemi ptic selivk, ko pa je treba posta-viti omejitve kmetom in prebival-cem, se vedno najdejo sogovor-niki takih ukrepov.
Svetnik Slovenske skupnosti je na koncu odborniku napovedal go-tov in odloden protest kraSkega prebivalstva.
Odbornik Sonego naj obrazlozi svoje stalisce
Na prvem sredanju detrte dezelne komisije po neuspeSni avdiciji z odbornikom Sonegom in naravo-varstveniki ter kmetijskimi orga-nizacijami je svetnik Slovenske skupnosti Mirko Spacapan uradno zahteval ponovno sredanje z odbornikom, tokrat v komisiji sami. Glede na to, da je Sonego z ne-spoStljivimi staliSdi do svetnikov detrte komisije odklonil soodanje s pridujodo publiko, je Spacapan obzaloval dejstvo, da je tokrat dezelna uprava ravnala nespoStlji-vo do tistih, ki so konec koncev prav volilci Demokratidne zaveze, ki je pripeljala predsednika Illyja do zmage. Svetnik SSk je tudi zahteval, naj se odbornik Sonego v detrti komisiji razgovori z njenimi dlani in jim razlozi svoje staliSde. Na seji se je predsednik komisije Fortuna Drossi opravidil za svojo odsotnost na avdiciji, nekateri svetniki pa so poskuäali opravide-vati odbornikovo obnaSanje z ustaljeno prakso potekanja avdicij
v dezelnem svetu. Ob Spacapano-
vi zahtevi po glasovanju glede po-novnega sredanja z odbornikom o prihodnosti Sesljanskega zaliva pa so se vsi prisotni strinjali in ga lahko torej pridakujemo v na-slednjih tednih.
Tragidna smrt 51-letnega agenta vojaSke obveSde-valne sluzbe SISMI je äe vedno predmet najvedjega za-nimanja italijanske javnosti. Dr. Nicola Calipari je namred umrl zadet od ameriSke krogle, ko je v petek, 4. t.m., ze v mraku v avtomobilu spremljal 57-letno Giuliano Sgrena, do-pisnico kumunistidnega dnev-nika II Manifeste, na letaliSde v Bagdadu. Tu je ze dakalo ita-lijansko vojaäko letalo za vrni-tev v domovino. Sgrena je bila ujetnica iraSkih teroristov na-tandno mesec dni. Dr. Calipari je po nalogu vlade vodil sku-pino agentov, ki so si prizade-vali za njeno osvoboditev. To se jim je tudi posredilo, a za ce-no Caliparijevega zivljenja in moznosti hude zaostritve od-nosov med Rimom in Wa-shingtonom.
Dezelno tajniStvo Slovenske skupnosti, ki je na zadnji seji v Nabrezini najprej soodilo s porodilom dezelnega tajnika Damijana Terpina o krogu pogovorov, ki jih je slovenska stranka opravi-la v Sloveniji po zadnjih volit-vah.
NajpomembnejSi je bil seveda daljSi in poglobljen sestanek z novim slovenskim premierom Janezom JanSo, ki ga je imel taj-nik SSk skupaj s predsednikom Enotne Liste (EL). Dezelno taj-nistvo SSk je pozitivno ocenilo dejstvo, da je nova oblast v Sloveniji ponovno vzpostavila nor-malne stike z edinima sloven-skima strankama Slovencev v Italiji in na KoroSkem. Ponovna vkljuditev obeh politidnih orga-nizacij zamejskih Slovencev pa
Ob novici o tragidnem pripe-tljaju v Bagdadu se je takoj oglasil sam predsednik repu-blike Ciampi in dejal, da "mo-rajo ZDA boledi in tragidni do-godek natandno pojasniti". Predsednik vlade Berlusconi je v poznih vedernih urah pova-bil na pogovor v palado Chigi v Rimu ameriäkega veleposla-nika v Italiji. Ta je dejal, da bo njegova vlada nudila italijan-skim oblastem vso pomod. Po telefonu sta se oglasila tudi ameriSki predsednik Bush in zunanja ministrica Rice. Oba sta zagotovila, da si bosta od-lodno prizadevala za uvedbo natandne preiskave o vsem, kar se je pripetilo na cesti, ki vodi na letaliSde iraSke prestol-nice.
Zavräalo je seveda tudi v vseh politidnih krogih. To tembolj, ker je sama Sgrena, ki je bila med streljanjem na avtomobil laze ranjena v levo ramo, po-vedala, da so jo ugrabitelji tik
se uresniduje tudi na ravni osta-lih institucij slovenske drzave, saj sta bila Terpin in Smrtnik tudi na pogovorih v Drzavnem zboru, kjer sta se sredala s predsednikom Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Fran-cem Krambergerjem, kakor tudi na neformalnem, a pogloblje-nem sestanku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko slovenskega parlamenta Jozefom JerovSkom. Na vidiku je Se nekaj podobnih sredanj, tudi s pred-stavniki posameznih vedinskih in opozicijskih strank, ki bodo nedvomno pripomogla k boljSi informiranosti predstavnikov institucij R. Slovenije in torej k udinkovitejäemu ukrepanju v korist obeh manjSin.
Dezelno tajniätvo, ki so se ga udelezili tudi dezelni svetnik
pred izpustitvijo opozorili, kako Amerikanci nodejo, da "ziva zapusti Irak". Osebe, ki so ji blizu, pa trdijo, da je avto, v katerem so bili italijanski agenti in dasnikarka, "padel v zasedo". Zato je italijanski pra-vosodni minister ze uradno za-prosil ameriSke oblasti, naj do-volijo, da pristojni italijanski sodnik izvede zasliSanje vseh prizadetih arneriskih vojakov. "Zaporedje tragidnih do-godkov je hotelo," smo lahko brali v milanskem dnevniku Corriere della sera, "da je dopi-snica dnevnika II Manifeste prav v zadnji fazi svoje dogo-divsdine postala zrtev tistih, ki bi morali skrbeti za njeno var-nost in osvoboditev". Taksna bi namred morala biti naloga ameriSkih vojakov, ki s svojimi oklepniki nadzorujejo cesto, ki vodi na letaliSde iraSke prestol-nice.
/stran 14 DL
Mirko Spacapan, predsednik Stoka, dolinska zupanja Premo-linova ter dlani Jevnikar, Ber-don, Bernard Spacapan, Grino-vero, Mahnid in dlan nadzorne-ga odbora Tance, je nadalje vze-lo na znanje predlagani novi nadin financiranja manjSine s strani Urada za Slovence po svetu. V kolikor Slovenska stranka ni bila doslej udelezena pri teh postopkih niti ni nikoli imela pregleda nad dosedanjim nadi-nom delitev podpor slovenskim organizacijam, kakor tudi ni bila seznanjena z zneski in kond-nimi prejemniki teh podpor, za zdaj Se ne more oceniti pomena spremembe, ki jo uvaja novi drzavni sekrater PukSid. SSk vsekakor meni, da PukSid dobro pozna na so realnost, saj je kar Stiri leta predsedoval Komisiji drzavnega zbora za Slovence v zamejstvu in se je vsa ta leta red-no sredeval skoraj izkljudno z obema krovnima organizacija-ma, iz desar bi bilo mogode sk-lepati, da sta bila SSO in SKGZ udelezeni pri tej novosti.
ALI JE TU PREDAVANJE 0 SPODOBNi \ VZGOJ\ ?
OTROK ALI STARSEV ?
Tiskovna porocila
Seja dezelnega tajnistva Slovenske skupnosti
Utrjevanje plodnih stikov s Slovenijo
/stran 14
Povejmo na glas
Zenska kotzrcalo neuiesnidene
Nedavno je komisija Organizacije zdruzenih narodov o polozaju zensk izdala porodilo o trenutnem stanju. Med Stevilnimi podatki je pretresljiva navedba, da je danes vsvetovnem merilu vsaka detrta zenska izpostavljena na-silju. Podatek je Sokanten, verjetno ni enako-merno porazdeljen po vsem planetu, pa vendar, dejstvo ostane enako osupljivo in ni mogode neprizadeto mimo njega. Nasprotno, vz-buja zaskrbljenost ob ponovnem dokazu, kako je nasilje na tako rekod vsaki ravni Se vedno navzode in kako je prav, da obrnemo pogled v preteklost v razbremenjenem pre-pridanju, da je kljub vsemu dandanes zenska neprimerno svobodnejSa in varnejSa, kot je bila nekod. V tem smislu je utemeljen tudi mednarodni dan zena, de ze ne zaradi druge-ga, zaradi uvodnega podatka, da je napridetku novega tisodletja zenska Se naprej delezna na-silja, in to sploh ne v tako majhni meri.
Res, zenska je vsekakor zrcalo neuresnidene pravidnosti, saj je bila po mnenju mnogih dolga stoletja zapostavljena, da bi sepridela ta podoba predpriblizno sto leti spreminjati. Te-daj je bil razglaSen ze omenjeni mednarodni dan zena in je bila odlodno izrazena zahteva po volilni pravici. Slednje so bile zenske pred prvo svetovno vojno zelo malokje delezne, pa tudi po njej ni bilo dosti boljSe. Dandanes je seveda drugade, deprav ne povsod, in obstajajo v svetu zelo razlidne danosti. Odved je torej dodajati, kako neprijetno presenedenje dozivimo, de usodo zenske pogledamo nekoliko poblize. Ni mogode mimo ugotovitve, da
se dloveStvo razmeroma podasi otresa spon si-le in nasilja ter se vse bolj, detudi ne hitro, odreka zelji po posedovanju in nadvlado-vanju nad drugimi. Zelja po nadvladovanju oditno ni navzoda le v odnosu ene drzave do druge, enega naroda do drugega naroda, ene civilizacije do druge civilizacije, zelja po nadvladovanju je prisotna tudi v odnosu enega spola do drugega, moSkega do zenske, pad v skladu z njuno vsakokratno druzbeno vlogo. Jasno je, da je vsakrSno nadvladovanje kra-tenje osnovnih pravic oSkodovane strani, da je krSenje dlovekovih pravic, kot temu pravi-mo dandanes. V kolikor pa pri tem prihaja ce-lo do nasilja, je to ze srhljiva krivica, ki jo je nujno obravnavati z najvedjo mozno resno-stjo. Nasilje je namred nasilje, in de je zaseb-no med Stirimi stenami, ali pa gre za vojno v dobesednem pomenu besede, pomeni obak-rat eno in isto in ni med njima prav nobene razlike: nasilje je smrt dlovednosti, je razk-rajanje dloveka kotetidnega bitja.
Tudi zenska je torej Se vedno zrcalo neuresnidene pravidnosti in pravzaprav je neverjet-no, da je temu tako. V vsakem primeru bi bil das, da bi bila brezpogojno delezna najosnov-nejSe varnosti. Ne smemo namred pozabiti, da s svojo zivljenjsko vlogo predstavlja todno polovico dlovekove izkuSnje in pomena, v vsakem primeru - in o tem ne more biti nobe-nega dvoma - toliko, da nadnjo v nobenem primeru nihde ne bi ved smel sramotno dvi-gniti roke.
Janez PovSe
Razlike med Nemcijo in Italijo
Moc besede pri spravnem postopku
Beseda lahko ustvarja zau-panje. Iz zaupanja raste prijateljstvo. Prijateljstvo pripelje do sprave.
Dolgoletni spremljevalec nemäkegea predsednika Richar-da von Weizsäckerja Helmut R. Schulze je pisal o njem: "Njego-ve besede, ki so vedno bile nekaj vec kot sama gesta, so bile cenjene ne samo pri nas, am-pak tudi v svetu. Prav v inozem-stvu je ta predsednik z moc jo svojih politicnih govorov ustva-ril zaupanje v trditev, da hoCe zedinjena, veCja Nemcija biti vsem zanesljiv partner."
O njem piäe tudi Vaclav Havel: "Richard von Weizsäcker je osebnost, ki sem jo spoätoval, Se preden sem ga prviC sreCal. Bila sva si blizu preko besede: kot politicni dovek, in ne äe po-litik, sem ze od dalec Cutil preko nje blizino Cloveka, ki je dose-gel enega najpomembnejäih mest v svetovni politiki... zara-di njegove ljubeznive pozorno-sti se je obojestransko spoSto-vanje prelevilo v prijateljsko blizino. Od tu naprej je bil samo majhen korak do tega, da mi je predsednik von Weizsäcker v vaznem trenutku na svoj diskretni naCin pomagal pri izpolnjevanju moje funk-cije, za katero nisem bil prej sol an."
Komaj mu je po padcu berlin-skega zidu bilo mogoce potova-ti tudi na Vzhod, je maja 1990 nemäki predsednik kot prvo obiskal Varäavo z obveznim po-stankom v nemäkem koncen-tracijskem taboriäCu Treblinka in na Westerplatte pri Gdansku,
kjer je nemSka vojna mornarni-ca 1. septembra 1939 zacela na-pad na Poljsko in s tem sprozila drugo svetovno vojno.
Kot drugo vzhodnoevropsko drzavo je nato obiskal Ceäkoslo-vaSko, kjer je samoumevno obiskal tudi nemäko koncentracij-sko taboriäCe Theresienstadt. S temi spravnimi gestami je nemSka drzava sprozila proces zblizevanja med narodi, ki je konCno privedel do spravnih dejanj. Podobno bi se moralo dogajati med Italijo in Slove-nijo, saj ne primanjkuje ne pri-mernih priloznosti ne obelezij. Spravno dejanje s Poljsko se je izvrSilo 1. avgusta 1994, ko je bil povabljen v VarSavo nemSki predsednik Roman Herzog za 50-letnico varäavske vstaje. V svojem zelo odmevnem govo-ru pred Sejmom je dejal: "Mar-tirij poljskega naroda se ni zacel 1. avgusta 1944, temveC ze 1. septembra 1939 (na dan nemskega napada na Poljsko)... Danes se priklanjam pred borci varSavske vstaje (podtalno voj-sko Bor Komarovskega) in pred vsemi poljskimi zrtvami vojne: prosim odpuscanja za to, kar smo jim Nemci storili... Nemci se sramujemo, ker bo ime naäe dezele in na Sega naroda za vse-lej povezano z bolecino in tr-pljenjem, ki je bilo Poljakom milijonkratno zadano."
Naj tu izrecno opozorim na dej-stvo, da je nemäki predsednik Herzog uporabil dosledno be-sedo 'Nemci' in ne 'nacisti'. Tudi njegov naslednik Rau se je v Jeruzalemu enako izrazil. Saj so nacisti v tem primeru bili Nem-
ci, niso priäli ne z Lune ne z Marsa. Kot niso pri§li ne z Marsa ne z Lune niti faSisti ne ko-munisti. Eni in drugi so bili konkretni ljudje do-locene narodnosti.
O spravnem dejanju med Nemfijo in CeSkoslovaSko sem pisal dolg Clanek leta 2000 v reviji Annales. Naj kljub temu navedem, da je uradna deklara-cija sprave bila potem ratificira-na v parlamentu obeh drzav. Razpravi v nemSkem parlamentu je bilo mogoce slediti tako po radiu kot po televiziji, ker so jo predvajali v zivo. Nekateri di-skutanti so v samokritiki lastne preteklosti bili sposobni ne-verjetnegapoguma. Dr. Gregor Gysi iz stranke PDS (Stranka de-mokratiCnega socializma oz. biväi komunisti) je na primer med drugim rekel: "Ne vem, Ce se danaSnja debata vrSi sluCaj-no prav 30. januarja. Vsekakor je to datum simbolicnega po-mena, ker je na danaSnji dan leta 1933 pri Sei Hitler na oblast. Ko bi nemSki narod takrat to preprecil, nam danes ne bi bilo treba diskutirati o tej izjavi." Dodal je äe: "Kot nosilec zgodo-vinske odgovornosti zelim izra-biti to priloznost in v imenu vse svoje stranke prositi Ceäki in slo-vaäki narod odpuSCanja."
Za sprejetje deklaracije je glaso-valo 578 poslancev, 20 je bilo proti, 23 se jih je vzdrzalo. Ce bi italijanski in slovenski predsednik podpisala kako spravno deklaracijo, kako bi potekala debata v italijanskem parlamentu? Bi bil na primer gospod Fassino sposoben oprostiti se 'Slovanom' za zalitev z ekspan-zionizmom? Ze samo iz te skr-bi lahko povzamemo, da bo po-trebno Se veliko dobre volje in obojestranskega truda, zato da bodo casi dozoreli.
Peter Merku'
Nacionalizem na pohodu
Ne sprava, ampak spomenik Gianfrancu Finiju
Razgreto ozraCje ob dnevu spomina naravnost sili Cloveka, da se odzove na nekatere aktualne dileme. Za uvod bi zaCel z opazko na raCun enega izmed zadnjih omizij na TVSlovenija (z Mojco Sirok), in sicer, da bi pisatelju Borisu Pa-horju nihCe niti v sanjah ne smel oponaSati boljSevizma, saj si jeznjegovo dosledno obsod-bo v preteklosti nakopal vsa-krSna prekletstva. O filmu Srce v breznu sene bi podrobneje iz-rekal, ker je ze sam o sebi toliko povedal, da ne rabi komentarja. Dodal bi le to, da gre predvsem za ceneno ßlmsko obdelavo ste-reotipa "barbaro slavo e latino portatore di civilta'. "Zato pred-lagam, da Gianfrancu Finiju in njegovim postavimo spomenik, ker so nam tako s filmom kot tudi z dnevom spomina spet enkrats Skomjem stopili za vratin uspeli dvigniti pokonci vso Slovenijo, pa Ceprav so Sko-renj zavili vhumano folijo oh-ranjanja spomina na tragedijo. Se veil, celo nam nenaklonjen novinar Piccola Pierluigi Sabat-ti je v nedavnem intervjuju za Primorske novice opozoril, da potrebuje Italija Se kak drug dan spomina, kot npr. dan spomina na krivico, ki jo je storila op-tantom s tem, da ze desetletja zavlaCuje z izplaCilom odSkod-nine. ZJugoslavijo se jenamreC sporazumela, da si slednja po-vrne Skodo z njihovim premo-zenjem, sama pa naj bi jim za to dala poSteno nadomestilo. To Se ni bilo storjeno in je tako
tudi Italija veliki krivec za nji-hov upraviCeni srd, ki pa ga ob njenem sostorilskem molku stresajo predvsem na nas.
Sam dvomim, da obstajajo v tem trenutku kakrSnikoli resni pogoji za dostojanstveno spra-vo z Italijo. Slednja naj najprej spoStuje svojo ustavo in zakone v zvezi s pravicami manjSine, naj neha sesuvati zaSCitni za-kon, naj dvigne denar na fidu-ciarnem raCunu, naj sprejme in prizna poroCilo meSane zgodo-vinske komisije itn. Selepotem bomo verjeli, da misli s spravo resno. Prekrivanje vsega tega gnoja z bleSCeCim pregrinjalom sprave bi izpadlo kot prava far-sa, brez vsakrSnega moralnega naboja. Ob neki priloznosti se je prof. Samo Pahor spraSeval, kaj nam bodo nove deklaracije in sporazumi z Italijo, Ce pa jih slednja ne spoStuje. Slovenskim pogajalcem je celo svetoval, naj kot pogoj za dogovarjanje od Italije zahtevajo, naj si preskrbi dvagaranta, ki bosta jawCi 1a za izvajanje njenih obveznosti. Dr. Peter Merku'pa nas vsvoji no-vejSi Studiji o mednarodni di-plomaciji sprave opozarja, da sodi spravno dejanje med Slovenijo in Italijo v sklop spravnih dejanj med eno izmed agre-sorskih drzav osi Rim-Berlin-Tokio in napadeno drzavo, za kar so vdiplomaciji ze ustaljeni doloCeni postopki. To je, agre-sor se mora kot prvi z jasnimi besedami opraviCiti napadeni drzavi pred parlamentom ali drugo drzavno institucijo v
glavnem mestu zrt-ve. Sele zatem se napadena drzava podobno opraviCi agresorju za nasilje nad njim. Morebit-ni prihod predstav-nika Slovenije na obred sprave v Italijo pa bi si lahko tolmaü-li, kot da skesani Slovenec prihaja prosit odpuSCanja, kot da bi bil on agresor. Tudi poti-skanje spravnega obreda na ita-lijansko periferijo, po Merkuje-vem mnenju, jemlje tezo temu dejanju. Kot tudi nima pri tem kaj iskati tretjipredsednik, Cigar prisotnost bi povzroüla samo zmedo in se ne bi vedelo, kdo se komu opmSCa in zakaj.
Za obisk Finija v Ljubljani pa menim, da je Se manj pogojev. V volilni kampanji, ko sta se z Berlusconijem 1994. leta prviC za kratek Cas povzpela na oblast, je Fini sveöano obljubljal naokoli, da bo v primeru zma-ge ponovno odprl vpraSanje pripadnosti Istre Italiji. To spo-rotilo je potem poslal tudi nam, ko je z Debelega rtiCa spustil v morje nekaj sto steklenic z groznjo "ritorneremo". V zgo-dovinski broSuri, ki jo je njego-vo Nacionalno zavezniStvo ne-davno tega razposlalo trzaSkim Solam, pa je Sei Se dlje in branil tezo, da so Istra, Reka in Dalma-cija Se pod okupacijo. Na dan spomina pa je v svojem nasto-pu v Trstu ciniüio izjavil, da je Italija izvrSila vse svoje obveznosti do slovenske manjSine itn. Ce smo ga ob vsem tem sposobni pripeljati v Ljubljano in se z njim objemati, potem bomo na Primorskem od sra-mu ugaSali televizorje ali pa se bomo celo znaSli na demon-stracijah v Ljubljani.
Milan GtegotiC
Pogovor
//
Peter Povsic
Otroci cutijo, da obstaja nekaj visjega nad njimi"
Peter Povsic je dvajset let star fant, doma iz Standreza. Vpisan je na fakulteto vzgojnih ved v Trstu, trenutno pa pouCuje verouk v enajstih vrtcih go-riSke in delno trzaäke pok-rajine. Redko je videti mla-dega fanta, ki je tako nav-duSen nad svojim delom z otroki.
Kako si priSel do tega, da pouCujeS verouk?
Po pedagoSkem liceju sem takoj vlozil proSnjo za su-plence, kmalu nato pa so me poklicali z nadSkofije in mi sporoCili, da je prosto eno mesto za uCitelja ve-rouka v vrtcih. Na proSnjo, de lahko pouCujem, sem takoj privolil in izvedel, da bo moj rok zaposlitve trajal kar celo leto.
Zakaj so poklicali tako mladega Cloveka? Imaä posebno usposobitev, da lahko poufujeS verouk?
Ne, nimam je, sem pa ze dolgo let pri skavtih in red-no obiskujem StandreSko cerkev in zupnijo. Da pouCujeS verouk v vrtcu, vsekakor ne potrebujeS po-sebnih usposobitev, kajti tako majhnih otrok ne mo-reS uöiti verouka kot na primer v osnovni ali srednji Soli. Lahko jim posredujeS le te-meljne stvari in pojme, ki jih jaz kot vernik in skavt dobro poznam; prav pri skavtih sem namreC ze delal z otroki. Po-leg tega pa znam igrati kitaro. To je otrokom zelo vSeC.
Kako potekajo tvoje verouC-ne ure?
Zelo tezko je pritegniti pozor-nost otrok. V eni uri in pol pouka imaS morda le kakih petnajst minut pozornosti. V Casu, ki ti preostane, jih mo-raS na kakSen naCin zaposliti, pa naj bo to z risanjem, petjem ali katerokoli igro. Vti-sti Cetrtini ure, ko me Se po-sluSajo, jim povem kako sve-topisemsko zgodbo, recimo o Mojzesu, Noetu in podobno. To jih zelo zanima, a le, ce jim to pripovedujem, kot da bi bila pravljica. Kar so sliSali, potem nariSejo, kajti le na tak naün si to bolje in lazje za-pomnijo. NauCim jih tudi kako pesmico. Glede na to, da ne znajo Se brati, morajo be-sedilo stalno ponavljati, da se ga nauöjo, in tako jih angazi-raS Se za kake pol ure. Nad tem, da igram na kitaro, pa so vsi zelo navduSeni. Situacija postane tezja v vrtcih, kjer je v razredu dosti italijanskih otrok. Tarn ne moreS uciti dru-gega kot slovenSCine. Razu-mejo me le, Ce pri pripovedo-vanju zgodb uporabljam dosti kretenj, in Se takrat jim mo-ram razlagati pomen doloCe-nih besed.
SkuäaS svojim gojencem po-sredovati tudi kako vredno-to?
Kot verouCitelj imam nalogo, da se otroci bolj ali manj sez-nanijo s tem, kaj je vera, da se nauCijo doloCenih molitev, da spoznajo glavne svetopisem-ske osebnosti, kot so na primer Marija in Jezus. Slednjega poznajo le prek jaslic, kot dojenCka, jaz pa jim moram orisati celoten lik. Poznajo le to, kar vidijo, lahko pa ti stoodstotno zagotovim, da Cutijo, da obstaja nekaj viSjega nad njimi. Vejo, da obstaja Bog, toda ne znajo, kaj je to, obCutkom ne znajo dati ime-
na, ne vedo, kaj je sploh vera. Misliä, da imajo a priori ta obfutek v sebi?
Ja, mnogo bolj kot starejSi otroci. Cutijo nekaj, kar se z odraSCanjem izgubi. Ne znam ti povedati kakega posebnega primera - trenutno se ne spomnim - iz otrokovih besed pa to jasno razberem.
Si navduSen nad delom z otroki?
Nedvomno mi je to delo zelo vSeC in jaz sem vSeC otrokom, verjetno tudi zato, ker sem zanje edina moSka figura med veCino uCiteljic zensk. Zelo le-po so me sprejeli.
Se CutiS dovolj vemega ozi-roma odgovornega za pouCevanje verouka?
Ja, jaz sem precej veren. Redno hodim tudi k maSi. To je postala ze moja navada. Na-ravno se mi zdi, da v n edel jo zjutraj, ko vstanem, grem k maSi. Nekateri moji prijatelji so se po birmi oddaljili od Cerkve, jaz pa sem vztrajal in sem se veri Se bolj priblizal. To tudi zaradi nekaterih tezkih zivljenjskih izkuSenj. Ko si v stiski, CutiSpotrebopo neCem viSjem, na kar bi se oprl. Rabi ti, da lazje premostiS tezave. Poleg tega je name vplival tudi Svetovni dan mladih v Ka-nadi. Tarn sem obCutil v sebi nekaj posebnega in prepriCan sem, da je isti obCutek zajel veCino mladih, ki so bili tarn. To tudi po zaslugi papezeve prisotnosti.
Vsi mladi vere ne obfutijo. Zakaj?
Kriva ja druzba, ki te privede do tega, da se oddaljiS od vere. Strah te je, da te bodo drugi sodili in te imeli za norca, ker hodiS k maSi. Mladi gredo raje pohajat kot pa k maSi. Tudi jaz obCasno pohajam, Ce sem na primer zmenjen, da grem smuCat, to pa Se ne pomeni, da sem zaradi tega manj veren. Drugi spijo do poldne, jaz pa hodim k maSi. To je edina razlika med mano in drugimi. Ne razumem, zakaj bi te mogli ljudje soditi zaradi tega.
Kaj bi po tvojem morali na-rediti duhovniki, da bi v cerkev privabili veC mladi-ne?
Foto DPD
Lepo bi bilo, Ce bi se kdaj pa kdaj organizirala kaka mladin-ska maSa. Poleg tega bi se morali duhovniki nekoliko bolj priblizati mladim. NaS zupnik je poskusil zdruziti eno skupi-no mladih in to mu je do do-loCene mere tudi uspelo, tako da je vStandrezu morda nekaj veC mladine kot v drugih zu-pnijah.
Vera in Cerkev: zdruZujeS ali loCujeä ta dva pojma? Osebno ju loCujem. Vera je nekaj osebnega, Cerkev pa CloveSka ustanova. Sta dva raz-liCna pojma, ki pa se medse-bojno povezujeta. Zaradi kake napake Cerkve se lahko lju-dem zmanjSa vera. Cerkev mi predstavlja kraj, kjer se poCu-tim v miru sam s seboj. Le v cerkvi se lahko sprostim in zberem svoje misli. Ta kraj mi torejpomeni veliko tudi zato, ker mi figure vnjej nekaj po-vejo in mi pomagajo pri mo-litvi.
BereS katoliäki tisk?
Odkar uCim, berem veliko veC. NekoC sem bral samo OgnjiSCe in Novi glas, kajti smo na njiju doma naroCeni, sedaj pa berem tudi druge ver-ske Casopise in revije, kot so PastirCek, Vzgoja, SonCna pe-sem in podobno. Zelo so mi vSeC tudi zgodbice Boza Ru-stje, ki jih izdaja OgnjiSCe. Sam sem jih ze bral pri skavtih, zdaj pa jih prebiram tudi svojim gojencem v vrtcu. PrepriCan sem, da lahko prek njih otroci razumejo in spoznajo veliko Stevilo stvari in vred-not.
V zamejstvu je verski tisk bolj malo razSirjen med ljudmi. Zakaj ga ljudje ne berejo?
Po mojem je to stvar pred-sodkov. Nekateri ljudje ga a priori ne berejo le zato, kerne zahajajo v cerkev. Se pomislijo ne, da bi na primer v Novem glasu dobili mnogo zanimivih in aktualnih stvari, ki se tiCejo vseh nas.
Kaj bi bilo po tvojem treba narediti, da bi ga bralo veC ljudi?
Ne vem, zelo tezko vpraSanje. Morda nekoliko veC reklame?
Meti
10. marca 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Sveti oce se vedno v bolnisnici
Priljubljena revija o postu in Veliki noci
Izsla marcna stevilka
Ognjisca
Trpljenje na priznid
Zadnje dni prejSnjega tedna je sveti oce posvetil zlasti poCitku in molitvi. K njemu so nepre-nehoma prihajali njegovi naj-ozji sodelavci z raznimi do-sjeji v rokah. Ceprav glasnik Sv. sedeza Navarro-Valls pra-vi, da Se ni doloCen datum papezeve vrnitve v Vatikan, nikomur ne skriva njegove velike zelje, da bi se to zgodi-lo Cimprej.
Molitev angelovega CeSCenja na Trgu sv. Petra je prejSnjo nedeljo, 6.	t.m.,	vodil
nadSkof Leonardo Sandri. Med drugim je prebral pa-pezevo sporociJo, s katerim se je Janez Pavel II. zelel zah-valiti vsem, ki so molili za njegovo okrevanje. Na po-sebno prisrCen naCin se je zahvalil bratom drugih ve-roizpovedi, judom in musli-manom, ki so mu zazeleli veliko zdravja: "To je tolaz-ba zame, za katero se zah-valjujem Bogu." Sv. oCe se je zahvalil tudi "kardinalom, Skotom, duhovnikom, sku-pinam vernikov, veleposla-nikom in ekumenskim delega-cijam za izraze so Lu tja". Ange-lovo CeSCenje je sv. ote, Ci gar zdravje se vidno izboljSuje, spremljal po televiziji v bolni-Snici Gemelli skupno s sodelavci in nekaj zdravniki. Takoj na-to se je, ze drugiC po operaciji na sapniku, prikazal na oknu, od koder je z roko blagoslovil nekaj sto vernikov iz vsega sve-ta, ki so so zbrali pred kliniko. Na oknu se je zadrzal nekaj mi-nut, kljub trpljenju je skuSal bi-ti nasmejan; s pogledom je skusal zaobjeti vse ljudi, ki so ze od jutranjih ur Cakali nanj.
DD
Sveti oce Janez Pavel II. nas od samega zaCetka svojega naCelovanja Cerkvi uCi, da moramo biti vedno pripravljeni na prese-necenja. Ze ob svoji izvolitvi za Petrovega naslednika je svet nagovoril z besedami: "Na stezaj odprite vrata Kri-stusu!" Zaveda se namrec, da Jezus v zivljenju vsakega Clo-veka in vsakega ljudstva "de-la vse novo".
Tudi sam nas oCitno rad pre-seneCa. V svojem dolgem pontifikatu je doslej ze ve-likokrat "prestopil" okvire, ki mu jih narekuje vatikan-ski protokol; pomislimo le na otroke, ki so "zbezali" nadzoru varnostnikov in s katerimi se je on rad poigral. VeCkrat se je tudi zgodilo, da je rimska kurija imela dokaj trdno staliSCe, on pa se mu je postavil proti in le dose-gel, kar je hotel; zgovoren pri-mer so nekatere beatifikacije ali razglasitev tretje fatimske sk-rivnosti. Vsakokrat smo lahko v njegovem obnaSanju dojeli nekaj preroskega.
Papez Wojtyla je velik tudi za-to, ker ostaja resniCno zvest evangeliju in Kristusovim be-sedam: "Glej, vse delam novo!" Biti prozni, znati sprejeti novost in videti v njej vzgib Duha je velika modrost, ki je ne zmore vsakdo.
Sveti oCe ne nazadnje prese-neCa svet tudi takrat, ko nemo gleda z okna rimske klinike Gemelli. Medtem ko so Stevilni
svetovni mediji ob njegovi zadnji hospitalizaciji ze spet pi-sali o tem, ali more prvi moz Cerkve sploh ostati na svojem mestu, Ce zaradi bolezni ne more govoriti, je papez äe enk-rat presenetil svet in - proti na-povedim - kmalu poprijel za delo. To je prejänji torek nazor-no orisal prefekt kongregacije za verski nauk kard. Ratzinger, ki je na delovnem obisku s sve-tim oCetom govoril "italijansko in nemSko". Poudaril je tudi, kako je papezevo trpljenje "po-sebna oblika pridige". Zlasti v zadnjih Casih, je povedal kardinal, veliko ljudi, ki jih pesti tr-
pljenje vseh vrst, piSe svetemu ocetu in se mu zahvaljuje, ker jim nje-gov zgled pomaga lazje
sprejemati bolezen in ziveti bolje. Janez Pavel II. prek vsem vidnega trpljenja - tudi ko molCi - sporoCa, da je vsaka bo-leCina neizbezen sestavni del vsakega zivljenja. Z njo je sou-delezen pri Kristusovem trpljenju. Tako trpljenje, ki ga zi-vimo z Bogom in ga darujemo Njemu, ki je sam trpel, Se pra-vi kard. Ratzinger, je lahko velik blagoslov, ima veliko vred-nost. Ce pogledamo na papezevo zivljenje, bomo kmalu razu-meli, da je tudi to njegovo spo-roCilo zelo pomembno, Se po-sebno v casu, ki zeli "vsako bolecino skrivati in brisati."
Priljubljeni katoliSki me-seCnik se tokrat obraCa na svoje bralce v duhu Velike noCi, najveCjega praz-nika kristjanov. Ze v uvodniku nas oCe urednik Franc Bole opozarja na izredno vaznost, ki jo ima spoved predvsem v postnem Casu. Ta Cas je namreC Se najbolj pri-meren, da se zazremo v svojo notranjost in se vpraSamo, kaj nas Se lahko reSi. Cetrta cerk-vena zapoved naroCa, naj vsaj v velikonoC-nem Casu prejmemo sv. obhajilo. Evhari-stija, hrana za bogato zivljenje, je tudi tema-tika meseCne priloge.
Papez Janez Pavel II. je razglasil leto evhari-stije, ki bo trajalo do konca letoSnjega okto-bra. Kaj naj bi kristja-nom pomenil ta zakra-ment?
Gost, oziroma gostja meseca je tokrat Jozica LiCen, namestnica rav-natelja Skofijske karitas Köper. V pogovoru z g. Bozom Rustjo nas sredi postnega Casa vabi k dobrodelnosti in nam razlaga, kako se nabirajo prispevki za potrebne na svetu, kako po-tekajo dobrodelne akcije, ko-liko sodelavcev ima, ter nam nasploh govori o stiski soClo-veka. V rubriki priCevanje, nas uredniStvo seznanja z zivljenj-skim likom duhovnika Danije-
la Halasa, ki so ga pred Sestde-setimi leti umorili komunisti. ZaCel se je postopek za njegovo beatifikacijo, obenem pa je bila leta 2001 urejena romar-ska pot, ki povezuje vse kraje, kjer je Halas deloval kot duhovnik. Ce obrnemo Se
nekaj strani, se lahko zaustavi-mo pri tako imenovanih lazjih tematikah. Med njimi sta za-nimiva obisk slovenske hokej-ske reprezentance in intervju s televizijsko voditeljico SaSo Einsiedler. Poleg tega, kar smo vam razodeli, dobite v tem ognjiSCu Se mnogo zanimivih zapisov, intervjujev in razno-raznih rubrik.
Meti
Zavod sv. Stanislava, 26 Jebruar 2005
Obcni zbor Skofijske karitas Ljubljana
ObCnega zbora Skofijske karitas Ljubljana se je udelezilo veC kot tristo prostovoljcev iz 92 zupnijskih karitas. V imenu sluzbeno za-drzanega nadSkofa msgr. Aloj-za Urana se je obCnega zbora udelezil ljubljanski pomozni Skof msgr. Andrej Glavan, ki je sodelavce karitas pozdravil z besedami: "Vi delate naSe krSCanstvo prepriCljivo. Uboge boste imeli vedno med seboj. Tudi v razviti Evropi, v katero smo vstopili, potrebujejo ljudje materialno in duhovno po-moC, bratsko besedo, ki dviga in daje pogum za zivljenje." Kot gost je so zbor pozdravili g.
Simon Tull (Caritas Mainz, NemCija), g. Ilija Marinovic (Kolibe, Bosna in Hercegovina, prejemniki pomoCi v akciji To-pli dom) in predstavnik RdeCe-ga kriza Slovenije g. Ivan Hva-la. S pisnimi pozdravi so se na udelezence obrnili predsednik Slovenske Skofovske konferen-ce in predsednik Slovenske karitas mariborski Skof dr. Franc Kramberger ter predstavnik Ministrstva za delo druzino in socialne zadeve RS g. Gra-brijan. ObCni zbor je popestri-lo kulturno dogajanje z glasbe-nim nastopom skupine Kore-nine in monodramo Mala pot v izvedbi igralke Anamarije Stukelj. Z zanimanjem smo spremljali tudi predavanje
UrSke Baloh z naslovom Evha-ristija v mojem zivljenju. Leto 2004 je bilo za Skofijsko karitas Ljubljana uspeSno. To smo ugotavljali iz pripravljene broäure, prebranih poroCil in razprave na obCnem zboru. Skofijska karitas povezuje 120 zupnijskih karitas z veC kot 1.500 prostovoljci. V letu 2004 so zupnijske karitas v svoje vr-ste na novo vkljuCile veC kot sto prostovoljcev.
Akcije zbiranja sredstev po-tekajo po zupnijah preko cele-ga leta. NajveC zbranih sredstev namenjamo pomoCi starejSim in bolnim, socialno ogroze-nim druzinam in posamez-nikom, druzinam z veC otroki, brezdomcem, slepim in slabo-
vidnim, odvisnikom in otro-kom v stiski. V lanskem letu smo s hrano in plaCilom poloz-nic pomagali 10.688 prosil-cem. Nakupu hrane za pakete in higienske potrebSCine smo namenili 40.719.381,00 SIT, pomoCi prosilcem pri plaCilu poloznic za dodatno zavaro-vanje, elektriko, vodo, plin in stanovanje pa 42.415.982,00 SIT.
V okviru akcije Druzina smo razdelili 4.583.197,00 SIT. Ak-cija je ze ustaljena oblika pomoCi prosilcem, katerih stiske presegajo oblike in viSine pomoCi, ki jih nudijo zupnijske karitas. Letos smo äestinSestde-setim druzinam pomagali pri nakupu kurilnega olja, bele tehnike, gradbenega materiala in pri plaCilu poloznic. Tako kot p re j Sn ja leta smo pomagali tudi otrokom pri nakupu Sol-skih potrebäCin. S tem name-
nom smo razdelili
17.612.890.00 SIT in pomagali
1.448 otrokom. Ze veC let za-pored organiziramo letovanje za tiste druzine in otroke, ki bi sicer ne mogli na poCitnice. Z nami je lani poCitnikovalo 48 otrok in 13 druzin. PomoC po-sredujemo tudi potrebnim v tujini in tako smo ze sedmo leto pomagali prizadetim v Bo-sni in Hercegovini. S postno akcijo Topli dom smo zbrali
6.569.463.00 SIT. Namenili smo jih obnovi poruSenih hi§ v zupniji Kolibe ter nakupu moke in jabolk, ki smo jih po-slali v Travnik, Zenico in Sarajevo. Dober je bil tudi odziv v akciji LaCni otrok - gradimo most solidarnosti, ki smo jo iz-peljali skupaj s Skofijsko karitas Köper, v katero se je vkljuCi-lo nekaj nad Stirideset sloven-skih Sol. Poleg igraC, otroSkih oblaCil in äolskih potrebSCin
smo zbrali 5.852.485,00 SIT. UspeSna je bila tudi akcija zbiranja sredstev za pomoC ob po-tresu v PosoCju, zbranih je bilo kar 26.670.803,00 SIT.
Poleg materialne pomoCi nu-dimo tudi pomoC brezdomcem, ostarelim, izposojamo or-topedske pripomoCke in preko svetovalnice nudimo psihoso-cialno pomoC tistim, ki imajo tezave pri vzgoji, pri medseboj-nem sporazumevanju, posa-meznikom, ki so jih tezave pri-vedle v krizo, iz katere ne vi-dijo izhoda, posameznikom, ki se v delovnem okolju ne poCu-tijo dobro, tistim, ki se loCujejo in ne morejo preboleti izgube, tistim, ki so nezadovoljni v partnerskem odnosu ali so v druzini delezni nasilja s strani partnerja, mladostnikom v tezavah idr. Opazamo, da tovr-stne oblike pomoCi iz leta v leto potrebuje in iSCe veC ljudi.
5. POSTNA ■ TIHA ■ NEDELJA
Ezk 37,12-14; Ps 130; Rim 8,8-11; Jn 11,1-45
Pred leti sem hotel obiskati zapornika, a mi niso dovolili. Tedaj sem prosil, da bi mu iz-roCili pismo, ki sem ga s par besedami tolaz-be izrodil v direkciji. Ze Cez par dni sem prejel odgovor z zahvalo. Pismo je bilo daljSe od mojega. V njem me je pretresel stavek: "Tu sem kakor ziv zakopan."
Berilo iz preroka Ezekiela, ki ga danes bere-mo, ne govori o vstajenju "mesa", od mrt-vih, ker so naslovljenci, Izraelci vsuzenjst-vu v Babiloniji, kamor so jih odpeljali ob poruSenju templja in opustoSenju domovi-ne 1. 587pr. Kr., Se zivi. Podutijopa se kot zivi mrtvaki, ker niso ved svobodni. So v tujini, so kakor zakopani, od vseh pozablje-ni.
Toda Bog jih ni pozabil. Napovedal jim je reSitev iz suznosti, iz grobov tujine. Pripeljal jih bo domov v Izrael (Ezk 37,12-14). Ta osvoboditev je podoba velidastnega vstajenja od mrtvih vseh ljudi, ki so umrli
ali zaspali v Gospodu. Tedaj jih ne bo postavil zopetna njihovo zemljo, padpa v vedno domovino.
Sv. pismo je polno tolazbe, ker obljublja ce-lotno odreSenje, ki se zadenja postopna ze na tem svetu, a spopolnilo se bo v vednosti. To pa pomeni za hudo potrtega dloveka edi-no tolazbo, saj ga nihde in nid ne more po-tolaziti.
Tudi danaSnji psalm (Ps 130), ki ga molimo tudi pri pogrebih, izraza nedopovedljivo sti-sko dloveka, ki je kakor na dnu vsega. Upa pa v Boga, ki rad uslßuje ponizno proSnjo. Svojo boledino ponese na dan, na opazoval-nico, kakor strazar, ki hrepeni po zarji, po svetlobi, ven iz teme in zapuSdenosti. Ze tu-zemska reSitev dloveka dviga in osvobaja, pozivlja. Je znamenje, podoba dokondne reSitve celega dloveka, duse in "mesa"ali te-lesa.
Drugo berilo, list apostola Pavla Rimlja-nom, pa nagovarja vse, najzivimopo duhu, ki naj v nas prebiva, ker bo Bog priklical v zivljenje tudi naSa umrljiva telesa (Rim 8,8-11).
Sezimo pogostoma po Ps 22., ki ga je Jezus, vsaj prvi odlomek, molil umirajod na krizu:
"Moj Bog, zakaj si me zapustil?’’ (v. 2). Psalmist nadaljuje: "Obkrozilo me je mnogo juncev, baSanski biki so me obdali; svoje gobce so razprli proti meni, kakor lev, ki tr-ga in rjove... Obkrozili so mepsi, drhal hu-dobnezev me je obkolila; prebodli so mi roke in noge ... ReSi pred medem mojo duSo, iz pasje Sape, mojo edino; odreSi me iz levjega gobca, izpred bivolskih rogov si me usliSal!" (w. 13-22).
Seveda vsak dlovek v stiski ne more izrecno misliti na vstajenje, a ko hrepeni po zdravju, po reSitvi, je naravnan na dokondno reSitev, na vstajenje. Ves se zaupa Bogu, kotkristjan se zaupa Jezusu, ki ga izroda Odetu. Duhovniki, taboriSdniki med drugo svetov-no vojno, ki so bili po italijanskih, nemSkih in ruskih barakah nedloveSkega trpljenja, umiranja in smrti, so bolj izrazito dozivlja-li umiranje s Kristusom in vero v vstajenje tudi telesa. Skrivaj so se krepili z Bozjo besedo, ki so jo dobro poznali, zlasti z Jobom, s Psalmi, poleg 22. Se posebej s Ps 88. (w. 2-19), z Razodetjem.
Ker tej nedelji pravimo Se TIHA, se bolj po-svetimo notranjemu dozivljanju blazenega trpljenja naSega Gospoda. Vanj vkljuduje-
mo vse trpine Siroko po svetu. V duhu in v veri jih gledamo zakrite v boledino, tihe in neme, kakor da bigledali trpedega Gospoda. Saj de ne zakrivamo vedrazpel in svetih po-dob po cerkvah, to naredimo vduhu. Vsekakor berimo tudi doma ves danaSnji evangelij (Jn 11,1-45). Cudovitje. Spoznali ga bomo po besedah Marte in Marije, Se posebej po Jezusovih besedah. Prijateljski duh je povezan s skrivnostnim zadrzanjem do Bozjega Sina (v. 27), ki izreka enkratne be-sede: "Jaz sem vstajenje in zivljenje!" (v. 25).
Marta in Marija si pridakujeta karkoli odreSujodega, a da jima bo Jezus naredil tak dudez, si ne upata niti misliti. Saj je bratze na poti trohnjenja. Toda Jezus hode pokaza-ti, da bo vrgel sprestola smrtin njenega go-spodarja, hudida, s strahom vred (Heb 2,15). In detudi je Lazar, ki ga je Jezus obu-dil od mrtvih, moral zopet umreti temu svetu, je vendarle ta duded rodil novo, trdno in neomajno zaupanje v vstajenje vseh pravid-nih.
Zato ponavljajmo Jezusu, Bogu in dloveku, naSemu prijatelju: "Ti si vstajenje in zivljenje!" (Jn 11,25).
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
10. marca 2005
(Vpreureditvi slovenske cerkvene pokrajine
Skof Kramberger za Vecer: skofijo v Celje in Prekmurje
Mariborski Skof in predsednik Slovenske Skofovske konfe-rence (SSK) Franc Kramberger je v pogovoru za VeCer med drugim povedal, da, Ce se bo mariborska Skofija delila, po-tem se mora na tri dele: Maribor, Celje in Murska Sobota. Sicer pa je zelja SSK Cim prej dobiti vojaSki Ordinariat, je Se napovedal Kramberger.
Cez slaba dva tedna bodo Skofje skupaj s papezevim di-plomatom v Sloveniji, apostol-skim nuncijem Santosom Abrilom y Castellom znova razpravljali o preureditvi slovenske cerkvene pokrajine. Nove rimskokatoliSke Skofije mariborski äkof Franc Kramberger, po odhodu Franca Ro-deta v Rim pa tudi predsednik Slovenske Skofovske konferen-ce, vidi v "dogledni prihodno-sti". Maribor bi se razdelil na tri Skofije, prav tako Ljubljana in Köper na dve, takSen je bil naCrt leta 1999.
Pozneje je razdelitev koprske Skofije odpadla, naCrt za Maribor in Ljubljano je ostal enak. Na obmoCju mariborske Sko-fije je do zdaj najbolj dozorela nova Skofija v Celju. A Ce Skofijo dobi Celje, jo je treba nuj-no dati tudi Murski Soboti, pravi mariborski Skof. Delitev pa ne pomeni loCitve, saj bodo Skofijske meje ostale, kakrSne so. Bi pa reorganiza-cija znala pomeniti dvig mariborske Skofije v nadSkofijo in vsekakor nove Skofe. Kolikor mu je znano s pogovorov na njihovih sejah, tudi v ljubljan-ski nadSkofiji razmiSljajo o No-vem mestu in Kranju. Toda to puSCa odprto.
Na vprasanje, ali se bo zdaj v Rimu zgodba z novimi Skofija-mi kaj drugaCe razpletala ozi-roma ali bo vplivalo, da je nadSkof Rode dobil Clanstvo v vplivni kongregaciji za Skofe, saj se tam odloCa o novih Sko-fijah in Skofih, je Kramberger pojasnil, da to imenovanje ne
bo toliko vplivalo. ObiCajno je vsak prefekt kongregacije Se Clan Stirih ali petih kongre-gacij, da se po-svetujejo in da so kongregacije povezane. Ni odloCilen Rodetov glas, stvar z novimi Skofijami pa je ze toliko dozorela, da ne potrebuje posebnih dodatnih utemelji-tev.
Skof Kramberger je Se pojasnil, da so brez dvoma glavni razlo-gi za nove Skofije pastoralni. Vest mu ne bi dala miru, kri-vega bi se poCutil, Ce bi bil sam kakSna ovira. "Ce so pastoralni razlogi, naj se Skofija ustanovi. Ne bi pa bilo dobro, da bi kakSna Skofija zaSla v takSne fi-nanCne tezave, da bi jo morali Cez nekaj let ukiniti. 800.000 do milijon ljudi obsega obiCaj-na Skofija, dovolj velika, da ima lahko svojo fakulteto, bo-goslovje, sodiSCe, urade. Kardinal Sodano nam je leta 1999 rekel, da nas v Sloveniji ni niti dva milijona. Kakor da nam je hotel reCi: Cemu delitev. No, iz-postavili smo pastoralne vz-roke in izzive. Pastoraino delo je v manjSi Skofiji lazje, bolj enotno. Prekmurje je poseben
je zelo natanCno z vsem sez-nanjen in izrazito naklonjen Sloveniji. "Fojb ni mogoCe prezreti ali zamolCati, to so gla-sne stvari. Pomembna pa je objektivna zgodovinska re-sniCnost. Zgodovinarji so na vrsti. KriviCno bi bilo sklepati, da so fojbe delo slovenskega naroda, ki je izvajal genocid. Ali maSCevanje Italijanom. Nikakor ne. Po mojem je to de-lala komunistiCna partija. PrejSnji rezim. Ljudje, ki so se Solali v Moskvi in uvajali tisti terorizem, tisti totalitari-zem...," je dejal Kramberger in dodal, da je registriranih okrog 400 grobiSC po vojni ubitih. Tisti, ki so to naredili in Se zivijo, pa ne priznajo. "Da bi eviden-tirali ne samo zrtve, ampak tudi zloCince. Ko obstaja objektivna resniCnost, lahko Clovek odmoli kesanje in prosi za spravo.”
Na vpraSanje, ali verujoCi od Cerkve dobi odgovore na so-dobne zagate, moralne dvome, je Skof odgovoril, da odgovore v oznanjevanju najde, od njega pa je odvisno, koliko jih upoSteva. Na leto je npr.
14.000	splavov in 700 - 800 sa-momorov, to pa so rane na na-rodovem telesu, ki kriCijo po reSevanju.
Stalisce Slovenske skofovske konference
Medskofijski odbor za kulturo pri SSK podpira vrnitev umetnin in arhivov iz Italije
MedSkofijski odbor za kulturo pri Slovenski Skofovski konferenci (SSK) izraza podporo legitim-nim prizadevanjem vseh pri-stojnih ustanov na obmoCju danaSnje koprske Skofije za vrnitev leta 1940 zaCasno od-peljanih umetniSkih del in arhivskega gradiva. Zadrze-vanje umetnin izven njihove izvorne lokacije in javne funk-cije Se dolgo po tem, ko ni bilo veC razlogov za njihovo evakuacijo, je po mnenju medSkofijskega odbora za kulturo "v popolnem nasprotju z naCeli lastninskega prava in pravne drzave". Zato odbor jav-no poziva predstavnike pristoj-nih drzavnih organov ter umetnostno-zgodovinske in
Jr akob Ukmar, ki se je rodil I 13. julija 1878 na OpCinah, I je po Solanju v nemSki rzavni gimnaziji v Trstu in Stu-diju teologije v odliCnem med-narodnem semeniSCu v Gorici, pel novo maSo v cerkvi sv. Jer-neja na OpCinah, v nedeljo, 21. julija 1901. V dokaj dekadent-nem Casu torej, ki ga poznamo pod imenom "fin de siede", "konec stoletja", v Casu rastoCe sploSne posvetnosti, sekulariza-cije, dekadence v umetnosti in v obdobju duhovnega pesimiz-ma. V vihravem stoletju se je ze napovedoval vrtinec naciona-lizmov, ki so rodili prvo svetov-no vojno in se naposled okrepi-li v ideologijo faSizma in naciz-ma, v veliko tragedijo druge sve-tovne vojne, ki je slovenski na-rod in vse druge slovanske na-rode dodatno oplazila z biCem komunizma. Ta na hitro skici-rani Casovni okvir Ukmarjeve-ga stoletja nam nakaze, v kakSnih tezkih razmerah je zo-rel moz krSCanskega optimiz-ma, uCitelj evangeljske modro-
restavratorske strokovnjake v Italiji in Sloveniji, da "v najk-rajSem moznem Casu z vso po-litiCno benevolenco in strokov-no odgovornostjo dejansko stanje uskladijo s pravnimi normami in umaknjene umet-nine vrnejo njihovim pravim lastnikom, na njihova izvorna mesta in v njihovo izvorno jav-no rabo".
VeCkrat odpovedana in pre-lozena razstava Najdeni zakladi - mojstrovine iz Istre, ki naj bi jo po prvotnem naCrtu odprli
6.	maja 2002 v BeneSki palaCi v Rimu, po spremenjenem naCrtu 19. decembra 2004, potem 28. januarja 2005, nazadnje pa aprila letos v muzeju Revoltel-la v Trstu, v slovenski javnosti vseskozi zbuja veliko zani-
sti in apostol sozitja. Umrl je 2. novembra 1971, v navidez mir-nem, a ranljivem obdobju hlad-ne vojne, ki je 20 let kasneje, tik pred iztekom stoletja, na Baikanu izdivjalo svoje zadnje ab-surdne nacionalistiCne strasti. Pokopan je bil v svojem Crnem talarju, na katerem so bili Se sle-dovi krvave birme, zahrbtnega atentata v LaniSCu v hrvaSki Istri, ko je 24.avgusta 1947 kot apostolski administrator za ju-goslovanski del trzaSke Skofije birmal 237 otrok.
Preizkusil je avstrijski zapor, ne-prestane groznje faSistov, komu-nistiCni teror, obCasen pritisk in prezir cerkvene hierarhije, a ostal je trden, preroSko zazrt v praviCnejSo druzbo in predv-sem v evangeljsko bozje kralje-stvo, ki ga je Cerkvi in CloveStvu prinesel knez miru, Jezus iz Na-zareta. Bolj kot na vidne, zgodo-vinsko dokumentirane pogum-ne Ukmarjeve reakcije na ne-praviCnost, na zaslepljenost od ideologij, bi rad tu opozoril na Ukmarjevo notranjo, duhovno drzo.
Ko je v Skedenjski cerkvi lezal na mrtvaSkem odru, je izzareval mir, pomirjenost s svetom, z
manje, tako zaradi umetnin, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali po veC kot Sestdesetih letih kulturne odsotnosti, kot zaradi problematike njihovega vraCanja. Med eksponati so namreC tudi artefakti, ki so bili leta 1940 zaCasno odpeljani z obmoCja slovenske Istre, na izvorne lokacije pa do danaSnjih dni niso bili vrnjeni.
Zaradi vojne nevarnosti so ita-lijanske oblasti po zakonu 1098 (iz leta 1939) z obmejnih ob-moCij tedanje Julijske krajine leta 1940 preventivno evakui-rale umetniSka (predvsem sak-ralna) dela visoke kakovosti. Celotna akcija zbiranja in od-voza umetnin je bila izpeljana v Stirinajstih dneh junija 1940. Zaboje z umetniSkimi dragoce-
vsemi ljudmi, s samim seboj in z Bogom. Spravljen s cerkveno in svetno oblastjo, spravljen z vsemi sosedi, Italijani, Hrvati, Slovenci, spravljen z nasprot-niki, tudi s komunisti, spravljen z zgodovino.
Od kod ta Ukmarjeva notranja, tiha in blaga sprava? Ni mogla biti samo rezultat njegovega znaCaja, tudi ne samo privzgoje-na vrlina. Imela je globlje kore-nine. Izvira iz sprave z usodo Clovekovega bivanja. V njej je koreninila njegova duhovnost. Bolj kot burno dogajanje v kr-vavem 20. stoletju so ga skrbeli viharji Clovekove duSe, tisti no-tranji nemir, ki ga je dozivljal v posameznikovem zivljenju, tisti nered, ki loCi Cloveka od svoje-ga Stvarnika in OdreSenika. Njegovo zadnje delo, Eshatolo-gija, nauk o poslednji usodi Cloveka in CloveStva, je en sam do-kaz Ukmarjeve duhovne zako-reninjenosti v Bogu. VeCkrat priporoCa: "Ljubite tihotno ziv-ljenje". Mir in spokojnost, mo-litev in zdruzenje z Bogom, bi najraje izza obzidij samostanov preselil na ves svet. V poglavju o smrti se na preprost naCin razo-dene kot uCitelj, ki bi rad svoje
nostmi iz tedanjih obmejnih pokrajin (puljska, trzaSka, reSka, goriSka, videmska) so prepeljali v vilo zadnjega be-neSkega doza Manina v Passa-rianu, po letu 1943 pa so bile premeSCene v Se bolj varne kraje (San Daniele del Friuli) ali pa so bile vrnjene lastnikom. Na celotnem obmoCju je bilo zbranih 380 zabojev. Vsak zaboj je imel svojo Ste-vilko in vsaka slika (ali veC slik skupaj) je bila prevzeta z urad-nim reverzom, podpisom in datumom. Vsak dokument, na katerem je bilo navedeno, da gre za umik umetniSkega dela zaradi protiletalske zaSCite, torej neke vrste zapisnik o umiku umetnine (verbale di ritiro), je bil sestavljen v treh izvodih, ki
uCence popeljal k spravi s smrtjo, Se veC, k vsakodnevni pripravi na odloCilen korak Clovekovega zivljenja, na prestop v veCnost, na sreCanje z Bogom. Na 40 straneh svoje knjige je konkreten, prijetno kramljajoC, bistro moder in zakoreninjen v svetopisemskih naukih. Smrt je namreC Clovekovo najveCje de-janje. Po eni strani jo Clovek dozivlja kot kazensko grenkobo, po drugi pa ima zanj blagodej-ne posledice. Smrt je prizoriSCe boja, kjer je mozno zmagati.
"V fiziCnem pogledu Clovek ne gospoduje nad smrtjo, paC pa se ji mora pasivno ali trpno pod-vreCi, kakor vsako drugo zivo bitje. More se pa, dokler je pri zavesti, Se enkrat orientirati na Boga, na izvor svojega zivljenja, z dejanji vere, ljubezni, pokor-SCine in vdanosti ter tako zakljuCiti svojo pozemeljsko ek-sistenco z najlepSo Clovekovo dejavnostjo. Tako Clovek nadv-laduje smrt in, ko ji fiziCno pod-leze, jo duhovno premaga" (Eshatologija, 27).
Ukmar je v tem boju zmagal. Ni duhovno premagal le svoje, osebne smrti, ampak tudi smrt vseh ideologij krvavega in tra-giCnega dvajsetega stoletja. Slo-vencem bo kot svetnik lahko postal vzor strpnosti in sprave.
Zvone Strubel}
so jih prejeli lastnik umetniSkega dela, prevoznik in Nadzor-niStvo (Soprintendenza) v Trstu. Prevoze je opravljalo podjetje Exener iz Trsta.
Iz gradiva za odpovedano raz-stavo maja 2002 v Rimu izhaja podatek, da so 11 zabojev umetnin iz Kopra in Pirana 20. junija 1940 prepeljali v Mani-novo vilo, jih leta 1970 preme-stili na rimsko spomeniSkovar-stveno nadzorniStvo ter shra-nili v BeneSki palaCi, leta 1990 pa so zaboje prviC inventarizi-rali, valorizirali in katalogizira-
li.	To pomeni, da so bila umetniSka dela iz obalnih cerkva, samostanov in koprskega mu-zeja z uradnimi potrdili umaknjena v Italijo do danaSnjih dni, saj po 2. svetov-ni vojni zaradi nastanka nove meddrzavne meje, ki je bila uveljavljena s pariSko Mirovno pogodbo septembra 1947 ozi-roma z Londonskim memo-randumom oktobra 1954, niso bila vrnjena na izvorna mesta
in zato niso opravljala javne funkcije, za katero so bila pr-votno namenjena. Na oltarjih obalnih cerkva, v samostanih in v stalni zbirki koprskega mu-zeja na njihovih mestih zevajo praznine.
Odtlej veljajo za zaCasno odne-sena, teCejo pa strokovni in di-plomatski postopki za njihovo vrnitev na izvorna mesta. Pisna dokumentacija o zah-tevkih za vrnitev del je zaCela nastajati ze leta 1954. Seznam obsega danes 55 slikarskih del, dve kiparski in Sest artefaktov umetne obrti. V seznamu so pod Stevilko 77-78 navedeni tudi arheoloSki predmeti, ki zahtevajo drugaCno obravnavo in so bili zato ze pred leti Crta-ni s seznama restitucijskih zah-tev - s pripombo, da je njihov Studij mogoC na njihovem hra-niSCu, navedbe Sonje Ane Hoyer iz besedila v Primorskih sreCanjih (2002) povzema taj-nik medSkofijskega odbora za kulturo pri SSK Milan Knep.
Kratka
Nadskof Uran imenovan za rednega clana Evropske akademije znanosti in umetnosti
Prof. dr. Felix Unger, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti (EAZU) s sedezem v Salzburgu, je sporocil, da je bil ljubljanski nadskof in metropolit msgr. Alojz Uran na seji senata 21. januarja 2005 izvoljen za rednega clana EAZU v razredu za svetovne religije. Nadskof Uran se je 5. marca tudi udelezil plenarnega zasedanja Akademije.
V razredu za svetovne religije je bil tako pridruzen dosedanjim slovenskim clanom dr. Alojziju Sustarju, dr. Francu Rodetu, dr.
Jozetu Krasovcu, dr. Stanku Ojniku in dr. Alojziju Slavku Snoju.
V Sloveniji je vec clanov SAZU hkrati tudi clanov EAZU v razlicnih razredih; dr. France Bernik je tudi njen Senator.
EAZU so 1.1990 ustanovili prof. dr. Felix Unger, kard. dr. Franz König in prof. dr. Nikolaus Lobkowicz. Zdruzuje akademike interdisciplinarnih znanosti, mednarodnih pripadnosti in vizionarje evropskega sobivanja in razvoja na raznih ravneh. S svojimi projekti in s 1.300 clani deluje na razlicnih podrocjih humanistike in kulture, ki so razvrscena v sedem razredov: medicina, umetnost, naravoslovne znanosti, socialne vede, pravo in ekonomija, tehnika in okoljske vede ter svetovne religije. Za svoje delovanje navznoter in navzven ima Akademija zelo siroko zasnovano utemeljitev v t.i. Listini strpnosti s podnaslovom Krepost sozitja. Vkratkem uvoduje poudarjeno, da je vir clovekovih pravic dostojanstvo vsake osebe, varovanje druzine pa prednostna naloga. Medsebojno spostovanje terja iskanje soglasja med razlicnimi izrocili in svetovnimi nazori glede temeljnih vrednot; kjer pa soglasje ni mogoce, je treba zagotoviti vsaj mirno sozitje.
Ukmarjev pogled nad zvezde (4)
Jakob Ukmar, apostol sprave
liciji gre." Glede pasto-rale v ustanovah zapr-tega tipa, ki jo naCelo-ma zagotavlja t.i. va-tikanski sporazum, je veliko ze reSeno, samo "pozakoniti" je Se treba. Skoraj v vseh bol-niSnicah imajo kapele in bolniSke kurate, prav tako v domovih za ostarele.
"Sporazum s Svetim sedezem je osnova, ko-maj na zaCetku smo, vse ostalo Se Caka. Izo-brazevanje: imamo Sti-ri katoliSke gimnazije, ampak kaj pa osnovne Sole. Strokovne srednje Sole, ker ne gre vsa
del naSe Skofije. Po mentalite-ti, po zgodovini..."
Glede vojaSkega ordinariata se bo Kramberger v Cetrtek skupaj z ljubljanskim nadSkofom o tem pogovarjal z ministrom za obrambo. Zelja Slovenske Skofovske konference je Cim prej dobiti vojaSki Ordinariat. Skofovska konferenca zaprosi v Rim za vojaSki Ordinariat, po-trebujejo pa Se pristanek obrambnega ministrstva, kar jim je tudi obljubijeno.
"Za pastoralo v vojski in v po-
mladina v gimnazije. Da ne reCem katoliSka univer-za, kakor je povsod drugod obiCajno. Potem so Se gospo-darsko-finanCna vpraSanja, vz-drzevanje kulturnih spome-nikov...," je Se pojasnil Kramberger.
Kramberger sicer ni gledal fil-ma Srce v breznu, je pa zelo dobro informiran o fojbah. V tistih dneh je na vljudnostni obisk sprejel italijanskega vele-poslanika v Sloveniji, s katerim sta se v pogovoru dotaknila tudi vpraSanja fojb. Veleposlanik
• y-|	NOVI
6	10.	marca	2005	(jOflSKä	GLAS
Kratke
Slovenska konzulta pri goriski obcini / Kip Simona Gregorcica v mestnem parku
Clani slovenske konzulte so na zadnji seji 2. marca posvetili posebno pozornost kulturni politiki goriske obcinske uprave. Srecanja sta se udelezila tudi odbornika Claudio Cressati in Damijan Terpin. Odbornik za kulturo je predstavil obcinski program na kulturnem podrocju in podcrtal vlogo, ki jo ima gledalisce Verdi z raznimi sezonami na gledaliskem, glasbenem in baletnem podrocju. Veliko pridobitev predstavlja tudi dogovor z novogoriskimi kulturnimi ustanovami in Kulturnim centrom Lojze Bratuz v okviru projekta Mozaik, ki predvideva, da se abonenti posameznih institucij lahko pod ugodnimi pogoji udelezujejo predstav vseh ustanov, ki sodelujejo pri projektu. Goriska obcina bo predlagala razsiritev sodelovanja s SSG v okviru goriske abonmajske sezone. Odbornik je tudi povedal, da bo obcina v sodelovanju z novogoriskim muzejem pripravila veliko razstavo mladih kiparjev iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaske, katerih dela bodo razstavljena tako v prostorih Goriskega muzeja kot muzeja v Kromberku.
Clani konzulte so odbornika spomnili na predlogo postavitvi kipa Simonu Gregorcicu v mestnem parku in o izdaji publikacije o Trgovskem domu. Zavzeli so se za slovensko toponomastiko in za upostevanje in vrednotenje kulturne raznolikosti, ki mora priti do izraza tudi v sodelovanju slovenskih kulturnih skupin v uradnih pobudah goriske obcine. Odbornika sta potrdila, da seje obcinski odbor pozitivno izrekel o postavitvi kipa Gregorcicu in da bo obcina podprla izdajo o Trgovskem domu. Obvezala sta se, da bo obcina valorizirala slovenske kulturne skupine pri obcinskih pobudah.
Mirko Spacapan: naj bo Svetogorski trg!
Dezelnisvetnik Mirko Spacapan je v pismu novogoriskemu zupanu Mirku Brulcu posredoval svoj predlogza poimenovanjeslovenskega dela trga pred zeleznisko postajo, ki naj bi po njegovem mnenju postal Svetogorski trg. Svetnik SSk navaja globok in simbolni pomen, ki ga ta kraj ima za vse podrocje dalec naokoli. Romarska snidenja na Sv. Gori so ze od nekdaj predstavljala ziv odraz sticisca med verniki razlicnih narodnosti, kar predstavlja pravi vzor evropskega sodelovanja. Vzpetino in romarsko cerkev vidimo s samega trga, Sveta Gora pa predstavlja po Spacapanovem mnenju tudi naraven zacetek za cezalpsko bohinjsko progo. Spacapan ugotavlja, da italijanska stran ni pripravljena na menjavo svojega naslova kljub izrazom iskrenega prijateljstva in cezmejnega sodelovanja. K italijanskemu nazivu Transalpina, ki je ocitno zelo priljubljen pri Goricanih in zupanu samem, bi se tako pridruzilo za slovensko stran trga drugo ime, ki bi povezovalo obcane obeh Goric in skofij. Poleg tega bi trg dobil ime, ki ga ze ima severna mestna cetrt; tudi zato bi se naziv lahko postopoma uveljavil pri obcanih obeh Goric.
Razpis
Natecaj cerkvenega zborovskega petja
Prosvetno drustvo Podgora organizira 1. natecaj cerkvenega zborovskega petja “Bogomir Spacapan".
1. Vpisejo se lahko mesani pevski zbori, ki gojijo cerkveno glasbo, brez omejitev v sestavi in stevilu pevcev.
2. Prednost bo dana zborom, ki redno nastopajo pri spremljanju svete mase.
3. Zbori lahko nastopijo s spremljavo glasbila ali “a cappella”, na koru ali pred oltarjem.
4. Vsak zbor ima na razpolago desetminutni program.
5. Skladbe naj bodo primerne za spremljavo svete daritve skozi vse cerkveno leto, prednost naj bo dana izboru slovenskih avtorjev.
6. Nastopajoce zbore bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo vsakemu dosodila oceno za izvedbo.
7. Na podlagi ocene bodo zbori uvrsceni po vrednostni lestvici, proti kateri ni moznosti ugovora.
8. Ocena bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, njihove intonancne in interpretativne izvedbeter na splosnem vtisu pevskega sestava.
9. Tekmovalo bo sest zborov, ki bodo izbrani na podlagi ocene organizatorjev.
10.Najbolje uvrsceni zbor bo dobitnik nagrade “Bogomir Spacapan” v znesku 500 evrov, drugouvrsceni bo prejel 300 evrov, tretjeuvrsceni pa 200 evrov. Vsi pevski sestavi bodo prejeli priznanje za udelezbo na tekmovanju.
11. Natecaj bo v zupnijski cerkvi v Podgori v nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri.
12. Rok vpisa zapade 15. marca 2005. Do tega datuma morajo zbori predstaviti organizatorjem program z notnim materialom na sledeci naslov:
PD Podgora, Ulica San Giusto 11,34170 Piedimonte-Podgora, Gorizia-Gorica, Italia-Italija. Elektronska posta: lidijarc@yahoo.it; mirkspac@virgilio.it (Zbor lahko poslje organizatorjem tudi kaseto ali zgoscenko.)
tine Valentindd Osrednjo to-cko so seveda predstavljali o-troci, saj je bil praznik name-njen njim, njihovi pripravlje-nosti, pozrtvovalnosti in vz-trajnosti. OtroSki zbor je zapel nekaj pesmi Janeza Bitenca in Lencke Kuper. Nato sta skupno nastopila oba zbora, nazadnje pa se je predstavil Mladinski zbor, torej mladina, ki bo Cez kakSno leto pela ze v meSanem zboru dornacega druStva. Ve-Cer je povezovala Costanza Frandolid
Po koncertu je Lojzka Bratuz v imenu ZCPZ iz Gorice prinesla svoj pozdrav in Cestitke ob tako lepem jubileju. V svojem pose-gu je podCrtala pomembno vlogo, ki jo ima petje v Stever-janu ze mnogo let. Izrazila je tudi voSdla za nadaljnjo rast OtroSkega in Mladinskega zbora.
Nazadnje gre Se zahvala osnov-ni Soli Alojza Gradnika in Ales-siu Stasiju za pripravo kulise-rije, Marku Lutmanu pa za oz-vocenje in l ud .
Ob tem jubileju je prav, da v prvi vrsti iz srca Cestitamo vsem vzgojiteljem, ki so se v le-tih zvrstili v vlogi duSe zbora, starSem, otrokom in vsem, ki jim zbor stoji pri srcu. Bistveni cilj OtroSkega zbora je sociali-zacija in druzenje otrok, ob njiju pa tudi zahtevnejSa nalo-ga, in sicer vzljubitev petja in slovenske pesmi. Mislim, da je to mladim Steverjancem zna-no.
MD
Cetrta Otroska urica v Feiglovi knjiznici
Pravo prijateljstvo ne pozna predsodkov
Zunaj je v ponedeljek, 28. februarja, brila mrzla burja, toda vec kot tride-setim otrokom je bilo v Mladinski sobi Feiglove knjiznice prav prijetno toplo ne samo za-radi ogrevanega prostora, am-pak tudi zaradi topline, ki jo je izzarevala pravljica cetrte OtroSke urice. Sedem dijakinj licejskega pola S. Gregore c-P. Trubar, Chiara Mucci (nonica pripovedovalka, zavita v Sal in pisano odejo), Arianna Pinna, Sara TerdC, Sara Cocetta, Tanja
Zorzut (mucki), Maja Pahor (hrCek) in Teja Pahor (mentori-ca in spobujevalka odrske zvr-sti iz vrst Vesne TomsiC), je iz-bralo in si z dobro voljo ter s pohvalevrednim prostovolj-nim delom, brez vsakrSne pro-fesorske pomod, zamislilo in uresnidlo uprizoritev pravljiC-ne zgodbice Prijatelj in pol. S skromnimi scenskimi pripo-moCki in kostumi so se dekle-ta vzivela v skupino muckov, ki so bili povezani v tajno druStvo. Vanj niso hoteli spre-
jeti muca, ki je imel za prija-telja drobnega hrCka. Ko pa je prav ta mala zivalica reSila ziv-ljenje voditelju druSdne, sta seveda Se beli muc in hrCek po-stala dobrodoSla dana macjega zdruzenja. Pravo, iskreno prijateljstvo premaga vse ovire in dobrohotno sprejme tudi dru-gaCnost, to je bil lepi nauk pravljice, v katero so pridne iz-vajalke sproSteno vkljudle tudi malCke. Ob koncu so jih po-vabile, naj okrasijo pusto, za-puSCeno rnaCjo hiSico. Otrod so z zivimi barvami flomastrov pobarvali risbice z raznimi predmeti, zivalicami in rozica-mi, ki sta jim jih izrodli zmeraj vljudni knjiznicarki Luisa Ger-golet in Breda BertalaniC, ter jih s pomoCjo "muckov" zale-
pili na steno.
Zavzeta dekleta so v spomin na ta posreCeni igralski podvig prejela knjizni dar.
Pravljicno srecanje je tudi tok-rat nudilo otrokom bogat stik s slovenskim jezikom, posredo-valo vzgojno misel, jim omo-godlo prijazno druzenje z vr-stniki v prisrdiem vzduSju in jim dalo, kot vselej, priloznost za izbiro zivahno ilustriranih knjig raznovrstnih pravljic, s katerimi je goriSka Feiglova knjiznica prav dobro zalozena. Zadnjo otroSko urico iz le-toSnjega niza bo v aprilu ob-likovala med otroki zelo pri-ljubljena udteljica in izvrstna ljubiteljska igralka Majda Za-vadlav.
nc
L
e nedolzne od otrok, ki nemoCno opazujejo in dozivljajo realnost ok-rog sebe, lahko nepo-gojeno pricajo o krutosti zivljenja. Zato se odrasli ljudje pred otroSko stisko Se najbolj ganemo, kajti v njihovih oCeh lahko zazremo golo resnico. To dejstvo je priSlo jasno na dan na razstavi v goriSkem avditoriju "Ko je umrl moj oCe", ki je nastala po zaslugi po-soSkega raziskovalnega in dokumentacijsko-zgo-dovinsko-socialnega sre-diSC Leopoldo Gasparini v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije in muzejem novejSe zgodo-vine Slovenije, ki sta omogodla objavo slik, spisov in fotografij. Gre za razstavo (na ogled je bila do konca februarja), ki prek otroSkih spisov in risbic prikazuje nasilje in tegobe, ki so jih slovenski in hrvaSki otroci pretrpeli v italijanskih taboriSdh na Ra-bu, v Gonarsu, Viscu, Trevi-su, Padovi in Renicciju, po-stavljenih na robu italijanske vzhodne meje v letih 1942-
Razstava v goriskem avditoriju
Ko je umrl moj oce
Centro isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale 'Leopoldo Gasparini*
Quando mori mio podre
Disegni e testimonianze di bambini dai campi di concentramento del confine orientale (1942 - 1943)
Ko je umrl moj oce
Risbe in priüevanja iz koncentracijskih taboriSü na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)
Metka Gombac, Boris M. Gombac, Dario Mattiussi
eoNftüsi
tot iah
43. O tem pripovedujejo por-treti slikarja Staneta Kumarja, ki je v taboriSdi v Gonarsu s svinCnikom in papirjem upo-dobil to zalostno plat zgodo-vine. Okupatorji, ki so se maSCevali zaradi uporov OF proti italijanski nadvladi, so trdo pritisnili ne samo na voj-sko, ampak tudi na civilno prebivalstvo. Tarda njihove slepe jeze so zato bili tudi zen-
ske, ostareli in otro-ci. Potem ko so jim zazgali domove in vasi ter pobili zivi-no, so se domadni zadeli skrivati med skalami in gozdovi, a to ni bilo dovolj, da bi zbezali pred kruto usodo. Italija-ni so jih usmerjali najprej v zbirna, na-to pa v prava kon-centracijska tabo-riSCa. Ljudje so tarn ziveli v neznosnih zivljenjskih razme-rah, umirali so od lakote, mraza, bo-lezni. Otroci so bili v teh taboriSdh Se najbolj prizadeti, saj so dozivljali grozote, ki si jih niso znali razloziti. To je razvidno iz preprostih in prav zato ganljivih zapisov, ki za-pedatijo njihove spomine; neizbrisne spomine, ki jih bodo zaznamovali za vse zivljenje. Poleg mraza in bo-lezni so otroci morali trpeti Se zaradi raznoraznih vremen-
skih ujm, kot so bile npr. po-plave na Rabu, predvsem pa jim je brezdvomno zadala grozen psiholoSki udarec smrt starSev (kot pravi sam naslov razstave).
Po kapitulaciji Italije so se in-ternirani otroci zadeli vracati na domove. Tisti, ki so name-sto svoje hiSe zagledali le pusto pogoriSCe in so zgubili starSe, so bili nameSCeni po domovih raznih sorodnikov ali nesebidnih prostovoljcev. Lahko so zopet zadeli obisko-vati Sole in se priblizali dru-gim otrokom, ki teh grozot niso doziveli. Da bi jih iztrgala iz sveta spominov in jih prek obujanja spominov nekoliko otresla notranjih ran in obre-menitev, je takratna prosvet-na oblast ob tretji obletnici OF razpisala prvo tekmovanje za Solsko mladino. Udtelji so otrokom ponudili moznost, da s spisi in risbami spregovo-rijo o neizmernem trpljenju, ki so ga nosili v sebi. In prav na podlagi teh zapisov so po-stavili razstavo, ki nas opo-minja, da je vsako nasilje vredno najostrejSe obsodbe, Se posebno nasilje nad otroki.
Metka Kuret
Foto Bumbaca
30-letnica delovanja Otroskega in Mladinskega zbora v Steverjanu
*1	I	1*1*	•	du	prilo-
Praznik mladin in pesmi “
ki jo je uredila
Eliana Humar.
Slovensko katoliSko prosvetno druStvo F.B. Sedej se od nastanka ponaSa z razvejanim in pestrim delo-vanjem; posamezne sezone so programsko nabite in vsebin-sko kakovostne. V petdesetlet-nem neprekinjenem delova-nju se pri druStvu veckrat sreCujejo s pomembnimi ob-letnicami, ki jih belezijo posamezne vdanjene skupine in se jih je vredno primerno spom-niti.
PriSli smo tako do leta 2005, ko Steverjanci proslavljajo po-memben jubilej, in sicer 30.
obletnico nepretrganega delovanja OtroSkega in Mladinskega zbora. Prav lepa mnozica domadnov in prijateljev se je zbrala 6. marca ob 16. uri v Se-dejevem domu, da bi skupaj obelezili vazni mejnik. "Blaze-ni Anton Martin SlomSek je dejal, da je petje bozji dar. Tudi mi lahko reCemo, da je naS OtroSki in Mladinski zbor bozji dar za naSe verno obCest-vo, za SKPD FrandSek B. Sedej in za ves Steverjan". Kulturni spored se je priCel z mislijo do-maCega zupnika Antona La-zarja, ki jo lahko razberemo tu-
Ob priloznosti je bila torej obliko-vana broSura Pe-sem je naSe ve-selje - Ob 30. ob-letnici OtroSkega in Mladinskega zbora, zajeten prikaz celotnega delovanja Otroskega in Mladinskega zbora skozi desetletja. BroSura je pos-veCena spominu na Anko Cernic, od vsega zaCetka gonilno silo zbora. Poleg kraj Sega zgodovinskega orisa do leta 1975, dejavnosti zbora v zadnjih tridesetih letih, lahko poblize pregledamo nastope od leta 1975 do da-naSnjih dni. Poleg tega si lahko ogledamo vec barvnih in crno-belih fotografij. Za uresnidtev publikacije se je treba zahvali-ti finandii podpori Zdruzenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice.
Po pozdravu predsednika SKPD F. B. Sedej Mihaela Cor-sija in branju zupnikove misli je bil oder prepuSCen zboru pod vodstvom Eliane Humar in ob klavirski spremljavi Mar-
SplaEei
r rrm j «
lö'iiSfä|ä |k d Bäj
Vsak preberite svezi slovenski v
NOVI
GLAS
GoriSko druStvo Concor-dia et pax ima za seboj desetletja delovanja. Njegovi clani so Slovenci in Ita-lijani razliCnih usmeritev. Delo-vanje poteka na obeh straneh meje, drustvu predsedujeta iz-meniCno Italijan ali Slovenec. Trenutno je njegov predsednik zupnik Vinko Paljk iz Solkana. Ze leta 1993 se je na pobudo Krozka za politicne, kulturne in druzbene Studije A. Rizzati sku-pina iz Gorice in Nove Gorice poklonila zrtvam fojb pri gro-biscu na Trnovem. Pred tem se je udelezila sv. maSe v trnovski cerkvi, pri kateri sta ob sloven-skih in italijanskih duhovnikih somaäevala dekana iz Gorice (S. Ambrosi) in iz Solkana (V. Paljk). Udelezenci srecanja so bili poleg predstavnikov ze omenjenega druStva Rizzati in revije Iniziativa Isontina §e predstavniki Mittelevropskih kulturnih sreCanj, Inätituta za druzbeno in cerkveno zgodovi-no, skofijskega tednika Voce Isontina, srediäCa Stella Matuti-na in Skofijske KatoliSke akcije. Prisotni so bili nekateri svojci zr-tev in nekaj poznavalcev krajev-ne zgodovine iz Nove Gorice in Solkana.
Na pobudo pripravljalnega od-bora se je decembra 1995 zbra-
lo na Sveti Gori nad sto predstavnikov kulturnega zivljenja, obeh äkofij in raznih krajevnih ustanov. Prisotna sta bila tudi goriSki nadskof A. V. Bommarco in koprski §kof M. Pirih. Z ze imenovanima dekanoma je so-rnasevalo 25 duhovnikov. Srecanja sta se udelezila goriäki in novogoriSki zupan, predsed-nica goriSke pokrajine, Senator Darko Bratina in drugi, med nji-mi tudi svojci zrtev. Bogosluzje v cerkvi je potekalo v latinsäni, slovenääni in italijanSCini. Pri proänjah so prisotni molili za zrtve vseh vojn in nasilja ter prosili za mir in sozitje narodov, ki zivijo na tem ozemlju. Skof Pirih je v svoji homiliji naglasil, da kriz sprave, ki so ga ob tej pri-loznosti postavili na Sveti Gori, pomeni, da se Cerkev pri-druzuje proSnjam za odpusca-nje, spravo in slogo. Napis Con-cordia et pax na svetogorskem krizu pa naj bi vodil k spravi in miru med tistimi, ki so povz-rofili strahote druge svetovne vojne in vse gorje, ki je tej vojni sledilo. NadSkof Bommarco je dejal, da s tem dejanjem sprave in miru priporocamo Bogu vse zrtve brez razlik. Tako se je zace-la pot sprave in miru. Druätvo Concordia et pax se je osnovalo na teh temeljih.
1943). Delo je bilo lani pred-stavljeno v Druätvu slovenskih izobrazencev v Trstu (glej Novi glas, 13. maja 2005). V Gorici je avtorja in njegovo delo predsta-vil zgodovinar Ferruccio Tassin ter se navezal na najnovejSe do-gajanje in polemike v zvezi s fil-mom o fojbah. O Capogrecovi knjigi je F. Sessi v Corriere della Sera 5.2.2004 napisal, da avtor krivi amnezije o teh taboriSüh tako desnico, ki se Se ni popol-noma otresla svoje preteklosti, kot levico, ki da je raje poudarja-la zasluge rezistence in antilasiz-ma. A. Bobbio pa je v reviji Fa-miglia cristiana 8.2.2004 napisal, da je ostal Gonars kot dese-tine drugih faSistifnih taboriäC neviden za povojno Italijo in pri tem citiral avtorjevo ugotovitev, da gre za zmanjSevanja in amnezije, ki skrivajo tezke in toc-no dolocene odgovornosti. Drugo predavanje je bilo 4. marca. V prav tako polno zase-deni dvorani smo posluäali trzaSkega psihiatra dr. Pavla Fonda, ki je govoril o slovenski in italijanski polpretekli zgodo-vini. TrzaSki psihiater in psihoa-nalitik je govoril o psiholoSkih pregradah, ki Se danes locujejo Slovence in Italijane, ter o sta-rih stereotipih, ki povzroCajo so-vrastvo in nezaupanje. Dotaknil se je tudi medsebojnega strahu, ki samo zaustavlja proces nor-malizacije, ter nakazal moznosti za preseganje takSnega stanja. Capogrecovo in Fondovo predavanje pomenita vsekakor korak na poti prepotrebnega odkri-vanja zgodovinske resnice in mesebojnega razumevanja.
Andrej Bratul
Tretje predavanje SD Soncnica
Tudi malo kajenja zelo skoduje
Tretji gost zimskih veCerov je bil zdravnik domafin dr. Simon Spazzapan, direkter hospica Via di Natale v Avianu. SluSateljem, ki so se tudi tokrat zbrali v lepem Stevilu, je spregovoril o tezki problema-tiki kajenja, ki je mocno ukore-ninjeno v naSi druzbi in se danes äiri zlasti med mladimi in zenskami. Staräi in vzgojitelji so veckrat pred to odvisnostjo mladih nemoCni in si medse-bojno predajajo to "ognjeno zogo" v pricakovanju, da bo problem re§il "kdo drug", ker sami tega niso sposobni. Predavatelj je najprej spregovoril o epidemiologiji te odvisno-sti. Iz raziskav izstopa, da je trenutno cetrtina vseh ljudi kadil-cev. V glavnem so to moäki, vendar jih zenske, predvsem mlada dekleta, dohitevajo.
V Italiji umre letno 550.000 ljudi, 90.000 smrti je neposredno povezanih s kajenjem, zato je zelo v redu, da je priSlo pred kratkim do moCnejSih zakon-skih omejitev. To je zakon, na katerega smo lahko ponosni, in tudi druge drzave bi se morale
Foto NK
zgledovati po Italiji, je pouda-ril predavatelj.
Kajenje je nedvomno glavni vzrok za rakasta obolenja, ki so drugi vzrok smrti v drzavi takoj za krvozilnimi boleznimi. Ste-vilo rakastih obolenj v Evropi se stalno viSa. Kot je razvidno, zboli za rakom vsak cetrti clo-vek in dva od obolelih bosta za-radi tega zagotovo umrla. Na-pori zdravstva gredo v smer, da bi to ätevilo §e razpolovili. Tudi v naSi dezeli je veliko takih obolelih - F-Jk je tretja za Lom-
bardijo in Venetom - , ker se prebivalstvo progresivno stara in s staranjem oSibi imunski si-stem. Kot drugi vzrok za pora-stek raka pri nas je zdravnik na-vedel zelo visoko Stevilo kadil-cev med leti 1950-1980. Nato je analiziral sestavine dima, v ka-terem je kar 600 na 4.000 sno-vi kancerogenih. Nikotin sam ni rakotvoren, daje pa mocno odvisnost.
Zelo obeuten je med ljudmi tudi problem pasivnega kajenja, ko je marsikdo prisiljen proti volji vdihovati cigaretni dim kadilca. Osupljiv je podatek, da v zaprtih prostorih doseze ko-licina drobnih delcev v zraku tudi 2000 mcg/m3 in gre ta podatek kar tako mimo ljudi, medtem ko v mestih z nad 40 mcg/m3 odredijo omejitev av-tomobilskega prometa!
Od 1.000 mladih, ki redno ka-dijo, jih bo po statistikah 250 zbolelo za rakom. Ceprav je najboljSi boj proti raku zgodnja diagnoza, ki reäi do 90% ljudi, sta Se boljäa preventiva in, & je le mogoce, opustitev kajenja. Vztrajnim kadilcem pa bi mo-
ral biti vsekakor zagotovljen redni screening.
Zakaj pa se cigareta tako opri-me ljudi? Med psihoaktivnimi snovmi, ki razvijajo odvisnosti, je nikotin na prvem mestu pred raznimi drogami, alkoholom, anksiolitiki in stimulansi. Vz-rokov je veliko: kajenje je prijet-no, da takojSnje in ne preinoc-ne ufinke, je vabljivo v druzbi, potrjuje posameznika... Proti temu se je tezko boriti. Zdravnik je Se spregovoril o ne-vrofarmakologiji tobaka in o zdravljenju nikotinske odvisnosti, ki se Se premalo izvaja. Psiholoäke metode predvide-vajo samoodpoved (3% rezul-tatov) in skupinske terapije, ki dajejo najboljSe rezultate (30%), pa tudi hipnozo, ako-punkturo... Pri teh terapijah je zelo vazen prvi teden, zdrzati pa je treba kar §tiri dolge tedne, kolikor traja abstinenüia kriza. Zdravnik je nazadnje analiziral izboljSave, ki nastopijo v telesu po prenehanju kajenja, kako se telo postopno reSi raznih stru-pov in Cisti ter se ponovno uravnavajo fizioloSke dejavno-sti. Svoja izvajanja pa je duhovi-to zakljucil z najnovejSo teorijo o izginotju dinozavrov: najbrz so bili strastni kadilci...
Haijet Dorrtik
Srecanje slovenskih politikov v Izoli Mirko Spa-
_ V	«V*	capan	je
Tezave man|sin
Dne 4. marca je v Izoli potekalo sreCanje dezelnih svetnikov in krovnih organizacij s Klubom Primorskih poslancev. Prisotni so bili Samo Bevk in Aurelio Juri za ZLSD, SreCko Prijatelj (SNS), Josip Bajc (SLS), Marko Pavliha (LDS), Vasja Klavora (DESUS), Slovensko demokrat-sko stranko so zastopali Zvonko CernaC, Joze Tanko in Danijel Krivec. Slovenski predstavniki so izpostavili svoja gledanja na vlogo in pomen slovenske manjSine v odnosu s Slovenijo. Dezelni svetnik SSk
dvojeziC-nost, kot je opazna tudi v dvorani obCinskega sveta v Izoli, je srz problema, zakaj ima zaSätni zakon toliko zastojev. Italija se dvojezifinosti boji - je dejal -, naloga Slovenije pa je, da predlaga sosedi, naj s svojo slovensko manjSino ravna tako, kot sama zna z italijan-sko narodno skupnostjo in ostalimi manjSinami. Slove-nija kot suverena in vedno bolj upoStevana drzava lahko to svojo vzorno zakonodajo predlaga kot osnovo za usklaje-vanje ravnanja z manjSinami. Spacapan je opozoril na Pro-
bleme kraSkega teritorija, ki ga bremenijo vedno veCje sluzno-sti. Slovenija lahko prek evro-pskih krogov doseze ugodno-sti in zaäCite za naS teritorij. Spacapan meni, da mora Slovenija v gospodarstvu vlagati prek slovenskih podjetij, tako da se bo dvignil ekonomski status manjSine in se bo v za-mejstvu izplaCalo biti pripad-nik slovenske narodne sku-pnosti. PodCrtal je tudi problem onesnazevanja solkanske Livarne in potoka Korna, zara-di katerih dobiva RS slabo in zaskrbljujoCo oceno, ki se je preselila tudi v rimski Parlament. "Ugled Slovencev v za-mejstvu je namreC odvisen tudi od teh ocen, ki jih dobiva naSa matifina drzava."
Spovedovanje v velikem tednu v Standrezu
OljCni petek: od 7.30 do 9., zupniSCe, g. Karlo Boläna. Isti dan od 17. do 19., cerkev, g. Michele Centomo (ital.). Oljfna sobota: od
16. do 19., cerkev, g. Karlo Boläna. OljCna nedelja: od 17.30 do 19., cerkev, g. Bozo Rustja. Veliki pone-deljek: od 14. do 15., cerkev, g. Viljem Zerjal; od 17. do 19., zupniSCe, g. Karlo Boläna; od 20. do
22., zupniSCe, g. Karlo Boläna. Veliki torek: od 7.30 do 9., zupniSCe, g. Karlo Boläna; od 9. do 11., cerkev, g. Vojko Makuc; od 17. do 19., cerkev, p. franäSkan; od 20.30 do 22. (mla-dinsko spovedovanje), cerkev, razni duhovniki. Velika sreda: od 7.30 do
9., zupniSCe, g. Karlo Boläna; od 9. do 11., cerkev, p. Mirko Pelicon; od
17. do 18., cerkev, g. Viljem Zerjal.
Pri zrebcmju za potovanje z Novim glasom po sledeh sv. Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko od 17. do 24. maja 2005, pri katerem so sodelovali vsi naroeniki, ki so do 31- januarja 2005poravnali naroenino na Novi glas, je bila izzrebana gospa Vida Zagar Micali iz Borsta.
Cestitamo sreeni narocnici!
Obvestila
V petek, 11. marca, bo ob 19. uri v dvorani Mestne obeine Nova Gorica gost vecera Boris Pahor. Govoril bo o zgodovini primorskih Slovencev po letu 1920 in o aktualnih dogodkih. Vnedeljo, 13. t.m., bo pri sv. Ivanu v Gorici otroska masa.
DruStvo Jadro: v ponedeljek, 14. marca, ob 15. uri se bo na sedezu drustva v Romjanu zacel tecaj izdelovanja velikonoenih okraskov. Vodila ga bo Albina Svetlic.
KD Sabotin organizira na sedezu drustva v Stmavru tecaj roenega in strojnega sivanja za deklice od 10. leta dalje. Vodila ga bo domacinka Eda Pahor, zacel se bo aprila. Koncni izdelek bo poletni komplet “top” in mini krilo. Informacije: 0481 539979.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Informacije: Darko Durcek (0481 882395 ali 0481 32121, trgovina Agrosementi na Travniku) ali tel. 040 229166 (g. J. Markuza). Javitesecimprej, ker odpotuje samo en avtobus. Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite!
Cestitke
V torek, 1. marca, je na trzaskem konservatoriju s prav dobrim uspehom diplomirala na oddelku glasbene didaktike Damijana Cevdek. Svoji pridni kolegici cestitajo “komelovci”.
V jutru skorajsnje pomladi se skrivnostno je zacela vigred tvojega zivljenja... Lepa Vida, zdaj pogumno nadaljuj po poti, ki jo tke skrivnost zivljenja. Praznicno je zdaj v sreu mame Nadje, tatu Petra, Ivancka in male Mire, a tudi v nasem! Druzine Znidercic, Kovic in Boskin.
Vida BoSkin je razveselila mamico Nadjo, ocka Petra, bratca Ivana in sestrico Miro ter vse sorodnike. Domaci zupnik in vse verno obeestvo v Steverjanu cestitata sreeni druzini in vosci obilo zdravja ter Bozjega blagoslova novorojenki in druzini.
Darovi
Za cerkev na Peci: Marija in Romano ob krstu vnukinje Iris 100,00; druzina Gulin v zahvalo ob krstu heerke Iris Gulin 100,00 in za lacne otroke
100.00 evrov.
Za obnovitvena dela gabrske cerkve: dr. F. Crismancich 50,00; Jozica Ferletic Korsic v spomin na sestro Marijo 100,00 ter za MePZ Pupa-Pec 100,00 evrov.
Za misijon p. Kosa: N.N. Rupa
75.00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Movenskeodaaie (od 11.3. do 1712005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 11. marca (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila.
- Iz krscanskega sveta.
Ponedeljek, 14. mann (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 15. marca (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 16. marca (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Jantar-fosilni dragulj iz prastarih gozdov. -Lzbor melodij.
Cetrtek, 17. marca: zvoeni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev.
- Glasba iz studia 2.
SLOVENSKO STALNO GLEDALISCE
OB STIRIDESETLETNICIGLEDALISKEGA DELA IGRALKE MIRANDE CAHARIJA
Mario Ursic
DEJA HUSU
Ljudska igra v dveh dejanjih Rezija: MARIO URSIC
Ponedeljek, 14. marca 2005, ob 20.30 Red A Torek, 15. marca 2005, ob 20.30 Red B in T
Kulturni Center L. Bratuz (Drevored 20. septembra 85)
Za ponedeljkovo predstavo vozi zvtobus po obicajnem voznem redu.
ZDRUZENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUJ>TEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLlSKE PROSVETE
PRIMORSKA PO JE 2005
SODELUJEJO: Mesani pevski zbor Senozece
Zenski pevski zbor Okarina-Podbrdo Mesani pevski zbor Primorje-Ajdovscina Vokalna skupina Prijatli-Selo Moska vokalna skupina Lipa-Bazovica Mesani pevski zbor Planinska roza-Kobarid Komorni zbor Ipavska-Vipava
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuz Nedelja, 13. marca 2005, ob 17. uri
Po poteh spomina in sprave
Pomembne pobude drustva Concordia et pax
Skoraj vsako leto se obnavljajo poti spomina in sprave, navad-no na dveh krajih, lani npr. v Ustju pri AjdoväCini v spomin na zrtve fasistienega nasilja nad vasjo in v Spominskem parku v Gorici v spomin na fojbe. Leta 2000 je bil obisk namenjen Lo-gu pri Vipavi in taboriscu v Vi-scu, leta 2001 Gonarsu in obe-ma obelezjema v Bazovici. O vsem tem in drugem izerpno poroCa Nuova Iniziativa Isontina ät. 37 (julij-avgust 2004). Drustvo je letos v dvorani Pok-rajinskega sveta priredilo dve odmevni predavanji. Prvo je bilo meseca februarja, ko je Carlo Spartaco Capogreco predstavil svoje delo I campi del duce (podnaslov L'internamento ci-vile nell'Italia fascista 1940-
NOVI
GLAS
Dileme nase narodne biti
Akupunktura nacionalnega telesa
Med listanjem Casnika ali prebiranjem knji-ge - kar ni drugega kot opazovanje, oziranje sodobne-ga Cloveka okoli sebe - in razmi-Sljanjem, ki ga spremlja, se ne-hote praskaS med obrvmi ali za uäesno meCico in s tem krepiS svojo zbranost in tok misli. Po-tem pobozas sina, ki te pritece pozdravit - ni nakljucje, da prav po njegovem kuStravem teme-nu; "poCohaS" domaCo maCko, ki z mijavkanjem opozarja, da je ura za obed.
Akupunkturne toCke so na tele-sih vseh zivih bitij. S tem da jih nezno masiramo ali da jih moj-ster "zbudi" z drobnimi iglica-mi, spodbujamo pretok in kro-zenje energije po telesu, v svo-jem in drugih, zavestno ali in-tuitivno. Bolj posveCeni vedo povedati, da vitalnost duha in delovanje telesa v nasprotnem oslabita, Clovek zaCne pesati ali pa zboli.
Gotovo ima tudi narodovo "te-lo" svoje nevralgiCne, obCutlji-ve toCke. To so lahko vozli vpra-äanj, na katere (Se) iäCemo pra-ve odgovore, ker jih zelo potre-bujemo; lahko so prisilno zara-sle rane, nevidne pod povrhnji-co, ki pa ne nehajo boleti; lahko so blokade zamolCanih obdobij preteklosti. Ce se z njimi ne uk-varjamo, Ce ne skrbimo, da o-stanejo pretoCne, Ce ne poga-njamo skoznje sveze, nove e-nergije, se ta v njih ustavlja, ko-piCi in zaCne razkrajati ... kot stojeca voda v blatni mlaki. Veliko od tega, kar se plete in para ta Cas, zadeva v te obCutlji-ve tocke. Razkriva jih in nas o-pozarja, da bi kot posamezniki in narod morali ozavestiti neka-tere svoje lastnosti, znaCajske poteze, sposobnosti in napake, ki so sestavni del naSe dediSCi-ne. Nasledili smo jih ne samo z zgodovino, po kateri nas danes tehtajo in sodijo tudi v evropski druzini, ampak nie manj s svoji-mi geni, z vzorci delovanja in odzivanja. Te pa moremo in zmoremo preseCi in dolgoroC-no spremeniti le sami - z dru-gaCnim sedanjim ravnanjem in
drugaCnimi prihodnjimi izkuS-njami.
Z naslagami in bremeni ne-razCiSCene preteklosti bomo ca-pljali na mestu, se vrteli v krogu in ne bomo dozoreli. ToCke, v katerih zastaja in se brez koristi razkraja energija naSih najve-
Zdravko Dusa (foto JMP)
Cjih razumnikov, umetnikov in znanstvenikov, bodo ostale ne-prehodne, Se veC, zrasle in raz-bohotile se bodo v bule, ki jih bodo prihodnje generaeije do-zivljale kot nekaj se bolj iracio-nalnega, razumsko in Custveno se tezje doumljivega in prebav-ljivega.
Najbrz ni nihee priCakoval, da bomo manj kot leto po vstopu v EU, ko je prevladovala nav-duSenost nad priloznostmi nove, drugaCne prihodnosti, tako nepriCakovano in trdo sooCeni z nevralgiCnimi toCkami svoje zgodovine. Med temi izstopajo: Naä odnos do prikritega naciz-ma in faäizma
... posledica stoletne nacional-ne podloznosti, ki se v znacaju kaze kot pomanjkanje samoza-vesti. Zgodovine ne moremo spremeniti. Prvi in temeljni po-goj, kako se po nacionalni e-mancipaciji kot naeija z drzavo otresti starih kompleksov, je, da se zavemo, da smo odslej sami odgovorni zase - v dobrem in slabem.
Dva zapisa - bolje priCevanji -sta se me dotaknili minuli te-den. Spomin Zdravka DuSe (1), odliCnega pisca in urednika, na besede znanca iz domaCe vasi nekje v tolminskih hribih: "Ti pride lahko en dan en Lah in boS ostal brez hiSe", pa meje gor ali dol... Pisca je staro, ze poza-bljeno opozorilo znanca, pravi-li so mu Domobranc, osupnilo, ko ga je povezal s prodajo slo-venskih bank tujeem in pov-sem moznimi posledicami za zadolzeno obmejno prebivalst-vo. Na to obupno kratkovidno-st naSe liberalne politike sem pred Casom tudi sam glasno opozoril v rubriki Centrifuga na valu 202.
Naä odnos do sprave ... na katerega je zgodovinar Peter Vodopivec (2), kolega in prijatelj iz ätudentskih let, po-gledal z druge perspektive, s sta-liSCa poskusa sprave Martina Pollacka, sina avstrijskega naci-sta in visokega Castnika nemSke SS z zloCini svojega oCeta. Spra-va ni le druzbeno in politiCno vpraSanje. Na tej ravni je lahko deklarativno dejanje, a ostane puhla fraza, Ce je ne spremlja tudi zavestno sooCenje s temni-mi platmi preteklosti svoje last-ne druzine in roda. Sele odkri-to sprejemanje napak oCetov in dedov ter odkrit in poSten po-skus razumevanja okoliäCin in razlogov za barbarstvo, ki so ga bili zmozni tudi sicer vzorni oCetje, je lahko podlaga za spravna dejanja na viäjih rav-neh - v okviru posameznega na-roda in med narodi, pred Ca-som vpletenimi v vojno. Ob ja-snem loCevanju med tistimi, ki so napadali, osvajali in potujCe-vali, ter tistimi, ki so se branili in osvobajali.
Naä odnos do neoliberalizma
... je potreben temeljitega pre-misleka. Zahtevajo ga predv-sem oCitne posledice dvanaj-stletnega obdobja zavzemanja prejSnje vlade za prosto delovanje trznega gospodarstva v imenu razvojnih potreb Slove-nije. PolemiCna razprava o tem, ali je banke in moCna jedra go-
spodarstva potrebno ohraniti v nacionalni lasti, ni prinesla so-glasja. Kot da bi ze vsi pozabili na to, da se je Slovencem v 19. stoletju prav z ustanavljanjem domaCih (torej slovenskih) bank, zavarovalnic in gospodar-skih druzb uspelo resiti pred ponemCenjem. Krepitev centra-lizma in nepripravljenost, toC-neje nesposobnost politike, da bi dokonCala proces obliko-vanja regij v Sloveniji, se naprej vodi v siromaSenje obmejnih obmoCij. Na odprtem trgu zem-ljiSC in nepremiCnin EU se to lahko kaj hitro izkaze kot med-vedja usluga apetitom naSih mejasev.
Naä odnos do kulture
... se je po osamosvojitvi in ustanovitvi drzave korenito spremenil. AngleSCina - svetov-ni esperanto - je po zaslugi po-pularne kulture, uspesni h bla-govnih znamk, vzviSenega ra-CunalniStva in ne nazadnje za-radi neozavescenosti mladih do te mere prodrla v vse pore na-Sega komuniciranja, da ogroza naS jezik. Podjetniki ne spo-Stujejo niti osnovne zahteve, da morajo biti imena slovenskih podjetij in druzb v nasem urad-nem, to je slovenskem jeziku. O tem, da so razmere veC kot kri-tiene, priCa tudi zadnji razpis ministrstva za kulturo za sofi-nanciranje projektov za podpo-ro in razvoj slovenskega jezika: med drugim obljubljajo gmot-no podporo za kriUcno odzi-vanje na primere zapostavljanja slovenskega jezika v javnosti, za poslovenjenje javnih napisov (kot da to ne bi bilo samoumev-no!), za slovenjenje imen prav-nih oseb pri prijavljanju spre-memb v uradnem registru in za prevajanje raciinalmskih pro-gramov... Davkoplacevalci naj torej plaCujejo tudi za ohrani-tev in spoStovanje slovenSCi-ne...!
Tock, ki bi na nacionalnem telesu Slovencev potrebovale korenito masazo, je Se mnogo. A za tokrat bodi dovolj.
Opombe:
(1) Zdravko DuSa: Spremembe dmzinskih staliSC; Sobotna pri-loga Dela, stran 32; 26. febru-arja 2005
(2) Peter Vodopivec: O oöetu in prednikih v vrtincu mnoziCne-ga ubijanja; Ampak, stran 25, ja-nuar2005
DuSan Rogelj
800 KM DOLG SPREHOD
Nace Novak: Camino. Od Nove Gorice do Kompostele. Gorica: GMD, 2004.
Nace Novakje mlad, 1971. leta rojeni novinar, ki ssvojimi zapisi polni strani raznih slovenskih casnikov in revij (Mag, Delo, Tribuna).
Pred leti se je odlocil, da bo preromal celotno pot od Nove Gorice do znamenitega svetovne-ga romarskegasredisca vSv. Jakobu v Kompo-steli (Santiago de Compostella).
Rezultat?
Niti tako tanka knjizica, ki nam podrobno in prodorno predstavlja, v Kerouackovemslogu “onthe road”, celotno romanje in avtorjeva dozivljanja na poti.
Sicer je delo, ki je izhajalo ze kot podlistek v Novem glasu, pozanru potopis, koncipiran dnevnisko, karga postavljavzvrstavtobiografskeliterature. NaSloven-skemje potopis manj razvit knjizevni zanr, kijedome-na potnikov, novinarjev, pustolovcev, se bolj pa gor-nikov in planincev. Temu se niti Novak ne izneveri, saj je poklieni novinar, in nam predstavlja svoje dozivljanje klasienega krscanskega romanja s strani “nevernega” cloveka, ki se nanj odpravi zaradi sie po pustolovscini, pristane pa na duhovno bogatih tleh, na katerih se srecuje najprej sam s sabo, nato pa z razlicnimi romarji, ki ga vsak po svoje zaznamujejo s pozitivnimi ali negativnimi izkusnjami.
Neposrednost pripovedovanja zunanjega dogajanja je prepletena z intimnostjo notranjih vzgibov, ki se pa pojavljajo ponavadi na koncu posameznih poglavij, kardeluje nekoliko didaktieno, vendar nie manj zani-mivo. Tudi izrazanje, ki je pogosto zacinjeno s pogo-vornimi ali slengovskimi izrazi, je verodostojno, mo-derno in berljivo, kar je za tako vrsto literature precej tipieno.
Po zanrski definieiji bi torej potopis Camino spadal v dnevnisko knjizevnost, kjerje simultanost dogajanja
C
ö
• ^ -Q N ö Oi
in pisanja najpomembnejsa prepoznavna instanca. 0-menjena simultanost daje delu tudi potrebno svezino, ki jo bogatijo stevilne “prvo-osebno” posnete fotogra-fije.
Pot, ki jo Novak zarisuje, je vec kotsamo fizicen napor, v katerega nihee ne dvomi, saj je Camino Frances (va-rianta, ki si joje avtorizbral) dolgkar800 km. Pot je tudi pohod s samim sabo, z vrednotami, ki so cloveku v globaliziranem svetu ze od-tujene, kakorso prezivetje z nujnimi stvarmi, tovariskost, ki se prevesa v bratstvo ipd.
Novak namte izkusnje predstavlja mimogrede, kot da bi bila ta dva dela poti povezana in prepletena. Iz pove-danega lahko izvemo, daje “800 km dolgsprehod” predvsem iskanje izgubljenega smisla, ki je avtorja privedlo do razpotja. Na tem razpotju je samega sebe prijel za roko in se odpravil na potovanje, s katerega seje vmil zzavestjo cloveka, ki je globoko zajel iz svoje notranjosti.
Dnevniskost, s katero je Camino opredeljen, daje sta-tus zive pripovedi. Junaki, ki so realne osebnosti, se v pripovedovanju prikazujejo skoraj kot romaneskni, vsak s svojo zgodovino in usodo, karje konec koncev obrnjena realnost. Romani in literarna dela so na-stajala izzivljenja, interpreti pajihskusamozopetpo-vrniti vanj. Novakje izzivljenja ustvaril uspesno literar-no delo (lahko pa bi sezaustavili pri vprasanju, koliko je vtem delu dejanske literature...), ki lahko obenem
postane odlicen potniski vodnikdoSantiaga. Mladostna in dinamiena pripovedjezlitazzanimivim nacinom opazovanja. Subjekt ali “pisoci jaz” se znajde v resnieno obstojecem kra-ju, za katerega pa “beroci jaz” ugotavlja, da je skoraj zunajzemeljski.
Slika jetakojasna. Sporoci-lo Camina je v njegovi ziv-Ijenjskosti. Ce zanj nisi pri-meren, te bo brezkompro-misno izlocil. Z njim se mo-ras soociti, ga premagati in obenem premagati sebe. To je cilj romanja, ki je prikaza-no manj pravoverno, kakor bi si clovek mislil. In to mu daje zivljenjskost, ker - po ugotavljanju Oskarja Simcica v Spremni besedi - do-tikzNeskoncnim ne pusti stvari pri starem. Novakje opisal svojo clovesko pot, nad katero je bdel Absolut-ni, ne da bi se “potopisec” o Njem zavedal. Potsama je rodila zavedanje, daje nad nami neka skrivnostna sila.
Gre torej za osvezujoco pripoved cloveka, ki ga krscan-stvo oplazi in v njem pusti tiho, a globoko sied, na sreco brez priveskov ideoloskosti. To je v danasnjem svetu (tudi krscanskem) ze prava redkost.
Za Gorisko Mohorjevo druzbo je bil izid te knjigezago-tovo pomemben izziv soocenja ssodobnostjo. Edino hibo predstavlja oblikovanje, ki je klisejsko in smo ga v izdajah Mohorjevezeveckratzagledali.
Pa naj bo to nov izziv za naprej...
David Bandelli
Kulturna panorama
Primorska poje 2005
Sestintrideseta revija Primorska poje, ki v letosnji izvedbi vabi ljubitelje petja na kar 28 koncertov, na katerih bo skupno nastopilo 180 zborov, seje ze zacela. Naslednji nastop bo v nedeljo, 13. marca, v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici. V nedeljo, 20. marca, se bosta srecali Primorska in Koroska poje v obeinskem kulturnem centru na Trbizu, kjer bodo nastopili trije primorski in trije koroski zbori, poleg njih pa krajevni sestav. Naslednji nastop na Goriskem bo 1. aprila v cerkvi v Standrezu, kjer se bodo s sakralnim sporedom predstavili Oktet Skofije, Idrijski oktet, MePZ dr. Francisek Lampe s Crnega Vrha, MePZ Slovenec-Slavec-Fran Venturini - Mladinski pevski zbor Fran Venturini in MePZ F.B. Sedej iz Steverjana. Tudi letos revijo prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih drustev, Zveza slovenske katoliske prosvete in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Pokrovitelj je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Razstava Med kljukastim krizem in rdeco zvezdo v Ljubljani
Vecmedijska razstava Med kljukastim krizem in rdeco zvezdo (“Unter Hakenkreuz und Tito stern”) je po matieni postavitvi v Koroskem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu in na gostovanjih v Kranju, Mariboru, v Beljaku in Celovcu po porocanju Slovenske tiskovne ageneije pripotovala se v Ljubljano. V Narodnem muzeju Slovenije so razstavni projekt kritiene obdelave ideologij in diktatur odprli minuli cetrtek, 3. t.m. Prikaz Struktur in dejavnikov, ki so vzpostavili totalitarna rezima nacionalnega socializma in komunizma na obmoeju zgodovinsko in geografsko povezanih Koroske in Slovenije, spremlja ta knjizna izdaja in predstavitev razstave na spletu. Nosilca projekta sta bila Koroski pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu in Mohorjeva druzba v Celovcu.
Avtorja razstave sta koroski zgodovinar Alfred Eiste in njegov slovenski kolega Joze Dezman, ki sta zbrala stevilne dokumente iz bliznje preteklosti, da bi tako na tematski nacin predstavila srecanje razdeljenih generacij na meji. Osredotocila sta se na obdobje po razpadu Avstro-Ogrske in delitev ozemlja, na katerem sta zivljenje dramatieno zaznamovala nacizem in komunizem.
Avstrija in Slovenija sta doziveli ideoloska nasilja, katerih zgodovinske, psiholoske in politiene posledice segajo v dandanasnji cas. Razstava se ne ozira le na preteklost, ampak opozarja tudi na sedanje vplive totalitarnih miselnih vzorcev.
Eiste in Dezman sta med drugim razstavila partizanski “erni seznam”, na podlagi katerega so po II. svetovni vojni iz Koroske odpeljali mnoge posameznike in obracunali z njimi, jih zvecine pobili, precej prostora pa je posvecenega nacisticnemu izseljevanju koroskih Slovencev in zaplembi premozenja.
Projekt je nastal s pomoejo programa Phare za cezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija, prvic pa so ga na ogied postavili novembra leta 2002. Ljubljanska postavitev bo odprta do 15. aprila.
Pojasnilo
“V prejsnji stevilki Novega glasa je v clanku o podelitvi priznanja 'Kazimir Humar’ dramski skupini PD Standrez prislo do pomote. Avtorica je zapisala, daje pevska skupina Musicum “tokrat izjemoma v kvartetni zasedbi nastopila pod vodstvom Davida Bandellija”.
Naj podertam, daje PS Musicum samostojna enota osmih peveev, kjersi vsak posebej ssvojim pridobljenim znanjem prizadeva dodajati kancek lastne interpretaeije skladbam, ki jih skupina izbere v svoj repertoar. Nase delovanje USMERJA (in tu bi rad podcrtal ta izraz) Matjaz Scek, ki je za skupino MENTOR od leta 2002. Drugace pa si sam ne lastim nobene pravice po “vodstvu” skupine, ki ga je morda avtorica sklepala iz dejstva, da sem skupini na klavirju zaigral akord za intonaeijo. To pa je bilo le nakljucje, ker bi intonaeijo lahko zaigrala vecina (ce ne vsi) izmed osmih peveev, ki sestavljamo pevsko skupino Musicum.
Zato demantiram, da je skupina (izjemoma v kvartetni zasedbi, ker ni bilo vseh clanov na razpolago iz studijskih in zdravstvenih razlogov) nastopala pod mojim vodstvom. Toliko za pojasnilo, ker seje ta pomota v slovenskem tisku ze pojavila (in je bila tudi ze demantirana ...)
Sicer pa PS skupina Musicum dolguje prisreno zahvalo Novemu glasu, ki je vedno zvesto porocal o njenih pobudah.”
Lep pozdrav
v imenu PS MUSICUM, David Bandelli
NOVI
GLAS
Kratke
Podelili letosnje Jurciceve nagrade
Letosnji Jurcicevi nagrajenci so televizijska ustvarjalka Helena Koder, novinar Silvester Surla in publicistka Alenka Puhar. Nagrade za posebne dosezke novinarjem, urednikom in publicistom podeljuje Sklad Josipa Jurcica; dobitnikom so jih izrocili minuli cetrtek, 3. t.m., v Rdeci dvorani Mestne hise v Ljubljani. Dobitnike je v cetrtek dopoldne predstavil predsednik skladovega upravnega odbora Drago Demsar. Sklad Josipa Jurcica sta pred dvanajstimi leti ustanovila zalozba Nova revija in Drustvo sloven-skih pisateljev.
Alenka Puhar (na sliki) je v skoraj sti-ridesetletni prisot-nosti v medijskem prostoru publicisti-cni pisavi postavila merila na treh rav-neh in sicer z izbo-rom tem, ki ga zbu-ja zanimanje za pojave sloven-skega danasnjega in preteklega casa, tem, ki zaradi svoje kompleksnosti in nelagodja pri dru-gih raziskovalcih sporocajo nelago-dje, s svojim pri-povednim nacinom ter elegantnim in izbrusenim stilom.
V preteklem letu so bili izstopajoci za-pisi Puharjeve o Edvardu Kocbeku, o bizarnih prevajal-skih podvigih Prigod vojaka Svejka, usodi Orwellove Zivalske farme, o pomanjkanju fotografskega materiala o medvojnem in povojnem komunisticnem nasilju, o veri in Cerkvi, o usodi Placida Corteseja in Zorana Musica ter stranpoteh Nobelove nagrade za mir, je v utemeljitvi nagrade zapisal upravni odbor (UO) Sklada Josipa Jurcica. Puharjeva je lani kot urednica, avtorica spremne besede, casovnih preglednic in opomb sodelovala pri izidu knjige Skriti spomin Angele Vode. Poleg novinarskih in publicisticnih besedil lanskega leta je tudi to delo prepricalo skladov UO, da ji ze drugic v svoji zgodovini podeli Jurcicevo nagrado.
Helena Koder je v dolgih letih televizijskega ustvarjanja v svojem delu zdruzila za slovenski prostor nevsakdanje vescine, kot so pronicljivost z umirjeno in verodostojno pripovedjo, sirino znanja z jasno upodobitveno crto, zaznavanje potresnih zgodovinskih premikov in izostren obcutek za usodo in neponovljivost vsakega posameznika, o katerem govori. Poznavanje televizijskega medija ji je omogocalo, da je znala kot scenaristka in reziserka v svojih dokumentarnih pripovedih izrabiti bogate izrazne moznosti. Eden izmed vrhuncev njene ustvarjalnosti je po mnenju UO tudi scenarij za lanskoletni dokumentarec o Edvardu Kocbeku.
Z avtorskim dotikom je Kodrova prikazovala sozitje ali spopad cloveka s hribi in gorami, stiske ljudi v urbanem in brezdusno socializiranem svetu. Dokumentirala je Marka Pogacnika, Fulvia Tomizzo, Evgena Bavcarja, Jakova Brdarja, portretirala Janeza Gradisnika, Radojko Vrancic. Obcutek za druzbene spremembe je izrazila tudi v dokumentarcu Montaza eksistence iz leta 1988, v katerem je na primeru mitinga v podporo JBTZ in manipulativnega porocanja v Beogradu opozorila na ambivalentnosti televizijskega reporterstva in problem verodostojne interpretacije zgodovinskih dogodkov.
Silvester Surla spada v generacijo novinarjev, ki so se izobrazevali in oblikovali hkrati s tranzicijo, zdaj pa ji ob njenem izteku drzi potrebno ogledalo, je v utemeljitvi zapisal UO. Nagrajenca odlikujejo ostrina, osredotocenost, nepopustljivost in iznajdljivost. Po napadu na novinarja Mira Petka se je odpravil po sledeh njegovega pisanja. UO ga prepoznava kot eno vodilnih mlajsih novinarskih peres, ki ves cas od zacetka novinarske poti leta 1997 vztraja pri tedniku Mag.
Dosedanji Jurcicevi nagrajenci so Viktor Blazic, Danilo Slivik, Lidija Hren, Stanislav Kovac, Alenka Zor Simoniti, Lado Ambrozic, Alenka Puhar, Janez Markes, Bernard Nezmah, Rosvita Pesek, Aleksander Colnik, Peter Jancic, tretji program Radia Slovenija, Joze Horvat, Uros Slak, Darka Zvonar Predan, Dejan Steinbuch, Miro Petek, Joze Mozina (nagrajen dvakrat), Ivan Puc in Radio Agora/Radio 2.
Razpis natecaja
Slovenski kulturni klub in Mladi v odkrivanju skupnih poti razpisujejo LIKOVNI, FOTOGRAFSKI IN LITERARNI NATECAJ ZA MLADE; tema in tehnika sta prosti (kdor potrebuje navdiha, lahko ustvarja na naslednjo - neobvezno - temo: “Vsako noc spi tujec v meni” Edvard Kocbek); dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telefonska stevilka avtorja pa naj bodo v prilozeni zaprti kuverti z istim psevdonimom; dela lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.00 -17.00) ali po posti na naslov ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 7. marca 2005; literarne prispevke lahko posljete na naslov rast_mladika@hotmail.com; razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta 13. marca 2005 ob 18.00 v Peterlinovi dvorani ul. Donizetti 3.
Prodajna razstava Umetniki za Karitas pri nas
Izjemen odziv nasih likovnih umetnikov!
kar delamo, je le kaplja v oceanu. To-A. da & tega ne bi sto-rili, bi bila v oceanu kaplja manj," so besede blazene Mate-re Terezije, o kateri vemo, da je svoje zivljenje posvetila najbolj ubogim v najrevnejSem svetu. In prav njene besede so priredi-telji dobrodelne organizacije Karitas minulo leto vzeli kot motto likovne kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu. Likovni umetniki iz Bosne in seveda predvsem slovenski u-metniki so na prelepi domaCiji Hieronima Vidmarja naslikali veC kot sto umetniSkih del,
nekaj so jih drugi likovniki Se dodali in izkupiCek prodajne razstave so namenili potrebnim druzinam v Banja Luki v Bosni. Prav je torej storila predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuz prof. Franka Zgavec, ko je prvic povabila prireditev v naSe kraje; prodajno razstavo so odprli pred lepim Stevilom ljubiteljev umetnosti v Cetrtek, 3. t.m. Predsednica Franka Zgavec je pozdravila prisotne umetnike in goste: gospo Jozico LiCen, neutrudno organizatorko in tkalko prijateljskih vezi med umetniki, organizatorko dobro-delnih akcij in nabiranja po-
moCi v koprski Skofiji, ki skrbi tudi za organizacijo likovne kolonije Umetniki za Karitas, du-hovnika Mateja Kobala, ki je direkter organizacije Karitas v koprski skofiji, in tudi likovno kri-tiCarko Anamarijo Stibilj Sajn, ki je umetnike in dobrodelno pobudo likovnih umetnikov tudi predstavila, kot je doslej pred-stavila vseh deset likovnih ko-lonij, za katere od samega na-stanka tudi sama skrbi.
Pevska skupina Musicum je pod vodstvom Matjaza SCeka zapela dve pesmi in pripomo-gla k lepemu veCeru, ki je po-menil odprtje likovne razstave
prodajne narave.
"Zelim si, da bi naSi ljudje, ki so Sirokega srca in so obenem tudi ljubitelji umetnosti, kupili dela, ki so na prodaj, saj gre ves izkupiCek za gradnjo druzinske-ga centra v Banja Luki. Vesela sem, da nam je razstavo Umetniki za Karitas uspelo organizi-rati pri nas in si zelim takega so-delovanja tudi v prihodnje," je povedala prof. Franka Zgavec,ki se je tudi izjemno lepo izrazila o nasih umetnikih, ki so prispe-vali svoja dela za dobrodelno akcijo: "NaSi likovni umetniki so se res izkazali in sem jim od srca hvalezna in je zato prav,da jih naStejem, saj so darovali 24 likovnih del. To so: Andrej Ko-siC, Franko in Ivan Zerjal, Marko, Robert in David Faganel, Vanja Franko, Paola Bertolini, Tatiana Floreancig, Alfred de Locatelli, Andrej Saksida, Maria-grazia Persoglia, Metka Erzar, Ivana Marija Gatnik in Dimitrij Brajnik. Nekateri so prinesli veC del, iskrena hvala vsem, njiho-vo delo bo sluzilo v dobre na-mene!"
Prodajna razstava bo odprta v dneh prireditev v centru Bratuz, od ponedeljka do petka pa vsak dan od 17. do 19. ure vse do 23. marca, nakar bo na o-gled do 23. aprila letos, a v me-secu aprilu samo med priredit-vami.
Ob koncu samo Se iskrena hvala vsem umetnikom in vsem ljubiteljem likovne umetnosti, ki so in bodo dela kupili. Mor-da gre zares samo za kapljo, a Se vedno velja pravilo: "Nekaj je nekaj, niC ni nie!"
JUP
V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soci
Iskreno slikarstvo AneKriznic
Minuli petek, 4. marca, so v likovni galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soci odprli pregled-no razstavo domaCe slikarke Ane KrizniC, ki predstavlja izbor likovnih del v pastelu, akvarelu in tehniki olje na platno zad-njih desetih let, ko se je resno posveCala slikanju. Svoje ziv-Ijenje je Ana KrizniC posvetila pouCevanju otrok, saj je po njenem mnenju ucenje otrok "iz-jemna umetnost”, a, kot je po-vedal Jurij Paljk na odprtju razstave, "gospa Ana Kriznic" slika poSteno in intimno slikarstvo, saj najde navdih v naravi in nje-nih barvah in v svoji duSi." Od-prtja razstave, ki bo na ogled do konca marca, se je udelezilo veC kot dvestopetdeset ljudi z obeh strani drzavne meje.
1
Foto JMP
Spored predstav v mesecu marcu
Vskladu s - upati je- pri-hajajoCo pomladjo bo meseca marca v Sloven-skem narodnem gledaliSCu Nova Gorica osrednji gledaliSki dogodek Cetrta premiera v le-tosnji sezoni, slovenska praiz-vedba pravljiöne igre Zeleni pti&k (L'augellin verde 1772) italijanskega avtorja Carla Goz-zija (1720-1809), Goldonijeve-ga sodobnika. V prevodu SreCka Fiserja, pod rezijsko roko Slobo-dana Unkovskega in ob drama-turSkem tolmaCenju Martine Mrhar bodo dramsko delo soo-blikovali Ivo BarKic, Primoz Pir-nat, Alida Bevk, Lara P. Janko-viC, Helena PerSuh, Marjuta Sla-mifi, Joze Hrovat, Danijel Mala-lan, RadoS Bolcina, Ana Facchi-ni, Iztok Mlakar in mlada go-stja, absolventkaAGRFTMedea Novak, nekdanja Clanica Ama-
SNG Nova Gorica
terskega miadinskega odra SNG Nova Gorica. Pravljicne igre (fiabe teatrali) si je zamislil sam Gozzi, po rodu plernic, in v njih strnil fantastiko, tragikornieno-st, poetiCnost in humornost tra-dicionalnih iger, znaCilnih za commedio dell'arte, in irealne dogodke iz ljudskega pravljiC-nega izrocila. Premierna upri-zoritev zgodbe o zivljenjskih dogodivSCinah odraSCajoäh dvojckov, kraljevih sinov, bo v Cetrtek, 10. t.m., v SNG Nova Gorica, njene ponovitve pa 11., 12., 24., in 30. t.m.
Srhljiv humor Crne komedije Maratonci teCejo Castni krog DuSana Kovacevica v reziji De-jana MijaCa so lahko spet okusi-li novogoriski gledalci v torek, 8. t.m., in ga Se bodo v Cetrtek, 31. t.m., gledalci s Krasa pa ga bodo v ponedeljek, 14., in v to-
rek, 15., ko bo delo zazivelo na odru Kosovelovega doma v Se-zani. Absurdno, brezupno pri-Cakovanje zivljenjskega preo-brata v delu S. Becketta CakajoC Godota in nepresegljivi reziji Vita Tauferja bodo gledalci lahko doziveli v sredo, 16. t.m., ob 17. uri, potem pa bo odliCni igralski kvartet, RadoS BolCina, Iztok Mlakar, Primoz Pirnat in Ivo BariSiC, odSel s to predstavo na dvodnevno gostovanje na Svedsko, in sicer 18. in 19. t.m., v drzavno gledaliSCe Goete-borgs Stadsteater. Pohlepne zvi-tosti Volpona ali Lisjaka Bena Jonsona v rezijski obdelavi Vita Tauferja bodo zabavale gledalce v Kulturnem domu Franca Ber-nika v Domzalah 22. in 23. t.m. Trpkost zivljenjskih usod vra-CajoCih se taboriSCnikov v dra-mi SreCka FiSerja Medtem (re-
zija Janusz Kica) bodo spoznali tisti novogoriSki dijaki, katerim je namenjena matineja ome-njenega dela v torek, 29. t.m. S to odmevno odrsko postavit-vijo bo ansambel SNG Nova Gorica gostoval na Tednu slovenske drame v Kranju v sredo, 23. t.m., na katerem bo nastopil (25. t.m.) tudi z delom Ivana Cankarja PohujSanje v dolini Sentflorjanski v svojski reziji Diega de Bree.
Tudi za ta mesec so napovedani Stirje veCeri (8., 14., 29., 31.) z Iztokom Mlakarjem v Mestni galeriji Nova Gorica, a so vstop-nice, zal, ze razprodane. Gostovanje GledaliSCa brez smeha Köper v soboto, 19. t.m., s komedijsko igro Pacient v Ca-kalnici Andreja JelaCina v reziji Adrijana Rust je in z igralcema Marijo Paravan in Andrejem Je-laCinom - znan kot humorist Pepi Kariola - bo pravSnje, za kogar si zeli malce razvedrilne sprostitve.
m
Foto Bumbaca
Galerija Luigi Spazzapan v Gradiscu
Podobe sedanjosti: Paulin, Rotelli, Skocir
Razstava Podobe sedanjosti je na ogled ze petiC. Gre za vpogled v presek umetniSkega prizadeva-nja Ernesta Paulina, Eura Rotel-lija in Rudija SkoCirja, ki se pred-stavljajo z izjemnim nizom 81 platen manjSih dimenzij z naslo-vom Veliki shod malih sojenic in z drugimi deli, ki jih je predstavila Nelida Nemec. Ob razstavi, ki bo odprta do 10. aprila letos, je izäel dvojeziCni barvni katalog. Direktorica galerije Spazzapan Alessandra Martina je SkoCirja predstavila kot enega vidnejSih slovenskih likovnih umetnikov, ki pa ni le umetnik slovenskega, ampak evropskega pomena. Go-riSki umetnik Ernesto Paulin je pripravil veCjo instaladjo pod na-slovom Strelec, Euro Rotelli raz-stavlja fotografije.
NOVI
GLAS
Kratke
Postni govori po Radiu Trst A
Po Radiu Trst A v postnem casu lahko dvakrat tedensko prisluhnemo postnim razmisljanjem, ki so na sporedu vsak torek in petek, ob 18.45. Letosnji niz, ki je uglasen na evharisticno leto, oblikujejo primorski bogoslovci in njihov spiritual, prof. dr. Primoz Krecic. Ta je v torek, 8. marca, razmisljal na temo Spoznala sta ga po lomljenju kruha. V petek, 11. t.m., pa bo Martin Sustar, ki je doma iz Orleka pri Sezani, razmisljal o znameniti evharisticni himni sv. Tomaza Akvinskega Molimte ponizno, medtem ko bo vtorek, 15. t.m., ponovno nastopil spiritual dr. Primoz Krecic, ki bo govoril na temo Evharistija - hrana za poslanstvo. Sledil bo nagovor letosnjega novomasnika Alana Tedeska, ki je doma iz Bertokov pri Kopru. Ta bo spregovoril o Sporocilu evharisticne daritve. Predzadnji postni govor bo ponovno zaupan dr. Primozu Krecicu, ki si je za temo izbral nekako eshatolosko uglasen naslov Evharistija, kot pricakovanje Gospoda. Zadnji postni govor po valovih Radia Trst A bo na sporedu na veliki petek. Oblikoval pa ga bo Alessio Stasi, ki je doma iz Steverjana in obiskuje peti letnik bogoslovja v Ljubljani. Razmisljal bo na temo Prelomitev odnosa ali zakaj je Jezus umrl. Letosnja radijska postna razmisljanja sotorej enkratna priloznost, da skupaj s primorskimi bogoslovci in njihovim spiritualom razmisljamo o pomenu svete evharistije in tudi tako razvijemo in poglobimo evharisticno duhovnost v vsakdanjem zivljenju.
Prvi koncert revije Primorska poje v zamejstvu
V obcinskem gledaliscu France Preseren v Boljuncu je v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih drustev izTrsta potekal v nedeljo, 6. t.m., prvi koncert revije Primorska poje v zamejstvu istocasno pa tudi v Biljah v Domu krajanov Negovan Nemec. Na boljunskem odru so nastopili Mesani pevski zbor Sinji Galeb iz Izole, ki ga vodi Angel Turk, Cerkveni mesani pevski zbor Zvon iz llirske Bistrice pod vodstvom Damjane Kinkela, Mesani pevski zbor Rupa-Pec, ki ga vodi Zdravko Klanjscek, Moski pevski zborJanez Svetokriski izVipavskega Kriza pod vodstvom Staneta Besterja, Zenska vokalna skupina Koral iz Kopra, ki jo vodi Anton Baloh. Koncert je sklenil Trzaski partizanski pevski zbor, ki ga vodi Pia Cah.
Predstavitev www.melanieklein.org
Studijski center Melanie Klein se predstavlja na svetovnem spletu
matu, tako da je dokument berljiv za katerikoli radunal-nik. Poletna centra Pikapolo-nica in Zlato sonce sodita med glavne ponudbe centra, pri pobudah za odrasle pa lahko izbiramo med tedaji dobrega podutja, strokovnimi preda-vanji in tedaji slovenädine. Ko-ledar nudi jasen pregled letne-ga delovanja, k podrobnim informacijam pa se lahko za-tedemo iz meseca v mesec.
Z okencem Klinidna pedago-gika spoznamo metode in smotre te znanstvene veje, oris pa dopolnjujejo spletne pove-zave (linki) z ustanovami, ki se ukvarjajo s klinidno pedago-giko. Ob koncu je Se vrsta informacij o druätvu, odboru in o sedezu, obiskovalcem pa je na voljo tudi brezpladna re-gistracija v seznam interesen-tov, ki so preko elektronske poäte redno obveädeni o delo-vanju druätva. Izdrpen prikaz SC Melanie Klein dopolnjuje arhiv dlankov, ki so bili o cen-tru objavljeni v tisku, ter fo-toalbum posnetkov o delo-vanju.
MatjaZ Rustja
Studijski center Melanie Klein je pred kratkim sto-pil v svetovno radunal-niäko mrezo, predstavlja pa se na spletni strani www.mela-
prej je obrazlozil kondnico "org" pri naslovu, ki kaze, da je druätvo nepridobitniäko, nato pa je na naslovni inter-netni strani centra pokazal na zastavici, ki dajeta do-stop do slovenske ali ita-lijanske razlidice. Po izbi-ri jezika se odpre uvod-na stran, ki je razdeljena po sklopih delovanja druätva:	Pobude	za
otroke, Poletni centri, Pobude za odrasle, Kole-dar, Klinidna pedagogika in O SC Melanie Klein. Med pobudami za najm-lajäe zasledimo tiste, ki so namenjene utrje-vanju in obogatitvi slo-venskega jezika, in tiste, ki razvijajo motoridne sposobnosti otrok: Be-sedni ringaraja, jezikov-na delavnica Slovenske urice, pomod äoloobvez-nim otrokom pri ucenj u in po-buda Spoznavajmo naäe telo in gibe, ki jo dlanice druätva izvajajo po vrtcih in osnovnih äolah na Trzaäkem. Obiskova-lec klikne nato zazeljeno okence, ki se odpre v pdf-for-
Foto Kroma
nieklein.org. Novost, ki prida o delovanju druätva, obenem pa nudi dostop do letnih po-bud, so javnosti predstavili v sredo, 2. marca, na sedezu centra v ul. Cicerone v Trstu. "Do zamisli je priälo v pogo-
voru s dlanom druätva inz. Igorjem P. Merkujem," je uvo-doma dejala predsednica druätva Francesca Simoni in se mu zahvalila za trud, ki ga
je vlozil v ta projekt.
"Spletne strani imajo v komu-nikaciji zelo vazno vlogo, zato se mi je zdelo primerno, da se druätvo tarn predstavi," je dejal Merku', ki je nato izdr-pno opisal vsebino strani. Naj-
Presernova proslava v Finzgarjevem domu
V duhu narodne pripadnosti
Tudi letos sta Druätvo Finzgarjev dom in cerkveni pevski zbor Sveti Jer-nej v dvorani Finzgarjevega doma na Opdinah priredila tradi-cionalno proslavo ob dnevu slovenske kulture z naslovom Vecer slovenske pesmi in bese-
miäljanju podal pomembne smernice glede razvoja slovenske manjäine. Poudaril je, da bi Slovenija morala imeti v vidu, da spada v skupno prihodnost Slovencevvse, kar je slovenske-ga. Prav zaradi tega bi morala narodno krepiti vsa ozemlja,
Na plaz besed, ki ga je sprozil Dan spomina, je Druätvo slovenskih izobrazencev (28.2.) odgovori-lo z iskanjem resnice in zgodo-vine preko osebnih pricevanj. Po posegu predsednika Sergija Pahorja sta o medvojnih in po-vojnih dogodkih v Istri iz prve roke pridala Aljoäa Vesel in Ivan Buzedan, Livij Valendid pa je prebral nekaj odlomkov iz knjig g. Angela Kosmada in kulturne delavke Ljube Smo-tlak.
Pahor je izpostavil, da cilja de-snidarska kampanja na oäibitev levice, obenem pa udarja po Sloveniji in naäi manjäini. Le-vica se nerodno brani in govori o genocidu, ki seveda pada na Slovence, skriva pa svojo odgovornost. Problematika fojb in eksodusa je bila preved prirejena razlicnim politidnim potrebam, tako da je iskanje resnice edina prava pot. Ker pa je sprava dolg proces soodenja obojestranskih krivic in odgo-vornosti, bi dejanje, o katerem je danes veliko govora, pustilo stvari nereäene, je poudaril Pahor.
[Ql Odmev na Dan spomina
Vecer osebnih pricevanj
mrznja je bila do faäistov in so-cialnih nasprotnikov." Maja 1945 so priäli partizani, potem Ozna. Vesel se spominja, da so bili ubiti tri bratje, antifaäisti in zavedni Slovenci, ki so imeli mlin. Vesela pa je doletela druzinska tragedija: ker je ode protestiral zaradi trojnega umora, so ga aretirali in po pe-tih mesecih izpustili.
Buzedan, ki se je rodil v Soder-gi, je pripovedoval o otroäkih letih, nemäki ofenzivi oktobra
1943 in o ustrelitvi dvajsetih talcev, ki jih je pokopal zupnik Marijan Zivic. Zaustavil se je ob usodi Zivica, ki je bil na muhi revolucionarjev in je moral
1944 zbezati v Trst. Z razliko od obale je bila v notranjosti Istre razpredena äiroka partizanska mreza. "Soderga je bila vas v ti-pidno slovenskem delu Istre. Italijanov ni bilo. Medetnidnih trenj ni bilo zaznati."
Diskusija je pokazala na mar-sikateri odtenek üasa, v ospredje pa je stopila ugotovi-tev, da moramo za odgovor na napade äe najprej radunati na nas same.
MR
Foto Kroma
Vesel je od junija 1943 do po-letja 1945 zivel v Umagu. Uvo-doma je obnovil vojne do-godke v Istri, prihod Nemcev in beg italijanskih vojakov in faäistov poleti 1943. "Septem-bra 1943 ni bilo jugoslovanske vojske, priäla je leta 1945," je dejal Vesel in predstavil tedanji Umag: "Bil je v glavnem ita-
lijanski, zaledje je bilo hrvaäko. Bilo je nekaj burzuazije, trgov-cev in kmetov. Zivljenje je tek-lo brez velikih nasprotij." Le pri Labinu so revolucionarji leta 1943 obradunali s socialni-mi nasprotniki, tudi kak faäist je padel, "absolutno ni stvar imela etnidnega predznaka. So-vraätva do Italijanov ni bilo,
Radijski oder
| Gledaliski vrtiljak
Ezopova basen in dramska vzgoja
kjer zivijo Slovenci, tako da jim meje ne bodo priäle do zivega. Igralska skupina "Tamara Peta-ros" je nato pod vodstvom Ludke Susid uprizorila odlomek iz Pahorjeve novele Grmada v pristanu, ki govori o pozigu Na-rodnega doma. Izbira odlomka ni bila nakljudna, saj poteka letos stoletnica odprtja te stavbe, ki ima velik pomen v naäi zgo-dovinski zavesti. Odlomek sta glasbeno uokvirili violondeli-stka Andrejka Mozina in flavti-stka Tamara Giorgi.
Pester kulturni spored je zakljudil domadi cerkveni pevski zbor Sveti Jernej pod vodstvom dirigenta Janka Bana, ki je z izborom Vrabdevih del po be-sedilih Gradnika, Belidida, Ko-sovela in Miklavca podastil sto-letnico rojstva trzaäkega sklada-telja Ubalda Vrabca.
Ob zakljudku vedera je cerkveni pevski zbor Sveti Jernej zapel äe Preäernovo Zdravljico, tokrat v uglasbitvi Staneta Malida, nakar je sledil druzabni del vedera.
Metka Sinigoj
V'
Stevilne prireditve, ki so se v nedeljo, 20. februarja, odvijale po Trzaäkem v znamenju praznika slovenske kulture, slabo vreme in letoänja neizprosna gripa, ki ni prizane-sla ne odraslim ne otrokom, so verjetno sokrive, da je bil obisk mladih druzin na äesti predstavi Gledaliäkega vrtiljaka skro-men, vsaj de ga primerjamo s ätevilom prisotnih na dose-danjih sredanjih. Nastop lju-bljanskih gostov si je zato ogle-dalo manj obiskovalcev, kot jih obidajno premore dvorana Ma-rijinega doma pri Sv. Ivanu. Clani ansambla Moje gledaliäde (po novem GOML oziroma Gledaliäde za otroke in mladi-no v Ljubljani), Maja Gal Stro-
bar, Tomo Tomäid ter Primoz Forte, so kljub temu odigrali Ezopovo basen Storklja in lisjak v dramatizaciji hrvaäke rezi-serke, gledaliäke pedagoginje in pisateljice Zvjezdane Ladike, najprej za abonente reda Sondek, nato pa za tiste, ki so se odlodili za red Zvezda. Slo je pravzaprav za zgodbo v zgodbi, saj sta jedro dogajanja, t.j. basen, po kateri je dobila igra ime, uvedla in sklenila utrinka iz vsakdanjega	zivljenja
gledaliädnikov, ki si ga je zami-slil Bozo Glazer in v katerem ne manjka bolj ali manj kronidnih zamudnikov ne samosvojih 'odrskih talentov'. Sodelovanje razlidnih osebnosti je na odru rodila duhovite skede, med ka-
Foto Kroma
de.
Napovedovalca Uräka Sinigoj in Tomaz Susid sta nagovorila pri-sotno obdinstvo. Poddrtala sta dejstvo, da se Preäernove pro-slave v zamejstvu mnozijo kljub nekaterim glasovom, ki me-nijo, da so le-te nekaj prisiljene-ga. Gre namred za preprosto za-vedanje naäih korenin in po-trjevanje naäe narodne zavesti. Napovedovalca sta nato prepu-stila oder Mlajäi mladinski pevski skupini Vesela pomlad, ki je pod vodstvom samozavestne zborovodkinje Mire Fabjan za-pela rezijansko ljudsko v prired-bi Orlanda Dipiazza Lipa Ma Marica. Sledili sta Sem deklica mlada vesela in Kukavca iz sple-ta slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Ubalda Vrabca.
Vezna nit nedeljske kulturne proslave je bila tematika obstoja Slovencev na tej zemlji, obdu-tek pripadnosti, zavestni odno-si s preteklo in sedanjo zgodovi-no. Prav o tem je spregovoril slavnostni govornik, pisatelj Boris Pahor, ki je v svojem raz-
terimi so protagonisti natrosili precej izrazov iz akademskih let in obdinstvu, kar mimogrede, razlozili pomen tega ali onega dramskega termina. Rezijo je podpisala Branka Bezenjak Glazer, songe je uglasbil Lado Jakäa, sceno in kostume sta rea-lizirala Duäan Fiäer in Andrej Gabron, oblikovanje ludi pa je bilo zaupano Sredku Brezovaru. Tudi gibalna komponenta, ki si jo je zamislila Majda Fridl, je odigrala bistveno sporodilno
vlogo in podprla ter nadgradila verbalno plat pripovedi, tako da je vedkrat efektno nadome-stila zvodni ali materialni rek-vizit.
AL
Obvestilo:	Radijski	oder
obveSCa vse obiskovalce Gleda-liSkega vrtiljaka, da bo zadnja predstava na sporedu v nedeljo, 20. marca, in ne v nedeljo, 13., kot je zapisano na koledarju predstav.
NOVI
Spor med Zadrugo s Padric in druzbo Uniriscossioni
Ustavno sodisce se bo moralo
•	V*	VV».	I
izreci o zascitnem zakonu
Presernova proslava v Rojanu
Privlacen spiet poezije, proze in glasbe
Zastitni zakon
Pri zrebanju za potovanje z Novim glasom po sledeh sv. Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko od 17. do 24. maja 2005, pri katerem so sodelovali vsi narocniki, ki so do 31. januarja 2005poravnali narocnino na Novi glas, je bila izzrebana gospa Vida Zagar Micali iz Borsta.
Cestitamo srecni narocnici!
Na PreSernove proslave smo manjSinci Se posebno navezani, tako da nas Cisto niC ne moti, Ce te potekajo Sele mesec dni po obletnici smrti naSega najveCjega pesnika. Vsako naSe druStvo si prizadeva, da bi ob dnevu kulture organiziralo svojo proslavo, saj nam s tem nudi moznost, da obudimo spomin na ustvarjalce, ki nam skozi Cas pomagajo vrednotiti in dozivljati slovensko besedo. V rojanskem Marijinem domu je PreSernova proslava, v organizaciji rojanskega Marijinega doma, KSD Rojanski Krpan, koncertne pobude Rojan ter Glasbene matice, potekala v nedeljo,
6.	marca. Spored proslave, v znamenju poezije, proze in glasbe, je bil nadvse zanimiv
in privlaCen. Kulise so se odprle pred mlado harfistko Tadejo Kralj iz razreda profesorice Tatjane Donis, ki je izvedla Nadermanovo Sonatino in Salzedovo Chanson de la nuit. Po glasbenem uvodu so, s prizorCkom Otroci pesniku PreSernu, na oder stopili otroci. V prizoru, ki ga je napisala in zrezirala Dorica Zagar, se je Ivan BuzeCan (v vlogi PreSerna) pogovarjal z Majo Bole, Martino Ferluga, Danijelom in Veroniko SedevCiC ter Carlom, Luigijem in Sofijo Porro. Za slavnostni govor so tokrat
RojanCani poklicali profesorja in dirigenta Humberta Mamola. Predstavil je izjemno osebnost skladatelja in politifno-kulturnega delavca Ubalda Vrabca, orisal je njegov zivljenjski lik in nam nakazal bogastvo in vrednote, ki jih je Vrabec posredoval naSi manjSini. NapoCil je Cas, da smo zopet prisluhnili glasbenikom. Mlada violinistka Glasbene Matice Valentina D'Aloia je nastopila prav z Vrabfevo skladbo Valcek. Spremljala sta jo, na violini, njena profesorica Jagoda Kjuder in,
stavnikom drzav in diploma-tom prehod iz enega dela Berli-na v drugega. Tam so tudi po-stavljeni krizi z imeni tistih, ki so poskuSali preckati zid in jim to ni uspelo. Zame je bil to Se en pretresljiv opomin, kako ze-lo nesmiselna in boleca in srce trgajoca je vojna s svojimi po-sledicami. Oglasili smo se tudi pred nemSkim parlamentom, blizu katerega sta Se hiSa poslan-cev in pa uradno domovanje nemSkega kanclerja Schroe-derja. Od tod smo se potem z avtobusom (hvalabogu, kajti bi-lo je zares mrrrzlo!) odpeljali do trgovinskega centra Evropa, kjer smo si ogledali zanimivo uro. Po kosilu smo se vrnili v sloven-ski dom, kjer smo se pripravili na to, za kar smo priSli - za petje. Program pesmi je bil postno obarvan. Po maSi je naS zbor priredil Se krajSi koncert, s svojim sopranom in nekaj soli-sticnimi odlomki pa se je izka-zala tudi naSa (citiram zupnika Dorija:) "gospodiCna umetniSki vodja" Andreja Stucin. Seveda ne smemo pozabiti Se na drugo gospodicno, namrec organistko Metko, ki smo jo za tokrat uvo-
Pravni svetovalec zadruge Vlocnik, ki pa je ne zastopa na sodiSCu, ker ji pritozba brez odvetnika daje pravico poslo-vanja v slovenScini, je podrob-no predstavil glavne toCke dol-ge utemeljitve sodnika OzbiCa. Zakon poslabSa jezikovne pra-vice, ki so bile v rabi do leta 2001, predvsem zato, ker pre-puS£a pravico javne rabe slo-venSCine trenutni politiCni garnituri na krajevni in drzav-ni ravni. Zgodba okrog neiz-vajanja zakona je dovoj zgo-vorna, je dejal Moäiik. Poleg tega ni zagotovljena minimal-na operativnost zaSCite, kar pomeni, da hromi odnose z oblastmi v materinem jeziku. Sodnik OzbiC je poleg tega po-stavil pod vpraSaj trzaSki, go-riSki in Cedajski urad za odnose s slovensko manjSino z ute-meljitvijo, da je po ljudskem Stetju leta 1971 veäna Sloven-cev zivela v mestih in ne na podezelju: zakon ne more biti torej vezan na StevilCnost manjSine, zaSCita je stvar teri-torija. Iz utemeljitve izhaja, da je treba spoStovati ze obstojeee zaSCitne norme, kot je recimo Londonski memorandum, in jih ne omejevati z novimi zakoni. "Zgodba okrog za Sei t-nega zakona je zalostna. Se na-prej moramo ostati pozorni in postavljati zahteve, ker s tem zakonom ne bomo v kratkem priSli daleC," je zaklj ueil Moc-nik.
MatjaZRustja
na klavirju, Matjaz Zobec.
Kot je bilo napisano v vezni besedi, Vrabec ni bil le skladatelj, ampak je znal tudi dobro pisati. Posebno priljubljeni so bili njegovi narefni zapisi, v katerih sta Mihec in Jakec duhovito, pa tudi pikro komentirala naSo zamejsko situaeijo. Recital iz Mihca in Jakca ter lista Prvi april so na izvrsten naCin predstavili Meta Stare,
Nikolaj Bukavec in Marko Sancin. Za zakljufek je nastopil priloznostni zbor, sestavljen iz peveev rojanskega cerkvenega zbora in peveev Zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov.
Po VrabCevih pesmih Sinofii me dekle vpraSalo je in Bila je noC je seveda mogoCno zadonela Se "obvezna" Zdravljica.
Meti
zili naravnost iz mesta Idrije, ki je vzgojilo ze dosti glasbenih ta-lentov. PosluSalstvo je bilo nav-duSeno, svoje odobravanje pa je med drugimi izrazila tudi slo-venska kulturna ataSejka. Sk-ratka, vecer je bil krasen in v za-dovoljstvo tako nastopajodm kot publiki. Nadaljeval se je z druzenjem v domu, kjer nam je Dori ponudil nekaj pijaCe in svoj razigrani humor, z ve&rjo in pa seveda z nadaljnjimi ve&rnimi aktivnostmi. Vraeali smo se ob razliCnih urah. Se dobro, da je bilo mozno drugi dan tudi priti na zajtrk ob razliCnih urah!
Potem ko smo pojedli in po-spravili sobe, so se koneno pokazali soneni zarki in tako nam je bilo dano prisopihati na streho cerkve sv. Elizabete in po-gledati na Berlin Se iz pticfje Perspektive. Ko smo se vrnili spet na trdna tla, smo Sli na kavico (in vse drugo!) k Doriju, ki nam je neutrudno polnil uSesa z za-bavnimi zgodbicami. Vendarle je priSel tudi Cas odhoda in od-pravili smo se na letaliSCe. Spet je minila urica, kot bi mignil, in ze smo bili v Ljubljani. Ni Slo
Obvestila
Postni govori v Trstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 5. postna nedelja: Duh in kruh - spokorno bogosluzje v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8, 9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja v gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni!
SDD Jaka Stoka Prosek-Kontovel vabi na zgodovinski vecer na temo Zemlja na prepihu -socialni, ekonomski in politieni vidiki selitev v nasem prostoru v 20. stoletju, ki ga bosta oblikovala zgodovinarja Aleksej Kaie in Sandi Volk, v cetrtek, 10. marca, ob 20.30 v Soscevi hisi na Proseku.
"KAM?" za mesec april je v pripravi. Slovenski informativni center “Narodni dom” priporoca drustvom, organizaeijam,
drugaCe, kot da zaklj uämo s skupno "kodrjo” (v mojem zar-gonu je to obrok, ki je prepozen za kosilo in hkrati prezgoden za ve&rjo), ki se je odvijala v prijet-ni gostilni v blizini Brnika. Potovanje v Berlin je bilo naravnost in preprosto fantastiCno in je v celoti odlifno uspelo. Prav zato tole moje pisanje izko-riSCam za to, da se iz srea zahva-
zvezam, ustanovam, zupnijam, naj cimprej, najkasneje pa do 15. marca, posljejo informaeije o pobudah, ki jih pripravljajo za mesec april, na e-naslov libris@slori.it, na telefonsko stevilko/fax 040 3481248 (pon. - pet., od 9.00 do 13.00) ali na fax 040 369392 (kadarkoli). Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informaeije in programi potovanja. Pohitite!
Zahvala
Ob izgubi dragega Borisa Krapeza gre zahvala vsem, ki so ob tej priloznosti z nami socustvovali in na kakrsenkoli nacin pocastili njegov spomin. Posebno g. Milanu Nemacu in zupniku don Fabiotu za ganljiv cerkveni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje pri sv. masi. Svojci
lim najprej tistim, ki so priSli do ideje, potem pa Se vsem tistim, ki so vtikali svoje prste v zadevo in poskrbeli za organizaeijo in za to, da je vse teklo kot nama-zano. Skupaj smo ugotovili, da nam bo Berlin Se dolgo polnil pogovore, koneno vpraSanje pa se glasi: kdaj in kam gremo na-slednjif?
PP
Mesani pevski zbor Mackolje v Nemciji
Slovensko pesem
v Berlinu
MeSani pevski zbor MaCkolje je zadnje dni februarja, natane-neje od 25. do 27., gostoval pri slovenski katoliSki misiji v Berlinu, ki jo vodi zupnik gospod Izidor PeCovnik - Dori. Z nami je bilo Se nekaj prijateljev, zal pa je zaradi zunanjih okoliSCin tudi manjkalo nekaj pevk in peveev. Namen pevskega izleta je bil razveseliti tamkaj ziveCe Slo-vence in drugo posluSalstvo z blago zveneeo slovensko pe-smijo in seveda videti kar naj-veC Berlina.
Pa pojdimo po vrsti. V petek, na dan odhoda, smo se najprej spopadli z divjimi vremenskimi razmerami na avtocesti, ki pelje iz morskih krajev v belo Ljublja-no in od tod na letaliSCe na Br-nik. Let ni bil nie kaj pretresljiv, naj omenim le, da so nekatere pevke in pevei prvie preizkusili,
kako izgleda potovanje z leta-lom. Z letaliSea smo se nato vo-zili do slovenskega doma svete Elizabete in se namestili po so-bah.
V soboto nas je po zajtrku prev-zel naS berlinski vodnik AleS, s katerim smo prepeSaeili kar nekaj Berlina. Najprej smo si ogledali berlinsko katedralo, ki je zares prekrasno obnovljena, in nekaj slavnih pokojnikov v katakombah pod njo. Potem nas je pot zanesla do Branden-burSkih vrat, Se prej in potem pa smo videli nekaj pomemb-nih palaC in stavb, televizijski stolp, katerega vrh se je (zal!) iz-gubljal v megli, eno od berlin-skih univerz in Se kaj. Ena od bolj poznanih zanimivosti je gotovo ostanek berlinskega zi-du, ki smo si ga ogledali pri "mejnem" prehodu - zavezni-Skem Checkpoint Charlie, ki je v tistih povojnih letih edini omogoCal samo uradnim pred-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUSTVO MACKOUE
Slovenski veceri 2005 PESEM IN PODOBA KAMNA
Odprtje razstave likovnih del Stefana Pahorja in predstavitev pesniske zbirke "Odzejalisce" Borisa Pangerca. V petek, 11. marca 2005, ob 20. uri v Srenjski hisi v Mackoljah
ZA BLAGOSLOV IN RDECE ZVEZDE
Gostovanje dramskega odseka Prosvetnega drustva Standrez v nedeljo, 13. marca 2005, ob 17. uri
v dvorani Srenjske hise v Mackoljah
Prisrcno vabljeni!
prire/a
tradicionalno revijo otroskih in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH
v nedeljo, 13. marca 2005, ob 16. uri
na Pomorski postaji v Trstu
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, CERKVENI ZBOR NOVEGA SV. ANTONA in SENTJAKOBSKO KULTURNO DRUSTVO v sodelovanju z ZVEZO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUSTEV Trst-Gorica-Videm in ZVEZO SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
vabijo na revijo
PRIMORSKA PO JE 2005
v soboto, 12. marca 2005, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 v Trstu
NASTOPILI BODO:
Vokalna skupina Rocinj, DPZ Kraski slavcek - Nabrezina, MoPZ Slavina, MoPZ Lijak 1883, ZPZ Znamenje - Volce in vokalna skupina Dornberski fantje
Foto Kroma
Oustavnosti 4. in 8. Cle-na zaSCitnega zakona za Slovence v Italiji se bo moralo izreCi Ustavno so-diSCe. Tako je odredil trzaSki honorarni civilni sodnik Mitja Ozbie, ko je dobil v roke spor med Zadrugo s Padrie in druzbo Uniriscossioni glede javne uporabe slovenSCine. Vest je sporoCilo Koordinacijsko zdru-zenje kraSkih vasi na sobotni tiskovni konferenci, ki sta jo v parku bazoviSkih junakov pri Bazovici vodila predsednik zdruzenja Karlo GrgiC in od-vetnik Peter MoCnik.
GrgiC je uvodoma predstavil delovanje koordinaeije kraSkih vasi, ki zdruzuje vrsto druStev od Banov do Bazovice in si od leta 1971 prizadeva predvsem za vidno dvojexiCnost na teri-toriju in za odnose z javnimi oblastmi v slovenskem jeziku. GrgiC je nato kot predsednik padriSke Zadruge obSirneje spregovoril o sporu s konce-sionarjem Dezele Furlanije-Ju-lijske krajine za izterjevanje dajatev v Trstu Uniriscossioni. Dezelni inSpektorat za gozdo-ve je namreC maja 2003 napr-til Zadrugi globo, za katero pa
je slednja zahtevala tudi slovenski prevod. Od-govora od nikoder, eez nekaj mesecev pa je Zadrugi bila dostavljena davCna pola, s katero dezelni izterjevalec U-niriscossioni zahteva poravnavo globe. Tudi slednja odredba je bila samo v italijanSCini, na zahtevo prevoda ni bilo pozitivnega odgovora in tako se je Zadruga pritozila na civilno so-diSCe v Trstu. Uniriscossioni se namre£ sklicuje na 4. in 8. Clen zaSCit-nega zakona, ki dolo£a ozemeljski obseg izva-janja zakona in rabo slovenskega jezika v javni upravi, kot znano pa je zaSötni zakon Se danes mrtva erka. Sodnik Oz-biC je oCitno menil, da zakon 38/2001 znizuje raven zaSCite, ne zagotavlja minimalne ope-rativnosti zaSeite, ki je v deze-li ze ustaljena praksa in je torej marca lani suspendiral sodni postopek med Zadrugo in Uniriscossioni ter predal italijan-skemu Ustavnemu sodiS£u vpraSanje o ustavnosti zakona. Zadruga je bila o stvari obveSCena konec februarja le-tos.
10. marca 2005
Koroska / Beneska
NOVI
GLAS
Konferenca na Dunaju
| Vprasanje zakonske zascite slovenske manjsine
Namesto optimizma - vrazeverje...
Dejstvo, da bodo konfe-renco o konsenzu na Dunaju vendarJe na-daljevali, je morda edina pozitiv-na novica, povezana s tem do-godkom. Na Koroäkem so v dru-gem krogu pogovorov nacelno vsi bili zato, da je potrebno priti do pogovora. Koroäki mediji so razglaäali, da so Slovend vendar-le pristali na staliäCa, ki jih zago-varjajo vednske stranke na Dunaju oz. v Celovcu.
Predstavniki Narodnega sveta ko-roäkih Slovencev (NSKS) so zato v javnosti izjavili, da je edina toCka pogajanj uresnidtev raz-sodbe ustavnega sodiäCa v zvezi s postavitvijo dvojeziCne topogra-fije ter da ne pristanejo na obrob-na meäetarjenja. Druga hladna prha za NSKS je bilo samo pova-bilo na Dunaj. Na pogovore je povabljen osebno le predsednik Joze Wakounig. Pri NSKS so zacu-deno komentirali to dejstvo, saj so obiCajno na take pogovore va-bljene organizadje, ne pa posa-mezniki.
Poziv na pogovore na Dunaj je negativno komentiral tudi dezel-ni glavar Haider, in sicer iz pov-sem razlidiih razlogov. Svo-
bodnjaki so stalisca NSKS oznad-li kot nesprejemljiva in najavili, da so pogovori na Dunaju ob-sojeni ze apriorno na propad. Morda je v tem stalisCu nekaj re-snice, saj ze sama izbira datuma ni najbolj posrecena: vrazeverni bi v samem datumu zaCetka pogajanj - to je 13. marec - razbrali negativni vpliv ätevilke 13 ter ne nazadnje dejstvo, da je 13. marec le dva dni oddaljen od mardiih id, ki so bile usodne Juliju Ce-zarju.
Sklic na Dunaj je pozitivno presenetil le stranko Zelenih, ki niso priCakovali, da bodo lahko sodelovali pri omenjeni razpravi na Dunaju. Dejstvo, da je avstrijski kancler Schüssel najavil tako kratkorodio za&tek konference o konsenzu, je tudi povezano s koledarjem. Kancler si od pogovorov obeta, da bodo koroäki Slo-vend izjavili, da je 7. den avstrij-ske drzavne pogodbe povsem iz-polnjen, in to pred samim praz-novanjem 50. obletnice podpisa Avstrijske drzavne pogodbe. Zgodovina nas ud, da je reäevanje tudi	bilateralnih
vpraäanj v zvezi z zaädto manjäin dolgproces, ki zahteva pripravlje-
fl JozeWakouni
nost obeh strani, da se ovire, ki onemogocajo izvräevanje prav-nih norm v korist manjäine, tudi dejanjsko reäujejo v duhu sode-lovanja in konstruktivnega dia-loga. Tak primer je ne nazadnje bilo vpraäanje juznotirolskega paketa, ki ga je Avstrija reäevala z Italijo kar nekaj desetletij. Pogovori na Dunaju bodo ned-vomno pokazali, ali se je odnos do slovenske manjäine spreme-nil po vstopu Slovenije v EU oz. ali je Avstrija zmozna reäiti vprasanje zakonske zasdte lastne manjäine kljub sedanjim kratkim stikom na osi med Ljubljano in Dunajem.
Peter Rustja
Michl Ebner se je srecal z vodstvom Slovenske skupnosti
Evropski poslanec bo informiral evropske institucije o nasem stanju
Evropski poslanec Michl Ebner, ki je bil izvoljen v evropski pariament v so-delovanju med Juznotirolsko Ljudsko stranko (SVP) in Slo-vensko skupnostjo, se je v prejänjih dneh, na poti v Zagreb ustavil v Devinu, kjer je poteka-lo srecanje z vodstvom Slovenske skupnosti.
Sprejeli so ga dezelni tajnik SSk Damijan Terpin, dezelni svet-nik Mirko Spacapan, äteverjan-ski zupan Hadrijan Corsi in dan dezelnega tajniätva Ivo Jev-nikar.
Predstavniki SSk so poslanca Ebnerja informirali o zadnjih podrobnostih v zvezi z blokado zaädtnega zakona, ki jo siste-matiCno izvaja Berlusconijeva vlada. Z evropskim poslancem Ebnerjem so tako podrobno dolodli vsebino obiska, ki ga bo Slovenska skupnost skupaj z Enotno listo opravila v evro-pskem parlamentu tudi kot pri-pravo na äiräo avdicijo slovenske manjäine v Italiji in koroäkih Slovencev, ki naj bi jo
»V mg*
§	Michl	Ebner
evropski poslanci opravili v drugi polovici letoänjega leta. Internacionalizacija tega vpraäanja, predvsem pa infor-madja evropskim institucijam je pobuda, ki jo SSk predlaga v manjäini ze kar nekaj let, ven-dar so nekatere druge manjäin-ske komponente takäno pobu-do doslej vedno blokirale. Sedaj
pa je npr. tudi krovnima organi-zacijama postalo jasno, da se naäa problematika nikamor ne premika in da se naä zaädtni zakon izkazuje kot velika preva-ra za manjäino, s katerim pa se italijanska vlada ponaäa v med-narodnih okoljih, ne da bi ga seveda konkretno izvajala. Poslanec Ebner je zagotovil äiroko podporo evropskih po-slancev pobudi obeh sloven-skih strank zamejskih Slovencev, SSk in EL, z vodstvom Slovenske skupnosti pa je priälo tudi do dogovora o njegovem bliznjem obisku na dezelni rav-ni v Furlaniji-Julijski krajini. Juznotirolski poslanec se je narnrec v politidiem dogovo-ru, ki sta ga obe manjäinski stranki - SVP in SSk - sklenili pred eropskimi volitvami, zave-zal, da bo predstavljal ne samo slovensko manjäino, paC pa tudi celotno naäo dezelno stvar-nost, kar je Se bolj aktualno, saj v evropski pariament ni bil izvoljen noben predstavnik iz naäe dezele.
Vecjezicnost v vrtcih in solah
Na Trbizu pouk slovenscine na razlicnih stopnjah in krajih
Na Trbizu deluje ze vrsto let veCjeziCni projekt Sentieri, znotraj katere-ga poudijejo otroke v vrtcu Trbiz Centrale tako v italijanskem kot v slovenskem, nemäkem in furlanskem jeziku. Otroci se pravzaprav igrajo v omenjenih jezikih, preko igre osvajajo tudi pojme, ki so prisotni v vseh jezikih, od imena dnevov, me-secev do barv in poimenovanja iger.
Sestavni del programa je seveda sproscena igra z animacijo, ki otroke popelje v nov jezikov-ni svet.
Lani je bila otrokom na voljo slovenädna tudi v prvih treh razredih osnovne Sole Trbiz Centrale. Otroci, ki so v glav-nem prihajali iz vrtca, kjer so ze prej imeli pouk slovenädne, so osnovne pojme slovenädne ze obvladali. Ker je za marsika-terega slovenädna sicer jezik okolja, a ne pogovorni jezik do-ma, so imeli zlasti otroci v tretjem razredu veCje tezave po-novno priklicati k spominu kod, s katerim so se sreCali v vrtcu.
Tudi vrtec Trbiz Mesto ima uveljavljeno in razvejano dejavnost, v kateri imata svoj prostor tudi slovenädna in nemädna.
Tako kot vrtec Trbiz Centrale ima tudi vrtec Trbiz Mesto part-nerske Sole v Sloveniji in v Av-striji, kar nedvomno motivira äe nadalje pouk in uporabo slo-venSeine in nemädne, saj sta to jezika, v katerih otroci lahko komunicirajo, skupno prepe-vajo in igrajo na rednih sreCanjih, ki potekajo med omenjenimi vrtei. Poleg otrok s Trbiza so se v vrtcu Trbiz Mesto udli slovenädne tudi otro-
ci iz Rablja.
Tudi slovenädno v vrtcih po-sredujejo trem razlicnim staro-stmi skupinam. Otroci so nam-rec za katerokoli dejavnost raz-deljeni v skupine "majhnih", "srednjih" in "veCjih", kar po-meni, da sta tudi sam potek in vsebina dela razliCna. Mlajäi komaj osvajajo ne samo verbal-no, ampak tudi rnotoriene spo-sobnosti, npr. pri risanju, sta-rejäi pa tudi sami radi napiäejo svoje ime ter celo vpraäajo, kako se dolocena stvar imenuje in zapiäe v slovenädni.
Ker je populaeija, ki obiskuje vrtec, zelo raznolika, je treba poleg okvirnega skupinskega programa poskrbeti tudi za motivaeijo posameznika.
Pouk slovenädne v Ukvah je v äolskem letu 2003/04 potekal do Velike nod v Naborjetu, saj sta bila tamkajänji vrtec in äola neuporabna zaradi posledic poplave. Otroci in udtelji so se morali prilagoditi podtniäke-mu poslopju, ki pa ni bilo idealno za pouk in delo z otroki. Otroci so se morali pri-vaditi na novo okolje, pri pouku v osnovni äoli pa je bil äe dodatno opazen odklon no-vega prostora, saj so namesto Naborjet dosledno zapisovali v datumu Ukve. Zelja po vrnitvi v stare prostore, ki so jih izred-no lepo obnovili, se je izpolni-la, kot reCeno, po Veliki nod. Otroci, ki obiskujejo osnovno äolo v Ukvah, so tradicionalno tudi ciljna publika izbirnega teCaja slovenskega jezika, ki ga ponuja Slovensko kulturno sre-diäCe Planika v Kanalski dolini. Znanje slovenädne, ki so ga pridobili na popoldanskih je-zikovnih teCajih, so lahko upo-rabili tudi v äoli (slovenädna je
bila lani vkljucena v predmet-nik kot jezikovni predmet) in obratno.
V Zabnicah je pouk slovenäd-ne potekal prav tako v vrtcu kot v osnovni äoli. Tudi v Zabnicah so nekateri otroci imeli predz-nanje slovenskega jezika od do-ma, drugi pa so slovenädno spoznali v äoli, zlasti preko petja slovenskih pesmi. Poglavje zase pa predstavlja pouk slovenädne na trgov-skem zavodu Bachman na Trbizu. Slovenädna je v tem pri-meru eden izmed moznih iz-birnih predmetov, med kateri-mi dijaki lahko izbirajo - reci-mo alternativa äahu, gledaliäkemu krozku ali raCu-nalniätvu.
Kljub temu se je na dvajseturni tecaj slovenädne prijavila sku-pina dijakinj, ki so tudi pretek-la leta obiskovale slovenski pouk, kar pomeni, da je obisk slovenädne postal nekaj "obi&jnega".
Prav normalen odnos do slovenädne s strani vseh dejav-nikov, ki na Trbizu skrbijo za pouk, od didaktienega ravna-telja do celotnega udteljskega kadra, je omogodl, da so otroci v letu, ko je Slovenija vstopi-la v EU, to dejstvo äe bolj inten-zivno doziveli: nekateri otroci, ki so obiskovali pouk slovenäd-ne, so sodelovali na prazno-vanju vstopa Slovenje v EU tako na tromeji kot na Ljubelju. Otroci v Kanalski dolini imajo danes priloznost, da se preko igre naudjo razlicne jezike, s katerimi se danes lahko igrajo z sovrstniki, s katerimi bodo jutri morda gradili Cezmejne Projekte in sodelovali v prid celotne regije.
P.R. in R.B.
Razprava v dezelni komisiji
O nabiranju gob
Vcetrti dezelni komisiji se je slovenski svetnik Mirko Spacapan v razpravi o menjavah pravilnika za nabiranje gob zavzel za tako normo, ki bi
omogoCala obdnam v goratih podroCjih, da same dolofajo ob-moeja, kjer bi morali nabiralci gob placati posebno pristojbino. Spacapan je utemeljil svoje
mnenje s tem, da obdne v goratih obmoejih same najbolje ve-do, kaj je bolj koristno za njihovo gospodarstvo, turizem in razvoj. Ce je v njihovem interesu, da omejijo prihod turistov in si raje zagotovijo dohodek od pladla za nabiranje gob, je to v njihovem popolnem dometu, je zakljudl Spacapan.
Zanimanje in hvale vredne pobude
Med dejavnostmi tudi raziskovalna tabora na obmoeju Kanalske doline
Slovensko kulturno srediäCe Planika je osrednja slovenska orga-nizaeija v Kanalski dolini, ki poleg popoldanskih izbirnih tecajev slovenskega jezika za otroke, poletne kolonije slovenskega jezika, kulturnih pri-reditev (Dan slovenske kulture, Koroäka in Primorska pojeta, glasbenih srecanj, itd.) in po-druznice Glasbene matice Glasbene äole Tomaza Holmarja samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami razvija tudi raziskovalno dejavnost na obmoCju Kanalske doline.
SKS Planika skupaj s Slorijem podpira in spremlja raziskovalno dejavnost ze od svojih zac'etkov. Od leta 1998 v razi-skave vkljudije otroke, ki obiskujejo izbirne tefaje slovenskega jezika, in njihove staräe; otroci tako v svojem vsak-danjem okolju, v druzini in bliznjem sosedstvu, odkrivajo prisotnost slovenskega jezika ter opazujejo in spoznavajo nje-govo rabo pri svojih domadh. Hkrati se ob pomod strokovno usposobljenih mentorjev uvajajo v delo na terenu in se seznanjajo z jezikovno pestro-stjo lastnega zivljenjskega okolja.
Po krajäem casovnem predahu priblizno dveh let je leta 2003 pod okriljem SKS Planika in Dezele Furlanije-Julijske kraji-ne zopet zazivel Raziskovalni tabor Kanalska dolina. Tabor naj bi nadgradil in dopolnil ra-ziskave slovenskih hiänih imen v Kanalski dolini, ki smo jih skupaj z otroki, ki so obiskovali izbirne popoldanske tefaje slovenskega jezika pri SKS Planika, zaceii v Zabnicah in svoja dognanja leta 1999 okronali s publikaeijo Hiäna imena v Zabnicah. Raziskave hiänih imen smo leta 1999 nadaljevali v Ukvah, leta 2000 pa v OvCji in Di-palji vasi ter Beli ped. Na pod-lagi hipoteze , da se v Kanalski dolini govorita dve nareeji, ob-soäko v Rablju ter ziljsko v Di-palji vasi, Ukvah, OvCji vasi, Zabnicah in Beli ped, smo se odlodli podrobneje raziskati in opisati govore posameznih va-
si.
Ker dialektoloäke analize ni mogo& izdelati brez ustreznih strokovnjakov, smo k sodelovanju povabili dialektologe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, z ljubljanskega Inäti-tuta za slovenski jezik Frana Ra-moväa pri ZRC SAZU ter s kopr-skega Znanstvenoraziskovalne-ga srediäca. Da bi dopolnili Lo-garjeve zapise ukoväkega govo-ra (1971), izdelali fonetiCne in fonoloäke zapise govorov posa-mezne vasi Kanalske doline, dopolnili dotedanje sezname slovenskih hiänih imen in pre-verili njihovo poznavanje med danaänjim lokalnim prebival-stvom ter izdelali etimoloäko razlago posameznih imen, smo se odpravili na "raziskovalne pohode" po OvCji in Dipalji vasi. Zvodio gradivo o hiänih imenih, ki smo ga zbrali skupaj z otroki, je omogodlo natanc-nejäo etimoloäko analizo, za analizo govora posamezne vasi pa smo snemali vodene pogovore s slovensko govoredmi domadni. Sledilo je urejanje zbranih podatkov: priprava fil-ma o poteku terenskega dela, presnemavanje in shranjevanje podatkov ter analiza. Zal smo ugotovili, da je tezko dobiti informatorja, ki je vedno zivljenja prezivel v domad vasi, in da bomo govor posamezne vasi marsikdaj lahko pred-stavili le na podlagi prouCe-vanja govora enega samega go-vorca (ali pa zelo skromnega ätevila govorcev). Ker se je nalo-ga pozneje izkazala za zajeten in zahteven zalogaj, knjizna iz-daja naäih dognanj zamuja, vsekakor pa bodo do poletja objavljeni izsledki, pomemben prispevek k poznavanju slovenskega jezika v Kanalski dolini. Na Raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2003 smo za&li zbirati vefjezidia poimenovanja za obladla in dele obladl ter podatke o njihovi namemb-nosti. Rezultat enotedenskega raziskovanja je bila razstava Obladla naäih dedkov in babic ("red in besede”) s ätirijeziCni-mi poimenovanji (slovensko knjizno in "po domaCe", ita-
lijansko, nemäko, furlansko). Razstavo so priredili na pobudo prof. Marie Moschitz, mame otrok, ki obiskujejo izbirne teCaje slovenskega jezika pri SKS Planika, kot rezultat sode-lovanja med raziskovalci, otroki ter njihovimi staräi in babicami, ki so nam prijazno priskodli na pomoC tako z iz-posojenimi obladli kot s svojim jezikovnim znanjem in praksami.
Na Raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2004 smo nadaljevali delo, ki smo ga za&li prejänje leto. Nekoliko spre-menjena raziskovalna ekipa je dopolnjevala nastajajod veCje-zidii terminoloäki slovar obladlnega izrazja v Kanalski dolini s pisnim, zvofnim in slikovnim ponazarjalnim gra-divom, ki naj bi v prihodnje elektronsko objavo na spletnih straneh raziskovala govora Ukev in Bele ped, kjer je po vpraäalnicah Francke Benedik za zbiranje narediega besedja (tematika sadovnjak, vrt, polje in zivali) zbirala predvsem gradivo o razIiCnih knieckib opra-vilih in orodju, se zanimala za lokalne obicaje in navade sko-zi praznieno leto ter opravila vrsto vodenih pogovorov o tre-nutnih jezikovnih praksah med otroki, ki so bili v äolskem letu 2003/04 delezni pouka slovenskega jezika, ter med njihovimi staräi in starimi staräi. Zdaj smo sredi urejanja, shranjevanja in prepisovanja zbranih podatkov in upamo, da bomo zbrano gradivo pri-merno uredili in "postavili na ogled" in v presojo lokalnemu prebivalstvu in strokovni pu-bliki. V zelji in upanju, da smo ze dosegli dva cilja: zastavili te-melje za nadaljnje raziskovanje ter z vkljucevanjeni lokalnega prebivalstva, predvsem otrok in njihovih staräev, zasadili se-me raziskovalnega duha in za-vesti o pestri in obditljivi jezikovni realnosti obravnavane-ga obmo£ja, pri Cemer po-membno vlogo odigravajo je-zikovne prakse v slovenskem jeziku.
Rudi Bartaloth
NOVI
GLAS
Sto tisoc najbolj revnih ljudi bo oproscenih prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Zaradi pomanjkanja projektov drzava ne more crpati iz evropskih skladov
Kratke
Crtomir Spacapan postal direktor Regijske razvojne agencije
Dolgoletni zupan mestne obcine Nova Gorica, Crtomir Spacapan, zapusca mesto direktorja in od-govornega urednika obmocne TV Primorka, v Sempetru pri Gorici. Potem ko na zadnjih lokalnih volitvah ni bil vec izvoljen za najvisjega predstavnika ene najpomembnejsih obcin oz. lokalnih skupnosti vSloveniji, ga je prejsnja vlada imenovala za slovenskega generalnega konzula v Trstu. Toda kmalu je odstopil od omenjenega polozaja ter se je zaposlil na omenjeni obmocni televiziji, zdaj pa odhaja za direktorja Regijske razvojne agencije za obmocje Nove Gorice. To je javni zavod, ki na razne nacinesodeluje pri nacrtovanju gospodarskega razvoja, usklajevanju projektov o tem, zlasti pa zbira sredstva, tudi iz skladov EU, za nalozbe v gospodarstvu na Goriskem.
Crtomir Spacapan je v zacetku svoje kariere delal v komerciali nekdanjega zunanjetrgovinskega podjetja Primex v Rozni Dolini pri Novi Gorici. Pozneje je veckrat izrazil zeljo, da bi se vrnil v gospodarstvo, to pa mu je sedaj uspelo.
Alpina, tovarna obutve iz Zirov na Gorenjskem, zaprla svoje prodajalne
V slovenskem gospodarstvu je sprico upada prodaje najvecja kriza nastala vtekstilni, lesnopredelovalni in cevljarski industriji. Nekatere tovarne zapirajo, posamezna podjetja pa obratujejo v zmanjsanem obsegu. Drzava je za premostitevtezavv najpomembnejsih podjetjih sicer namenila precejsnja sredstva, toda pomoc v vecini primerov ni bila uspesna.
Zaradi tezav in upadanja narocil je v veliki krizi tudi znana slovenska tovarna obutve v Zireh na Gorenjskem. V njej sicer se dela 358 delavcev in delavk, toda zaposleni so samo za dolocen cas. Tovarna dolguje raznim upnikom vec kot 5 milijard tolarjev. Tako postopno ukinjajo podjetje, ki je bilo eden od simbolov slovenske obutvene industrije.
Alpina je 1. marca zaprla 8 prodajaln, ki jih je imela po vsej Sloveniji. Med njimi sta tudi trgovini v Novi Gorici in Ajdovscini. Tovarna poizkusa lokale prodati in zanje zahteva skupaj okoli 480 milijonov tolarjev. Toda interesentov za nakup za zdaj ni.
T
Nova najviSja izvrSilna oblast v Sloveniji, vlada pod predsedstvom Ja-neza Janse, intenzivno deluje na najbolj pomembnih po-droCjih, pri tem pa je delezna razliCnih ocen javnosti in opo-zicijskih strank. Cez dober te-den bo minilo sto dni od za-cetka delovanja vlade, opozicija pa je ves Cas do nje zelo kritiCna. V tej vlogi prednjaCita LDS pod vodstvom Antona Ropa in Mi-ran PotrC, vodja poslanske sku-pine ZLSD. Po mnenju kritikov naj bi nova vlada Slovenijo spravljala v tezave na vseh po-droCjih. Pripravljala naj bi sode-lovanje naSih vojakov na strani koalicijskih sil v Iraku, popusca pred pritiski Avstrije in Italije, doma pa ohranja veliko social-no razslojenost in spodbuja re-vizijo bliznje preteklosti, s Ci-mer naj bi ovrednotila vlogo t.i. protirevolucije med drugo sve-tovno vojno in obdobje po njej. Dejansko se v nekaterih delih druzbe obnavljajo duh, sovra-stvo in predsodki iz preteklosti, ki so bili doslej prikriti, ali pa je veljalo mnenje, da sta jih Cas in razvoj presegla. V protestih zo-per prikrivanje zloCinov, ki jih je faSisticni rezim povzroCil naj-prej na Primorskem in med drugo svetovno vojno tudi na obmoCju t.i. Ljubljanske pok-rajine, je izrazena boleCina, ker
VSloveniji je Cedalje veC razprav o politiki in ukre-pih, ki bi bili potrebni za poveCanje rodnosti, kar je tudi te-meljni pogoj za dolgoroCen ob-stanek naSega naroda. Demo-grafska gibanja so sedaj zelo neu-godna, saj Stevilo rojstev iz leta v leto upada, tako da v zdravstvu opozarjajo, da je Stevilo porod-niSnic preveliko in naj bi nekatere ukinili. V kateri od slovenskih porodniSnic se kakSen dan ali ce-lo dva ne rodi noben otrok. Izvedenci navajajo, da je potreb-na rodnost 2,1 otroka na zensko, da bi Stevilo prebivalstva ostalo stabilno. V Sloveniji je v obdobju
VSloveniji so nekatera javna obCila napovedo-vala, da v AjdovSCini le-tos ne bodo obelezili 5. maja, v spomin na ta dan leta 1945, ko je bila v omenjenem sre-diSCu Zgornje Vipavske doline ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Uradno sicer Se zmeraj velja, da je bila to sploh prva slovenska narodna vlada, kar pa ni resniCno. V naSi zgodovini je bila namreC prva narodna vlada za Slovenijo ustanovljena 31. oktobra leta 1918, razpu-SCena pa je bila 20. januarja leta 1919. Tista vlada je imela ve-like pristojnosti, tudi kar zade-va, denimo, slovensko zuna-njo politiko in slovensko voj-sko.
Kljub pridrzkom oz. razliCnim
se nosilci in izvajalci zla priza-detim doslej Se niso opraviCili in niC ne kaze, da bodo to kmalu pripravljeni storiti. Toda za-kaj protestniki, razen zelo red-kih izjem, v nobenem doku-mentu ne zapiSejo, da so bili tudi v Sloveniji po drugi vojni storjeni zloCini, ki zdaj obre-menjujejo naSo preteklost, dru-zbo in odnose s sosedi. Raje dolzijo JanSo in vlado, ki ji predseduje, da sta pristranska pri ocenjevanju preteklosti. Razne organizacije in nekateri zu-pani z GoriSkega so pisali slo-venskim poslancem v evrop-skem parlamentu, naj ocenijo vlado in njena ravnanja po raz-glasitvi 10. februarja za dan spo-mina v Italiji. PolitiCno preu-darno, korektno in odgovorno se je odzval Borut Pahor, ki je v evropskem parlamentu opozo-ril na zloCine faSizma zoper Slo-vence na Primorskem in v osrednji Sloveniji, ob tem pa povedal, da podpira veCino sta-liSC, ki jih je o omenjeni proble-matiki sprejela vlada. Evropska poslanka Mojca DrCar-Murko pa se je odzvala drugaCe, na naCin, ki teme iz slovenske no-tranje politike prenaSa na SirSo raven. Med razpravo v evropskem parlamentu je namreC obravnavala primer t.i. izbrisa-nih v Sloveniji in zatrdila, "da ne gre le za diskriminacijo
med leti 1970-1975 rodnost zna-Sala 2,2 otroka na zensko, v letih 2000-2005 pa dosega le Se 1,1 o-troka na zensko. Iz zadnjih po-datkov statistiCne bilance izhaja, da se je leta 2003 rodilo 17.321 otrok, umrlo pa je 19.451 oseb. Bilo je torej 2.130 veC smrti kot pa rojstev. SodeC po predvide-vanjih demografov, nas bo v Sloveniji Cez petdeset let priblizno pol manj kot zdaj, medtem ko fi-nanCni obraCuni kazejo, da bi v primeru ohranitve nizke stopnje rodnosti sredstev za pokojnine postopno zmanjkalo. TakSna ne-ugodna gibanja so oCitna tudi v drugih evropskih drzavah, npr. v
mnenjem o omenjeni vladi, ustanovljeni v AjdovSCini, bodo dogodek, ki je zagotovo del naSe novejSe zgodovine in tudi praznik obCine AjdovSCina, tudi letos poCastili. Dvorano, v kateri so vlado razglasili, obnavljajo in Sirijo. ObCinski svet pa je o programu prireditev ob
5.	maju razpravljal 3. marca. Kaze, da ima vlada pridrzke zoper proslavljanje omenjene obletnice, vendar se bo njen predstavnik slavnostnega za-sedanja obCinskega sveta zagotovo udelezil. To je zatrdil drzavni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn, ki je tudi sporoCil, da slovesnosti v AjdovSCini ne bodo osrednja proslava v Sloveniji ob Sestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne.
manjSin, temveC tudi za krSitev temeljnih naCel pravne drza-ve." Poslanka pa ni povedala, da si vlada prizadeva za reSitev problema t.i. izbrisanih, kar naj bi dosegli s sprejemom ustav-nega zakona. Predlog le-tega bodo kmalu predlozili v skupSCinski postopek, na njego-vi osnovi pa bodo za vsakega t.i. izbrisanega posebej ugotavljali, ali je drzava zares krSila njegove Clovekove pravice.
SpriCo razliCnih mnenj in ocen o preteklosti in sedanjih politiC-nih razmerah v Sloveniji se zu-pani primorskih obCin na sre-Canju v Sempetru pri Gorici 3. t.m. niso mogli sporazumeti o vsebini izjave za italijansko jav-nost glede praznika 10. februarja in o "fojbah" in tudi ne o besedilu poziva, namenjenega slovenski vladi. Ce bodo doku-menta uskladili, ju bodo spreje-li pozneje. V predlogu poziva slovenski vladi je bilo poudarje-no tudi vpraSanje, ki po naSem mnenju ne bi koristilo enotno-sti organizacij, ki so se bojevale proti faSizmu. Zapisano je bilo namreC naslednje: "Vlada naj pojasni, zakaj v predlogu nove-ga slovenskega praznika pozna le trpljenje primorskih Sloven-cev pod faSizmom v dobi med obema vojnama in priznava le odpor tigrovcev, ne pa boja primorskih partizanov, ki so kot
Italiji. V tej sosednji drzavi dosega sedanja rodnost povpreCno 1,2 otroka na zensko.
Zaradi takih gibanj in stanja, ki bi lahko postopno povzroCilo ce-lo izumrtje slovenskega naroda, je tudi nova vlada namenila veliko skrb in pozornost poveCanju rodnosti. Premier Janez JanSa je ob predstavitvi vladnega progra-ma za letoänje leto dejal, "da so majhna rodnost, staranje prebivalstva in zmanjSevanje aktivne populacije najveCji strukturni problem Slovenije." Poudaril je, da bo vlada omogoCala usklaje-vanje druzinskega in poklicnega zivljenja, spodbujala starSevstvo
Pred blizajoCim se petim ma-jem v Sloveniji potekajo so-oCanja med politiki in zgodo-vinarji o tem, kakSni so bili vloga, pomen in cilji vlade, ustanovljene v AjdovSCini, ka-tere predsednik je bil Boris Ki-driC, eden glavnih voditeljev (poleg Edvarda Kardelja) ko-munistiCnega gibanja v Sloveniji. Navajamo nekaj mnenj oz. staliSC o tem. Zgodovinar Bozo Repe meni, "da je delu vladnih ministrov gotovo bli-zji poskus ustanovitve narod-ne vlade, ki jo je tik pred kon-cem vojne v Ljubljani skuSala izpeljati skupina predvojnih politikov". Zgodovinar Joze Dezman pa se spraSuje, "ali obletnica ustanovitve vlade v AjdovSCini ni morda priloznost, da se ponovi spravna slove-
del slovenskega narodnoosvo-bodilnega gibanja in svetovne protihitlerjevske koalicije pri-pomogli k prikljuCitvi veCjega dela Primorske k matiCni do-movini."
V Sloveniji 16.700 delavcev iz drZav neClanic EU
Vlada je po seji 3. marca, spo-roCila osupljivo vest, da Slovenija doslej sploh ni zaCela pri-dobivati denarja iz skupnega zneska skoraj 103 milijarde tolarjev, ki jih je EU Sloveniji namenila za obdobje med leti 2004-2006. V gospodarstvu in javnih dejavnostih namreC ni-majo nobenega projekta, kar je pogoj za Crpanje sredstev iz evropskih strukturnih in kohe-zijskih skladov. Minister za zdravje dr. Andrej BruCan je sporoCil, da bodo s spremem-bami zakonov poskrbeli za o-prostitev plaCila prispevkov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za okoli sto tisoC socialno ogrozenih prebivalcev. V okvi-ru ekonomskosocialnega sveta so se sporazumeli, da se bo v Sloveniji letos lahko zaposlilo skupaj 16.700 delavcev izdrzav, ki niso Clanice EU. V prihodnje se bo njihovo ätevilo znizevalo, ker naj bi na posameznih de-lovnih mestih pretezno zapo-slovali slovenske delavce, ki so sedaj brezposelni.
Marijan DrobeZ
in poveCevanje rojstev. Ob tem je predsednik vlade obljubil Se "vr-sto zakonov in podzakonskih ak-tov." V koalicijski pogodbi med strankami, ki tvorijo vladno koa-licijo, pa je zapisano, "da je poveCevanje rodnosti eno od kljuC-nih strateSkih vpraSanj prihod-nosti drzave." VladajoCa koalidja naj bi tudi "sistematiCno zago-tavljala ugodne pogoj e za razvoj sleherne druzine in ne le tistih v slabSem dohodkovnem polo-zaju. Pri reSevanju problemov druzinske politike pa je premalo sodelovanja med ministrstvi in tudi usklajenega delovanja z nev-ladnimi organizacij ami in civil-no druzbo. Sicer pa druzinska politika ne obravnava druzine kot osnovne razvojne enote druzbe, temveC jo obravnava pre-veC formalno in skozi prizmo so-cialne zaSCite. Druzina v tradicio-nalnem smislu kot partnerska in starSevska zveza moSkega in zen-
snost iz KoCevskega Roga? Ce so se tarn takrat vladajoCi de-diCi prve vlade opraviCili za njene zloCine, bi se lahko da-nes vladajoCi dediCi porazene predmoderne Slovenije opro-stili boljäevikom za njihove zloCine in diktaturo". Evropski poslanec LDS Jelko Kacin za-trjuje, "da je bila ajdovska vlada prva evropska slovenska vlada. Slovenija pa je prviC na-stopila v okviru sedanjih me-ja". Z njim soglaäa Miran PotrC iz ZLSD, ki meni, "da bi proslava v AjdoväCini morala biti eden pomembnih dogodkov zaznamovanja Sestdesete obletnice zmage nad faSizmom in del proslavljanja slovenske drzavnosti". Povsem nasprot-na pa so mnenja drugih ude-lezencev sooCanja o vladi,
ske izgublja na pomenu tudi zaradi moCnih pritiskov za izenaCi-tev statusa z zvezami istospolnih partnerjev."
O otrocih odloCajo starSi, drZava pa naj jim samo pomaga
V javnosti zelo odmeva predlog za poveCanje rodnosti, ki ga je dal Ivo Boscarol, lastnik podjetja za alternativno letalstvo v AjdovSCi-ni in Clan vladnega strateäkega sveta za gospodarski razvoj Slovenije. Po njegovem naj bi drzava uvedla davek na samsko ziv-ljenje, ki bi ga plaCevali tudi pari, ki nimajo otrok, pa bi jih lahko imeli, stari od 25 do 50 let. Slednji imajo mnogo manj stroSkov za zivljenje kot pa druzine z otroki in zaradi tega lagod-neje zivijo. Pari brez otrok tudi ne skrbijo za poveCevanje delov-no aktivnega prebivalstva v Sloveniji.
Nekateri podpirajo omenjeni predlog, del javnosti pa mu na-
ustanovljeni 5. maja leta 1945 v AjdovSCini. Casnikar Igor KrSinar je v novi Stevilki te-denskega magazina Mag ovr-gel prepriCanje LDS, "da je bila vlada v AjdovSCini rezultat protifaSistiCnega boja slovenskega naroda in gotovo eden pomembnejäih korakov na poti k samostojni demokratiC-ni drzavi. Dejansko pa je bila prav vlada, ki jo je 5. maja 1945 postavila komunistiCna partija, odgovorna za povojne mnoziCne poboje in delovna taboriSCa, kamor so strpali ti-ste, ki niso bili naklonjeni ko-munistiCni diktaturi. Upamo, da JanSeva vlada ne bo nased-la provokaciji in slavila vlade krvavih rok".
O omenjeni sporni vladi je razmiSljala tudi zgodovinarka dr. Jerica Voduäek-StariC, pro-fesorica evropske in svetovne zgodovine 20. stoletja na ma-riborski univerzi, v intervjuju, objavljenem v novi Stevilki te-denskega magazina Mag. De-jala je: "Vlada v AjdovSCini ni bila prva slovenska vlada. Tre-
sprotuje. DavCni izvedenec Ivan SimiC je po poroCanju Casnika Fi-nance opozoril, da bi obdavCitev parov brez otrok pomenila pose-ganje v zivljenje posameznikov in krSenja naCela o enakopravno-sti drzavljanov Slovenije. SodeC po vladnem programu za izbolj-Sanje demografske politike in poveCanje rodnosti ter upoStevanje enake zavzetosti Cerkve, se bo morda stanje na omenjenem po-droCju kmalu zaCelo izboljSevati. Seveda pa ob vseh razpravah, ki potekajo v Sloveniji, ne gre po-zabiti, da sta edina, ki odloCata o otroku, zakonca oz. par, moSki in zenska. To je njuna intimna pra-vica in odloCitev, v katero naj bi se nihCe ne vmeSaval. Drzava oz. oblast pa naj k veCji rodnosti pri-speva predvsem s sprejemi zakonov in drugih predpisov, ki bi za-gotavljali potrebne pogoje in pri-merno ozraCje za veCjo rodnost.
M
ba je loCiti zgodovinsko zavest od politiCno manipulativnega grajanja mistov. Takrat ustav-novljena vlada ni bila parla-mentarno demokratiCno iz-brana prva slovenska vlada, temveC jo je imenoval CK KPS v dogovoru s CK Jugoslavije. Jugoslovanski CK ji je dodelil tudi pristojnosti in ji doloCil naloge v okviru jprevzema oblasti v Sloveniji. Ce kdo meni, da jo je treba praznovati kot pomemben zgodovinski dogodek, naj to utemelji. Ljudi in politike silijo, naj se iz-reCejo za to vlado ali proti njej, s Cimer se zamegljuje nasilna narava sistema, vsiljenega s pomoCjo preobleke protifaSiz-ma".
Prebivalci Vipavske doline in nasploh Primorci pa so usta-novitev vlade v AjdoväCini ra-zumeli in dozivljali predvsem kot dokaz zmage nad faSizmom, sistemom, ki jih je po-skuSal zasuznjiti in jim odvze-ti njihovo narodno istovet-nost.
M.
Vlada in politicne stranke soglasne o nujnosti povecanja rodnosti
Podietnik Ivo Boscarol predlaga davek za pare, ki nimajo otrok
Razlicna mnenja politikov in zgodovinarjev o vladi, ustanovljeni 5. maja leta 1945 v Ajdovscini
Dogodek bodo obelezili v obnovljeni in povecani dvorani, v kateri so vlado razglasili
14 10. marca 2005_ Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Postopno do 25.000 prebivalcev Nove Gorice
Izdelava lokacijskih nacrtov za gospodarnejso izrabo prostora
Kljub zaostrenim razmeram na trziscu
Ajdovski Mlinotest uspesno posloval v letu 2004
Urbanisti, arhitekti in drugi izvedenci z raz-nih podroCij v Novi Gorici snujejo urbanistiCni program oz. narrt in izvedbe-ne akte, ki naj bi omogoCili ra-
cionalnejäo uporabo prostora, da bi mesto lahko hitreje na-predovalo, torej se äirilo. Raz-voj najmlajäega slovenskega mesta je bil namreC doslej stihijen, saj so bile strokovne reäitve za izrabo prostora zelo pogosto prepuädene volji in zamislim posameznih projek-
Dejstvo pa je, da se je iz doslej äe nepojasnjenih okoliäCin in nepojasnjenih razlogov iz njihovega oklepnika usula toca krogel na vozilo z italijanskimi agenti in komaj osvobojeno Casnikarko. Zal je Calipari, ki zapuäCa zeno
Z 2. strani
Tudi njegov zadnji obisk v zamejstvu pa je po mnenju SSk potrdil na-men Urada, da lahko nosita obe krovni organizaciji pri tem vpraäanju ustrezno odgovorno-st.
Stranka se je tudi soocila z no-vim politicnim polozajem, ki nastaja v levi sredini na italijan-
Zato smo z olajäanjem vze-li na znanje, da je sloven-ski pariament pred nekaj leti odobril zakon, ki obvezuje drzavo, da ustrezno poskrbi za sprejemanje televizijskih pro-gramov v zamejskem prostoru. Na zalost ugotavljamo, da ni bi-lo storjeno nie konkretnega v tem pogledu.
tantov.
V oddelku za okolje in prostor, ki ga vodi Niko Jurca, izde-lujejo petnajst lokacijskih naCrtov za posamezna ob-moCja v Novi Gorici, ki bodo
doloCali, za kakäne namene bodo razpolozljive povräine interesenti oz. investitorji lahko uporabljali. Poseben lokaeijski naCrt bo doloCal oblikovanje kulturnega centra Nove Gorice na prostoru, kjer se sedaj nahajata tudi Sloven-sko narodno gledaliäbe in Go-
in dva otroka, bil smrtno zadet, Cetudi je s svojim telesom dru-gid reSil Giuliano Sgrena.
Ni treba posebej podertati, kako je ta tragiüni dogodek spravil v veliko zadrego predvsem same-ga Berlusconija, ki se ima za ve-likega osebnega prijatelja ame-
ski vsedrzavni ravni bodisi s fe-derativno zvezo Oljke kot z no-vim politiCnim subjektom v levi sredini, zvezo "Unione". Po dezelnih volitvah, ki bodo v zacetku aprila, se bo levosredin-ski lider Romano Prodi sreCal s tremi manjäinskimi strankami Slovensko skupnostjo, Juznoti-rolsko ljudsko stranko (SVP) in
Predsednik nove slovenske vla-de Janez Janäa je na tradicional-nem sreCanju med beneäkimi rojaki in zupani primorskih obCin v Kobaridu povzel obve-zo o omogoCanju vidljivosti slovenske televizije zlasti v Be-neeijj. Minuli teden pa je rav-natelj RTV Slovenija Aleks Stakul vpismu manjäinskim or-
riäka knjiznica Franceta Bevka. Zupan mestne obCine Nova Gorica je na sreCanju s Ca-snikarji, namenjenemu pro-storski in urbanistiCni proble-matiki mesta, povedal, da ozje obmoeje Nove Gorice äteje okoli 15.000 prebivalcev. Z nadaljnjimi gradnjami stanovanj in tudi priseljevanjem od drugod naj bi se ätevilo prebivalcev Cez nekaj let poveCalo na okoli 25.000. Ob tem dodajamo, da domaCi-ni Novo Gorico poj-mujejo in upoätevajo v äiräem smislu, saj naj bi po njihovem k me-stu sodila tudi naselja v §ir§i okolici. Na tako razäirjenem obmoCju naj bi prebivalo ved kot 30.000 ljudi.
V Novi Gorici je veliko po-manjkanje parcel za nove gradnje. Mestna obdina je pred dnevi prodala 4.142 kvadrat-nih metrov velik travnik ob kriziäCu Erjavdeve in Delpino-ve ulice, v srediädu mesta. Ku-pila ga je druzba Euroinvest in zanj pladala 281 milijonov to-larjev. Druzba bo na kupljeni parceli zgradila okoli trinajst etaz (nadstropij) visok poslov-ni stanovanjski Objekt, na-menjen stanovanj em in raz-nim poslovnim dejavnostim. Kupci so v utemeljitvi nakupa parcele zapisali tudi, da bo bo-dodi poslovni, stanovanjski in trgovski Objekt pomemben tudi zaradi tega, ker bo zgrajen "ob Erjavdevi cesti, ki bo leta 2007 postala glavna povezo-valna cesta med Novo Gorico in Gorico".
M.
riäkega predsednika Busha, iz desar si kuje tudi politidni kapital. V neprijetnem polozaju se je seveda znaäla tudi vedina le-vosredinske opozieije, ki se u-pravideno boji, da bodo zadnji dogodki okrepili protiameriäko kampanjo in utegnili celo Ita-lijo razklati na dvoje. S tem pa bi hkrati vsemu svetu razgalili "prepirljivo in nezanesljivo Ita-lijo", kot je äe napisal ze ome-njeni milanski dnevnik.
Union Valdotaine (UV) z name-nom, da bi se na tej ravni uredi-la medsebojna razmerja v vi-diku naslednjih parlamentarnih volitev ki bodo v Italiji leta 2006.
Stranka Slovenska skupnost bo letos obhajala 30-letnico delo-vanja na dezelni ravni. Obletni-co bo primerno proslavila na kongresu, ki bo potekal konec maja na Trzaäkem. Prisotnost so ze zagotovile pomembne poli-tidne osebnosti iz Italije in Slo-venije, pa tudi na evropski ravni.
ganizaeijam in nato trzaäkemu slovenskemu dnevniku poja-snil, da za zdaj zamejski Sloven-ci lahko sprejemajo programe RTV SLovenija le prek satelitske povezave. Pojasnil je tudi, da RTV Slovenija ne more name-stiti novih oddajnikov za dez-mejno sprejemanje njenih pro-gramov, dokler se pristojni or-gani obeh drzav o tem ne do-govorijo. Dosedanji pogovori v tem smislu so bili neuspeäni. Ce so odnosi med drzavama zelo dobri, kot zatrjuje diploma-cija, potem ne vidimo razloga, da ne bi bilo vpraäanje v krat-kem zadovoljivo reäeno.
Druzba Mlinotest je po nerevidiranih rezulta-tih v letu 2004 ustvari-la 4,7 milijard tolarjev distih prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke ved kot v pred-hodnem letu. Skupna realiza-cija Skupine Mlinotest, ki vkljuduje äe hderinsko druzbo
v Sloveniji in dve na Hrva-äkem, pa je znaäala 9,2 milijar-de tolarjev. Skupni fizidni ob-seg prodaje Skupine Mlinotest v Sloveniji se je v primerja-
vi z letom 2003 povedal za dva odstotka in je znaäal 55.500 ton, v hderinskih druzbah na ITrvaäkem pa je znaäal 12.400 ton.
Mlinotest je v letu 2004 ustva-ril 212 milijonov tolarjev di-stega dobidka, kar je za 37 od-stotkov manj kot v predhod-nem letu in za 13 odstotkov manj od zastavljenega cilja za leto 2004. Kot je na nedavni predstavitvi poslovnih rezul-tatov povedal predsednik uprave Mlinotesta David Na-bergoj, se je nekoliko zmanjäal tudi donos na kapital, ki je v letu 2004 znaäal 4,03 odstotka. Izrazil je prepridanje, da slabäi rezultati pri omenjenih pokazateljih uspeänosti niso posledica slabega rednega po-slovanja, ampak predvsem spremenjenih davdnih predpi-sov v letu 2004, saj so se davd-ne obveznosti s tem povedale za 35 milijonov tolarjev.
Na slabäi rezultat je vplival tudi lanski pozar v prenovljeni
Dne 28. februarja 2005 se je v kraju San Daniele v Furlaniji sestal Upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki treh partnerjev, ki sodelujejo v dezmejnem pro-gramu INTERREG IDA med Slo-venijo in Italijo, to so Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj.
Upravni odbor je med drugim obravnaval in potrdil predno-stne lestvice projektov, ki so pri-speli na javne razpise, zakljude-ne v novembru 2004. Vse tri administrativne enote so v dasu od zakljudka razpisa do potrdit-ve na Upravnem odboru opra-vile zahtevno delo predocenje-vanja, ki je prvid vkljudevalo tudi dvostransko usklajevanje, predvsem za skupne projekte. Naj spomnimo, da so se prijavi-telji lahko odlodali med tremi tipi projektov, skupni, zrealni in projekti sodelovanja.
Na razpis je skupaj prispelo v
pekarni v Ajdovädini, ki je povzrodil za 290 milijonov tolarjev äkode. Pozar je po Na-bergojevih besedah posredno povzrodil äe za 50 milijonov tolarjev äkode, saj je nenadno prekinil zadrtane poslovne za-misli gospodarjenja v tovarni. Nezanemarljivi pa so bili tudi zaostreni pogoji poslovanja na trziädu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj so se zaradi konkurence eene vseh Mli-notestovih izdelkov znizale za pet do deset odstotkov. Nabergoj je povedal äe, da so uspeli na slovenskem trgu trz-ni delez äe nekoliko povedati, kar pomeni, da je imel v letu 2004 Mlinotest na podrodju testenin 22-odstotni delez, 10-odstotni delez pri kruhu in 15-odstotni delez pri mlevskih izdelkih. V zvezi z investieija-mi je povedal, da so v letu 2004 te znaäale 745 milijonov tolarjev, v letoänjem letu pa bodo vlaganja v najsodobnej-äo pekarsko opremo in tehno-logijo znaäala kar dve milijar-di tolarjev.
Gre za nadomestitev opreme, ki je zgorela, in za äiritev proizvodnje. Z najsodobnejäo opremo, ki je trenutno na trziädu, se bodo precej zmanjäali produkeijski stroäki, omogodila pa bo tudi mozno-sti za izdatnejäi izvoz kruha in peciva na bliznji italijanski trg. Po besedah predsednika uprave bo nova pekarska opre-ma nameädena do meseca sep-
avtonomni dezeli Furlaniji-Ju-lijski krajini 126 vlog, v dezeli Veneto 36 vlog, medtem ko je Regionalna pisarna Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj v Stanjelu od slo-venskih prijaviteljev prejela skupaj 44 vlog.
Slovenski prijavitelji so imeli moznost kandidirati na tri uk-repe, skupna razpisana vredno-st je bila 3.5 mio. evrov, kar je enako 60% vseh sredstev, ki jih imamo na voljo za programsko obdobje 2004-2006.
Na prvem ukrepu Varstvo, oh-ranjanje ter razvoj okolja in prostora, je na prednostni lest-vici predlaganih za sofinanci-ranje 5 skupnih projektov in 4 zrealni.
Na drugem ukrepu, ki je na-menjen dezmejnemu sodelo-vanju na podrodju turizma, je predlaganih 5 skupnih projektov in na tretjem ukrepu dez-mejno sodelovanje v primar-nem sektorju prav tako 5 sku-
tembra.
V zvezi z izvozom je povedal, da so v letu 2004 najved izvo-zili na Hrvaäko, v BiH, Make-donijo, na Svedsko, v ZDA, Ru-sijo in Kanado. Nabergoj je tudi pojasnil, da sta bili s 1.1. 2005 zaradi spremenjene dav-dne zakonodaje in prila-gajanja trznim razmeram k matidni druzbi Mlinotest pri-pojeni hderinski druzbi Pekar-ne Mlinotest iz Ajdovädine in Mlinotest Peks iz äkofje Loke, v prihodnosti pa naj bi se po-dobno zgodilo tudi s hderinsko druzbo Kruh Köper. Spregovoril je tudi o kapital-skih povezavah, pri demer je izrazil prepridanje, da se bo Mlinotest temu tezko uprl, saj se je v takäne povezave nujno vkljuditi zaradi sinergij, ki jih prinaäajo. "V prihodnosti se zal ne bo mogode izogniti po-vedevanju lastne produktivno-sti, kar pomeni zmanjäevanje ätevila zaposlenih, " je äe povedal Nabergoj in dodal, da je bilo v Skupini Mlinotest v letu 2004 692 zaposlenih (od tega 510 v Sloveniji, ostali na Hrvaäkem v hderinskih druzbah v Umagu in Karlovcu), kar pomeni, da se je ätevilo delav-cev zmanjäalo za 46 zaposlenih oziroma za ätiri odstotke. Na vpraäanje, koliko delavcev bo treba äe odpustiti, ni zelel odgovoriti. Povedal je le, da so ze leta 96, ko je bilo v Mlino-testu äe 800 zaposlenih, ocenjevali, da bi bilo v prihodnosti optimalno ätevilo zaposlenih okrog 500.
Ob zakljudku novinarske kon-ference je povedal äe, da nadr-tujejo v Mlinotestu v letoänjem letu disti dobidek v viäini 260 milijonov tolarjev. Zaradi tega bodo na podrodju trzenja vsa prizadevanja usmerjena v vedanje prodaje vseh progra-mov v Sloveniji, predvsem pa v drzavah Evropske unije in na Hrvaäkem. Zaostrenim razmeram na trziädu se bodo äe na-prej prilagajali tudi z izbolj-äevanjem poslovnih procesov, organizaeije dela in z uvaja-njem inovaeij.
Nace Novak
pnih projektov. Med nosilci slovenskih projektov so obdine, Univerza na Primorskem, re-gionalne razvojne agencije, druätva, javni zavodi in vsi vkljudujejo kar veliko ätevilo partnerjev.
Upravni odbor je prednostne lestvice pogojno potrdil, s dimer je omogodil nadaljevanje postopka, v katerem bodo na-tandno opredeljene pogodbene vrednosti z vsakim korist-nikom oziroma nosilcem projekta.
Upravni odbor je hkrati tudi zadrtal dasovnico in potrebne aktivnosti za objavo äe preosta-lih razpolozljivih sredstev iz dezmejnega programa INTERREG IIIA med Slovenijo in Italijo; razpisi bodo najverjetneje objavljeni v zadetku aprila 2005, in sicer hkrati v vseh treh partnerskih obmodjih.
Vodja Regionalne pisame Stanjel Tatjana RENER, Lt.
Foto DPD
Kratke
Knjiga Vina Slovenije najboljsi vinski vodic na svetu v letu 2004
V svedskem mestu Orebro so bile pred kratkim ze desetic razglasene GOURMAND-ove nagrade za najboljse knjige na podroeju hrane in pijac. V kategoriji vinskih vodicev je med dvanajstimi finalisti z vsega sveta nagrado za najboljsi vinski vodic na svetu v letu 2004 prejela knjiga z naslovom Vina Slovenije avtorjev dr. Julija Nemanica ter prof. dr. Janeza Bogataja. Delo, kije prejelotako visoko priznanje,je lani izdala zasebna zalozba Rokus v Ljubljani.
Zalozba je ob pomembnem dogodku, ki ima seveda tudi komercialni pomen, izdala tudi edinstveno, razkosno izdajo omenjene knjige, ki so jo za ljubitelje slovenskih vin izdali s platnico v pluti.
Z 2. strani
Italija se utegne...
Utrjevanje stikov...
Z 2. strani
Vidljivost RTV Slovenija v zamejstvu
Rezultati javnega razpisa
Program Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006
NOVI
GLAS
Odmevi
Pogled skozi nasa ocala
Ali "Pogled na pisatelja Alojza Rebulo skozi na5a, zamejska oCala". Tako bi lahko rekli televizijskemu filmu Epifanija zemlje in duha s podnaslovom V zanosu besede in Sepetanju vere, ki je nastal v dezelni hi§i Rai v reziji Marije Brecelj in smo si ga lahko ogledali v nedeljo,
13.	februarja, s ponovitvijo v cetrtek, 17. februarja. Skozi zamejska ocala zato, ker je prejSnji televizijski film o pisatelju Rebuli V zelenem izgnanstvu posnela Televizija Slovenija. Priznam, da me je zanimala primerjava obeh
prikazov naSega pisatelja. Seveda je taka primerjava zelo zahtevna in subjektivna, pa vendar se ne morem upreti skuSnjavi, da ne bi nanizala vsaj nekaj svojih vtisov. Brez dvoma se je reziserka Marija Brecelj izognila nevarnosti, da bi stopala po ze izhojenih stopinjah. V Cem se torej Epifanija zemlje in duha in Zeleno izgnanstvo razlikujeta? Portret Alojza Rebule, ki je nastal pred Sestimi leti, je gotovo precej daljSi: predvajali so ga v dveh nadaljevanjih. Prav zato je bil ritem tistega
dokumentarnega prikaza bolj lagoden, teza je bila na samem pisatelju, ki je v zanimivih pogovorih odkrival svojo zivljenjsko, duhovno in literarno pot, veliko prostora pa je avtorica scenarija namenila tudi pisateljevi zeni, Zori TavCar. Pricevanja ostalih intervjuvancev so bila bolj ali manj obrobna in niso bistveno dopolnila Rebulovega portreta. Morda je bila v tem tudi najveCja razlika med obema portretoma. V Epifaniji zemlje in duha so o pisatelju dosti govorili pravzaprav
drugi - zena, prijatelji in znanci. Ti so bili skrbno izbrani iz razlicnih krajev (Italije, Slovenije, Avstrije, Francije), iz razliCnih generacij in poklicev, med Italijani in Slovenci, in so osvetlili pisatelja z razlicnih zornih kotov, ne da bi se kdaj ponavljali. Z besedo je Alojz Rebula nastopil veC äele proti koncu v pogovoru z Igorjem Skamperletom ter tehtno in izvirno prikazal svoj odnos do literarnega ustvarjanja. Zelo posreCeno so bili v film vkljuceni dokumentarni izseki arhivskih posnetkov: pisateljev govor na bazovski gmajni, okrogla miza na Dragi mladih, sreCanje z dijaki klasicnega liceja, praznovanje pisateljeve 80-letnice v DruStvu slovenskih izobrazencev in v Skupini 85,
podelitev Preäernove nagrade pisatelju 1. 1996, razglasitev samostojne Slovenije itd. Vse te elemente je povezalo v enovito zgodbo branje odlomkov iz nekaterih Rebulovih del in komentarjev soavtorja scenarija, Igor ja Skamperleta (podajala sta jih Vladimir Jure in Anastazija Cibic). Film je torej nedvomno zelo vezan na naSe kraje, vendar bi gotovo zelo veliko povedal tudi gledalcem v Sloveniji.
S takimi televizijskimi filmi izpolnjuje Tretja mreza Rai v slovenSäni pomembno nalogo v naäem prostoru. Poleg tega filma je namreC nastalo Se nekaj zelo dobrih dokumentarcev o tukajSnjih velikih ustvarjalcih, kot je bil na primer dokumentarec Tatjane Rojc o Borisu Pahorju
ali portret Pavla Merkuja, ki ga je posnela Loredana Gec.
V to zvrst shranjevanja spomina na pesnike in pisatelje italijanskega zamejstva sodi tudi eiklus Iz sanje... beseda, ki si ga je zamislila in realizirala Maja Lapornik in ki ga prav zdaj ponavljajo ob nedeljah pred televizijskimi poroCili. Tudi te kratke predstavitve naSih besednih ustvarjalcev so zelo dragocene. Brez dvoma bi kazalo eiklus dopolniti Se z drugimi pesniki in pisatelji ter ga razSiriti s portreti tukajSnjih likovnikov, glasbenikov itd. Prepricana sem, da bi bili ti kratki portreti zanimivi tudi za gledalce iz osrednje Slovenije in bi jim pomagali priblizati "zamejstvo".
Eho
Trofeja ZSSDI
| Presenecenje pred ciljem
Zmagal je Italijan Maurizio Biondo
Drzavna reprezentanta iz Loga Stanko Mlekuz in Gregor Cernuta
Slovensko drzavno prvenstvo v kegljanju na ledu
Dva reprezentanta iz Primorske
Na letoSnjem drzavnem prvenstvu v kegljanju na ledu so prebivalci Loga pod Mangartom spet nav-duSili. Kar dva njihova tekmo-valca sta se namrec uvrstila tu-
di v drzavno reprezentanco, s katero gresta na letoSnje evrop-sko prvenstvo v Nemäjo. Drzavno prvenstvo v kegljanju na ledu, ki je potekalo od de-cembra na Bledu, v Mariboru in se sklenilo sredi februarja na Jesenicah, je dobilo nove dr-zavne prvake med posamez-niki in ekipami.
Potem ko so lansko leto keg-ljafi iz Loga pod Mangartom, ki delujejo v okviru domaeega Sportnega kluba, presegli svoja priCakovanja z osvojitvijo eki-pnega zlata in svetleCih medalj
tudi v nekaterih posameznih disciplinah, so se tudi letos odrezali prav odliCno. Sportna sreCa pa je tokrat, od enajstih ekip, na najviäje stopnicke pri-peljala ekipo kegljaäkega kluba PJanica-Ratece. Drugega mesta so se veselili Lozani, tretjega pa Ledenko Maribor. V metu na daljavo je bil prvi Joza Spolad
(Planica-RateCe), drugi Danijel Mavric (Log pod Mangartom) in tretji Knez iz Maribora. Pri ciljnih metih je zmagal Borut BerCiC pred Brankom Stekli-nom in Milanom RadoviCem, vsi zjesenic.
Trener Mlekuz ni skrival ve-selja, da so njegovi varovanci zopet navduSili svoje zveste spremljevalce na tekmovanjih in vcasili celo na treningih. Tako postajajo ne le gonilna si-la kegljanja v dolini in pri popularnosti tega äporta na Pri-morskem, ampak se pomembno vklju-Cujejo tudi v slovensko drzavno reprezentanco.
Tako se je na podla-gi letoSnjih rezulta-tov in dobre forme dijak Gregor Cernuta uvrstil v mlado drzavno reprezentanco do 23. let, ki je nastopila na evro-pskem prvenstvu v NemCiji letos februarja.
Trener Stanko Mlekuz je gibalo mar-sicesa v dolini. Tako izrablja to priloznost in ze sedaj vabi kole-sarje vseh starosti na tradicio-nalno kolesarsko dirko iz Loga pod Mangartom na Mangart-sko sedlo 25. junija. Takrat bo spluzena ze tudi naSa najviSja gorska cesta do viSine 2000 metrov.
Mim
s. dorligo
Jetla VALLE
Gcattinara
IA8ORAIORIO]
SIHCROIROKi
elettraI
Italijan Maurizio Biondo (GS Promosport) je v nedeljo, 6. marca, prvi dosegel cilj kolesarske dirke po TrzaSkem in bil tako zmago-valec 29. Trofeje Zdruzenja slovenskih Sport-nih drustev v I-taliji. Cas zma-govalca je bil 4 ure in 2 minuti.
V ciljnem sprin-tu je premagal moStvenega to-variSa Mattea Priama ter Av-stralca Batesa Geneja (Desiree Zalf). Vendar protagonist nedeljske dirke je bil slovenski kolesar Simon Spilak, Clan Krke Adria Mobil, saj je pobegnil ze po 50 kilo-metrih, beg pa se je zakljuCil 500 metrov pred ciljno Crto. "Zmanjkalo mi je moä, tako da so me ujeli tik pred ciljem. Vsekakor sem izredno zado-voljen s svojim nastopom," so bile besede Spilaka takoj ob prihodu na cilj.
Do prvega poizkusa je priSlo po samih 50 kilometrih. Iz glavni-ne je Sprintalo devet kolesarjev,
med temi je bil tudi Spilak. Prednost je iz kilometra v kilo-meter rasla, tako da je na pr-vem gorskem cilju (Slivno, 91. km) znaäala ze 4'15”. Dirka pa se je razzivela v blizini OpCin (112 km), ko je vodstvo prev-zel prav Spilak, ki je se je po-gnal na pedala in pustil vse za seboj. Na zadnjem gorskem cilju (140 km) je njegova prednost znaäala 1'35". Stevilni gledalci so bili tako ze prepriCa-ni, da bo Spilak stal na najviSji stopniCki, a ni bilo tako. 500
metrov pred ciljem so ga nam-reC ujeli in sanje o zmagi so se razblinile. 150 metrov pred ciljem pa se je na pedala po-gnal Maurizio Biondo, ki je s kraljevim Sprintom pustil vse za seboj.
Ob prihodu na cilj je zmagova-lec izjavil: "Mislil sem, da mi bo v zadnjih metrih zmanjkalo sape, saj sem äprintal prehitro. Vendar na sreCo ni bilo tako. To je moja prva dirka v letoSnji sezoni, torej zame se je sezona zaCela res na najboljSi nacin.”
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednikjurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naroenina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska ageneija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fWÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodienega tiska
v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 8. marca, ob 14. uri.
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno.
Skalpiranje v San Remu
Od kdaj boksarji pojejo? Nekaj nenavadnega je v tem. Si predstavljate, da bi pevei bok-sali? Npr. "V desnem kotu, iz-zivalec, 70 kg, naravnost z otoka znanih, DJ Francesco". Nekoliko smeSno, kaj meni-te? Si ga predstavljate v tistih ogromnih kratkih hlaCah in neizmernih rokavicah, ki jih uporabljajo pretepaCi na rin-gu? Dj Francesco bi v taki opravi bolj kot na boksarja spominjal na Fantozzija vvol-nenih gatah, ki mu segajo tja pod pazduhe.
Ce pevei ne morejo boksati, kako potem lahko boksarji pojejo? VpraSajte Bonolisa. On je povabil Mikea Tysona na popevkarski San Remo. In mu zaupal nadvse odgovor-no nalogo, da zapoje najbolj italijansko pop pesem, Volare. Ki jo je seveda Mike Tyson izvedel katastrofalno. Uänek je bil isti, kot bi v svojstvu strokovnjaka za podroeje je-drske astrofizike spregovoril Jucas Casella. Iron Mike je ve-selo prepeval. Za navduSeno posnemanje Mimma Modu-gna je imel zelo tehten raz-
log. Bonolis je kakih deset dni izvajal pravo kampanjo v do-brodoSlico najbolj znanemu boksarju na svetu. Javnost na Apeninskem polotoku ga je morala po naertih organiza-torjev italijanske popevke spre-jeti naravnost navduSeno. "Tyson je v svojem zivljenju zagre-Sil nekaj napak. Ampak, za to je tudi primerno plaötl.” se je Bonolis pred domaämi novinarji skoraj opravi&val v predstavit-vi nenavadnega gosta. Ob tem je, morda nehote, dregnil v bi-stvo sodobnega evropskega kaz-nilniSkega sistema. Clovek za-greSi napako. Za to mora planati. Z zaporom. To pa mora biti v prvi vrsti sredstvo, kako cloveka "ozdraviti" in ga nato ponovno vkljuciti v vsakodnevno druz-beno zivljenje. Torej Clovek, ki zagreSi nasilje, se mora v zapo-ru ocistiti in se nato lahko rein-
tegrira. V bistvu: Clovek dobi drugo priloznost. Lahko zacne znova.
"Ja, nedvomno”, si bo marsik-do mislil. Pa poglej, kaj se je zgodilo. Tyson je pri Sei iz zapo-ra in pred kamerami celega sve-ta na ringu v Las Vegasu odgriz-nil del uhlja nasprotniku Evan-derju Holyfieldu. Lakota je paC lakota. In ko gre za orjaka Tyso-novih kilogramov in misic je to Se bolj logiCno. Je pa tudi res, da ljudozerstvo ni nikoli spada-lo med ustaljene CloveSke prak-se. Morda pa je takrat Tyson ho-tel nasprotniku nekaj prisepni-ti na uho, slednji pa mu je po pomoti pomolil uhelj med v zlato preobleko nadete podoC-nike. Boksarji imajo oCitno zelo nenavadne nacine socializacije, izrazanja naklonjenosti ter vz-postavljanja medsebojnega zau-panja. Morda bo v naslednjem
dvoboju Iron Mike nasprotniku v znak globokega spo-Stovanja po stari indijanski navadi vzel skalp. Pustimo se presenetiti.
Kljub vsemu temu je Bonolis ameriSkemu boksarju prepu-stil nekaj minut, da se je raz-piStolil z Modugnovo uspe-snico. Tako je, simboliCno, v imenu italijanske javnosti Tysona reintegriral po prestani kazni. Poslanki Alessandra Mussolini in Giovanna Me-landri sta proti temu ostro na-stopili. Iron Mike se je navse-zadnje pregreSil z enim od tistih zloCinov, ki jih sodobna druzba najbolj stigmatizira: s posilstvom, spolnim nasi-ljem nad zensko. Seveda se pri tem postavlja etieno vpra-Sanje, ki nima nataneno do-loCenega odgovora in je zelo subjektivno. Reintegracija zlocincev: da ali ne? Bonolis se je odloCil za prvega od dveh odgovorov. Tyson bo (vsaj v Italiji) lahko zacel znova...
...do naslednjega skalpa??? Pustimo se presenetiti!!!
Andrej Öemic
NOVI
GLAS
kulturo in novega Cloveka pa potrebujemo novo obliko-vanje duhovnih temeljev!” je dejal msgr. Uran, ki je tudi po-vedal, da "Se nikdar v zgodovi-ni ni bilo izgovorjenih in zapi-sanih toliko besed kot danes, saj zivimo v poplavi besed, a ni nujno, da danes zato beseda ni veC vrednota in nima veC pomena, le do starega, veCne-ga pomena je treba priti, do Besede!"
"Danes samo tradicionalna vera ni dovolj. DanaSnja gene-racija mora krSCanskc vero, ki jo je prejela od starSev, ople-menititi, poosebiti, na novo ziveti in tako vero posredova-ti naprej!” je bil prepriCljiv msgr. Uran, ki je spregovoril o se vedno veljavnih treh oltar-nih mizah, treh temeljih krSCanstva, in sicer o oltarju Evharistije, o evharistiCni mi-zi, "ki je izvor, ker je na njej navzoCa Bozja hrana in clovek
ob Kruhu in Be-sedi spreminja svojo notranjost. Vrednost molit-ve je edinstvena tudi danes, vera je vrednota, ki pomaga ziveti danaSnji svet." Druga oltarna miza je domaCa miza, miza druzi-ne, ki je danes v veliki krizi, in tretja oltarna miza je zakonska postelja in prav tu se je v naSi druzbi zataknilo, "ker se sprevraCa vrstni red oltar-nih miz!"
Seveda starSi po msgr. Uranu danes niso slabSi, kot so bili nekoC, a so ujetniki v druzbi, ki je naperjena proti druzini z veliko otroki, pa ven-dar je "Kristus upanje in te-meljna stvar, ki bi jo moral danaSnji kristjan danes nositi v vsakdanjem zivljenju, je zave-st, da je "nekdo, ki bdi nad na-mi, da ne gre za usodo, ampak za Bozji naCrt."
Prav o danaSnji vlogi kristja-nov se je razvila debata, msgr. SimCiC je poudaril kulturo kot globoko CloveSko stvar, dr. Paulin je izpostavil problem duhovnega vodstva, magiste-rija danes, ko primanjkuje pa-stirjev, prof. KerSevan temeljni pomen priCevanja krSCanstva, nakar je msgr. Uran poudaril pomen molitve in nam zau-pal, da se ne smemo bati, tudi Ce nas je malo, kajti: "Biti sol zemlje, biti kvas, to Se danes velja za nas kristjane!"
JUP
Nadskof Alojzij Uran se je pri sv. Ivanu v Gorici srecal tudi s kulturnimi delavci
"Pozabite na stevilcno Cerkev, danes moramo spet zaceti pri Besedi!"
og tudi danes kliCe vsakega Cloveka po 1. limpmi in tudi danes je bistvenega pomena te-sna vez med krSCanstvom in kulturo," je v uvodnih bese-dah dejal ljubljanski nadSkof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran, ko se je v soboto, 26. februarja, v domu msgr. Franca MoCnika pri sv. Ivanu v Gorici sreCal z goriSkimi krSCanskimi kulturnimi delavci.
"Prav dejstvo, da Bog kliCe vsakogar po imenu, je temelj-nega pomena in krSCanstvo
izhaja iz vsakega Cloveka!" je poudarl msgr. Uran, ki ga je goriSkim kulturnikom pred-stavil p. Mirko Pelicon v okvi-ru postne duhovne obnove v slovenskem pastoralnem sre-diSCu v Gorici.
Janez PovSe in Jurij Paljk sta po pozdravnih besedah dala nekaj iztoCnic za pogovor, PovSe je orisal naSe organizi-rano delovanje na GoriSkem, se zavzel za kulturo srca in tako kulturo, ki nikogar ne bo izkljuCevala, ampak bo skuSala razumeti vse, medtem ko je Paljk izhajal iz delovanja
naSega tednika in nadSkofa opozoril na dejstvo, da smo kristjani pri nas "manjSina v manjäini" ze zaradi dejstva, ker gojimo in zagovarjamo krSCanske vrednote, kot je tudi izpostavil problem med Siroko, popularno in elitno kulturo ter na dejstvo, da pri nas obstajajo tudi razliCni po-gledi na samo delovanje zno-traj naSe skupnosti, na nevar-no "cezuro med starim in no-vim".
Izjemno dozivetje je bilo na-govarjanje msgr. Urana, ki je najprej vse prisotne nagovoril
z veCno mlado vsebino evangelija, saj mora biti krSCanstvo danes na novo narejeno, na novo doziveto in ziveto, izkustveno, v so-dobnem Casu pregneteno krSCanstvo, kajti: "Pozabite na masovno Cerkev!"
"V danaSnjem Casu je hudo, ker se ponekod podirajo pravni temelji, ko se Clovek ne more opreti na niC. Zdi se, kot da bi naS Cas najbolj zaznamovala odsotnost Bo-ga, ker nam ne uspe priti do vzrokov, ampak samo od-pravljamo posledice. Za novo
um
Se vedno polemicno o zadnjih politicnih dogodkih
Primorski zupani bodo izjavo za italijansko javnost se dodelali
mom 1920 -1943 in tudi sicer konkretneje odreagira na oCit-ne poskuse reinterpretacije zgodovinskih dejstev, med ka-terimi je bil zadnji film Srce v breznu, ki si ga je v Italiji ogle-dalo veC milijonov televizijskih gledalcev.
V nadaljevanju je povedal Se, da so na sreCanju obravnavali
tudi problematiko Proslave ob 60. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v AjdovSCini, ki ji grozi, da je zaradi tega, ker je drzava finanCno ne namera-va podpreti, sploh ne bo. Primorski zupani so se strinjali, da gre za dogodek, ki ga je vsekakor treba primerno obe-leziti, zato so izrazili pripravlje-nost, da vladi pri tem tudi finanCno pomagajo, saj naj bi do neljubega zapleta priSlo prav zaradi pomanjkanja sred-stev.
Nace Novak
Sedemnajst od skupno dvaindvajsetih primor-skih zupanov se je minu-li Cetrtek v Sempetru pri Gorici udelezilo sreCanja, na kate-rem so nameravali podpisati ze pripravljeno skupno izjavo v zvezi z izkrivljanjem zgodovinskih resnic lasisliCnega nasilja s strani dela italijanske politike, namenjeno itali-janski javnosti.
Zupani bi morali podpisati tudi po-ziv vladi Republi-ke Slovenije, naj se odloCneje odzove na oCitne poskuse potvarjanja zgodovinskih dogodkov.
Kot je po skoraj dve uri trajajoCih pogovorih povedal zupan ObCine Sempeter-Vrtojba Dragan ValenCiC, so se na sreCanju odloCili, da je treba poglede na to zelo pomembno in zgoCo problematiko Se bolj usk-laditi ter natanC-neje definirati nekatere inter-pretacije v izjavi, zato so njen podpis prelozili za obdobje najveC Stirinajstih dni. V tem Casu bodo podrobneje preteh-tali tudi vsebino poziva vladi, ki ga nameravajo podpisati skupaj z izjavo za SirSo italijansko javnost.
"Prav je, da smo odreagirali in se dobili, in prav je, da pritiska-mo na slovensko vlado, da ure-di vsa tovrstna neresena vpra-Sanja z zahodno sosedo," je u-vodoma povedal ValenCiC, ki je v zvezi z izjavo za italijansko
javnost poudaril, da na samo vsebino izjave primorski zupani niso imeli bistvenih pri-pomb. V nadaljevanju je povedal, da so primorski zupani ze pred letom dni na vlado naslo-vili skupno izjavo o odnosih z Italijo, v kateri so ji kot odgo-vor na v Italiji uvedeni Dan spomina na zrtve fojb in ekso-
dusa v Istri in Dalmaciji predla-gali, naj med drzavne praznike uvrsti tudi Dan spomina na tr-pljenje Primorcev pod faSiz-mom med leti 1920 in 1943. ValenCiC je v imenu primor-skih zupanov izrazil tudi pre-priCanje, da je bilo zaradi zaskr-bljujoCega odnosa s strani italijanske politike v minulem le-tu narejene veliko skode, pra-vega odgovora z naSe strani pa ni bilo, zato je vlado znova po-zval, naj se opredeli glede pred-laganega Dneva spomina na trpljenje Primorcev pod faSiz-
Pravljice Anamarije Volk Zlobec z ilustracijami Magde Star ec Tavcar
O SRECNI HISICI
ter zbornik mladih ustvarjalcev trzaskih visjih srednjih sol
BESEDE MLADIH SRC
ki je izsel v sodelovanju s Skladom Nade Pertot,
vas cakajo na policah slovenskih knjigarn!