V slovo Zmerno. Besede zložil E. Gangl. Uglasbil h. Kiferle. Z Bo-gom, Iju - be ptič-ke tno-je! Nas o - stav-lja - te se-Naj se dvig-ne du - ša mo - ja z va - mi v si-nje da-lje daj: Hlad-ne sa-pi - ce pih - Ija-jo, vam cve-te na ju-gu raj! zdaj, da se v sr - cu mi raz - gr - ne zla - to - zor - ni, več-ni raj! ~* 263 Hs_ Kako dolgo žitfe živali. Jeronec. Z gospodarjem sta bila namreč pravkar prevrtala novo pesto (srednji del Domače živali žive vobče dlje kakor kolesa) za voz, in hlapec je pesto nastavil pa njihove divje sorodnice. Pes živi do 20 na usta in zatrobil — prav tako kakor so let, volk ne živi toliko časa, lisica pa samo tulili volkovi na nasprotnem bregu. Go- 15 let, seveda — ako pogineta ta dva pasja spodar ga svari, češ, da ni dobro klicati sorodnika naravne smrti. Mačka dočaka volka. Toda Jeronec je bil prepričan, da starost 15 let. Prašiči dožive celo 40 let; zveri ne morejo preko vode in je nadalje vendar sta meso in slanina starih prašičev oponašal volkove, a kmalu je odmevalo trda in neokusna. Srednja največja starost tulenje volkov pri vodi, kmalu preko vode konja znaša 26 do 27 let, čeravno je neko in prekmalu pred Kodretovim pragom. kljuse dočakalo starost 62 let. Domači Kodre je dejal mirno: ,,Z volkovi si tulil, zajec živi 7, divji zajec pa 8 let, seveda pa bodi še poslej njih gost. Jaz grem v — ako ga ne ustreli lovec ali pa se sam svisli. Lahko noč!" ne ujame v zanjko. Navzlic vsi živahnosti Milo je prosil Jeronec, naj mu gospo- in previdnosti pogine veverica že v sedmem dar pomaga odgnati volkove. Znosil je za letu, a krotka kamela živi jako dolgo — vrata vso hišno opravo, pripravil sekiro in večkrat celo 100 let. Medved konča svoje koso, in mrzel pot ga je oblival. Gospodar življenje že z 20 letom, lev živi pa dlje, mu je dejal zjutraj: nNe kliči volka, kadar tudi do 70 let. Slon je pa, ako ne kralj, ni potreba!" lvo. vendar očak med živalmi ter dočaka po-vprečno starost 100 let, pa tudi celo do 400 let. Debela koža pa ne zavaruje vedno ZamoFci v Zdražemh dnžavah. l ti. leiom. skih delavceV; 21.000 je tesarjev, 20.000 briv- cev, ravno toliko zdravnikov, 16.000 pridi- Biseri cesapice Elizabete. garjev, 15.000 zidarjev, 12.000 izdelovalcev ženskih oblek, 10.000 strojevodij in kurjačev, Pokojna avstrijska cesarica Elizabeta 5000 črevljarjev, 4000 muzikov, 2000 igral- je imela krasne bisere, ki so pa sčasoma cev in 1000 odvetnikov. izgubili svoj blesk. A ta prvotni blesk morejo zopet dobiti, ako leže več časa v morski vodi. Sedaj so shranjeni v kletki, f*aše podnebje se lzpreminia. Lanu^vkfi HedTzani le^Sftri Vsakih 21-°°° let se izvrši ta izPre- osebe Ko si iS poerezni\i v raorje so memba- Zemlia ie bila v najmrzlejšem pod- preden se jim vrne prvotni blesk. Jj^P« ^^plina^fa.a^a kLŽl tri ali štiri stopinje. Živ dokaz za to imamo Koliko bi veljal vozni listek III. pazpeda v deželah, ki so bile pred več stoletji še od zemlle do solnca. primeroma obljudene in tople, a so sedaj gole ledene puščave kakor je n. pr. Gren- Neki Američan, ki gotovo nima skrbi landija. za vsakdanji kruh, je izračunal, da bi ve- ljala vožnja v III. razredu po železnici — Obema se je pfeobFnilo. ako bi se seveda dala napraviti — od zemlie v .. . ... ». . . . do solnca ravno 930.000 dolarjev (1 dolar . nreKHra^lj J? zgrabl1 ma.ckM'" ga.,?dnesel — 4-Q^" K\ Po hitrosti 60 km v eni uri lzpred hise vlsoko v zrak- Neusmiljeno so bi n«tovalS do solnca 2W0M0 ur t 7 mačka tiščali ostri kremplji, in glasno je ?04P163 dn ali 285 "n nonSa tožila žrtev roParske POžrešnosti: brnav - 1U4.1M dm ali ^«5 in poi leta. brnav _ brav, Kremplji s0 se zaželi v kožo in meso, in kragulj se je dvigal višje Z VolkoVi je tulil. in višje. Iz nedozirne visočine je tnislil namreč mačka izpustiti na tla, da bi se ubil, Neko zimo — dolgo je že tega — je ker v pošten boj se z mačkom ne upa niti služil pri Kodretu v Rebri hlapec Jeronec. kragulj. Maček spozna zavratno namero Hiša stoji na samoti, globoko pod njo šumi sovražnikovo in se izkuša s poslednjo močjo voda, valeča se med skalovjem hrupno rešiti kraguljevih krempljev, če gre tudi še naprej. Nasprotni breg je prav tako strm nekaj mehke dlake v zrak. Kragulj je pa in zaraditega soteska med obema tako niislil, da je maček že onemogel ali celo ozka, da bi se lahko z ene na drugo stran samo še malo živ. V tej visočini se ni na- pogovarjala za silo dva človeka. No, na- dejal tolikega odpora in celo proroške mo- sprotni breg je odsojen in porastel z go- drosti: brnav, brniv — se bo preobrnilo, zdom. Pozimi so tam tulili volkovi, dočira brnilo, brna-av, brniv! je bilo pri Kodretu vse mirno in varno. Kragulj jame omagovati. Tako visoko Nato se je menda neki večer zanašal tudi se ni dvignil še nikoli. Krili sta mu pešali, -3-. 264 hs~ kreraplji tudi niso mogli več tako trdo me pade naiveč dežia. držati mačka. Ta se zasuče in nagne kra- gulja na stran, da se je z eno perutnico Največ dežja pade v Debundži v Ka- komaj vzdrževal v zraku. Tedaj pa macj. merunu, in sicer 14 m in 133 mm, v Kera- kremplji v oči, vrat in prsa da so pernati punji v Indiji ga pade pOvprečno 11 m in kosmici napravih kar cm oblak v ozracju. 225 mm na leto. V Parizu in okolici pa ga Kragulj je oslepel na eno oko, drugo je pade na ieto samo od 320 do 378 mm. imel ranjeno, da ni videl mcesar in se ne- Sodijo da ima]0 največ dežja oni kraji ki hote spuscal na zemljo, kolikor mu je do- leže blizu visokih gora aH toplega morja. volil macek. f & j ,,AH nisem rekel," pravi slednjič mačja dlaka, ,,da se bo preobrnilo? Sedaj sem fialveč niiv. jaz na vrhu, prej si bil ti. Na tleh sva. Izpusti me, da se odpočijem ali ti pa raz- Največ njiv v Evropi imajo Nemčjja, param prsi in izkopljem hudobno srce, pa Francoska, Belgija in Italija, največ pašni- ZOt> i- • . i. -j.- j . kov in travnikov pa Angleška. Kragulj se ni mogel braniti; vdal se je in potožil: ,,Kaj takega se mi še ni pripetilo." Zdravlienie ozebline. ,,Meni tudi ne!" se zasmeje izpod varnega grma maček ter vošči lačnemu v najnovejšem času zdravijo nekateri sovrazniku dobro slast! Potem zbeži zdrayniki ozeblino tako, da polagajo nanjo domov. v, s špiritom napoiene, večkrat skupai zlo- • P^°lle,J kragulj veC "e °dnese m,aČka žene tenčice. Vrhu teh povijajo kako tva- izpred hiše. Ivo. rinOj kj ne prepušča mokrote (n. pr. guta- perčo), črez vse pa napravijo dobro obvezo. Rastlina, ki naihitreie raste. To ponove trikrat do petkrat, potem pa lzgine ozeblina. Nekateri zdravniki pnpo- Rastlina, ki najhitreje raste, je neka ročajo, da je dobro ozeble roke ali noge vrsta fižola, imenovana kudzu. Raste v držati kakih 10 minut v vodi, ki je gorka tropičnih deželah. Ta rastlina zraste v treh 32 do 35 stopinj. Tudi to prežene ozeblino. mesecih 30 m visoko. Vrednost dragega kameoja. (lajvečja cvetica na sveta. ,. . v. ,. i. • u • Vrednost vsega dragega kamenja na Najvecja cvetica na svetu je baie vsem svetu cenij^ na f^ milijonov K. takoimenovana bolo«, k. raste na fili- v Južni Afriki jeJ toliko dragega Jkamenja p.nskem otoku Mindau. Ima pe^ cvetn.h k J vseh drugih delih sveta. listov. Vsak je širok en meter. Dobih pa F 6 so tudi že cvet, ki je tehtal približno 10 kg. Ta cvetica raste na najvišjih gričih otoka pes __ rešiteli. kakih 800 m nad morjem. V Meklenburgu na Nemškem je zbudil Ogpomna goba. nekega tvorničarja njegov pes s praska- njem po vratih njegove spalnice. Ko je V Schwarzauu je našel neki krojač tvorničar vstal, je videl, da gori v sobi, gobo, ki je tehtala 2 kg 900 g in ni stru- ki je tik spalnice. Brž je pogasil ogenj in pena. Gobo so poslali v prirodoslovni muzej. preprečil nesrečo.