Predstavljamo PIERRE-YVES SOUCY Pesnik srednje generacije Pierre-Yves Soucy je eden najbolj razpoznavnih glasov v sodobni književnosti francosko govorečih dežel. Mladost je preživel v Kanadi, nakar seje preselil v Bruselj, kjer je vrsto let delal v Literarnem arhivu in muzeju Kraljeve knjižnice. Tam je vodil Mednarodno središče za raziskave pesništva in urejal sijajno revijo, posvečeno poeziji -Le Courrier du Centre Internationale d'Etudes Poetiques. Nekaj časa je bival v Mehiki. Med njegovi pesniškimi zbirkami velja omeniti Fragmente (1991), Osem fragmentov (1993), Prepustitev (Abandon, 1994) in Trideset fragmentov (1995), od koder smo izbrali pričujoče pesmi. Soucy je tudi izvrsten publicist ter avtor lucidnih in navdihnjenih esejev o poeziji. Sodobrtost 2003 I 373 Predstavljamo Trideset fragmentov n Komaj zadošča izgnano poprsje na konici ur del zavetja ki ga razgrne čas v svoji najbolj živi jasnosti zato da bi zalet pričakovanja razkril svoje ebenovinaste stražarje Toda ti se še enkrat oddaljiš in nekaj podobnega znamenju ki ga zariše obzorje oken ovlaži tvoja usta v prehodu Kristalna školjka - razgaljena sluti pohlep pene s kupo ki šušti na valu z naglico ki ti požira sleme Se bliže zadošča legendarno jadro in zbledeli breg sape poka v posušeni lavi ruševin pred tvojimi vrati da bi v tem trušču prenašal samoto kijo pretaka glas in izrezal oči ki gorijo od tvojih vlaken Prišle bodo druge samote Da bi naselile pohod mnogih ognjevitosti Kjer klijejo čeljusti otroštva Sodobnost 2003 I 374 Predstavljamo IV Neki drugi krog vzdržuje svojo vročico se pogreza v telo Davna želja prečka tvoj spev Prostor se je vsepovsod umaknil in znotraj ni ostalo prav nič obzorja le tema predmetov ki škrtajo v premcu Vsa teža otroka se tam vsa teža razvije njegovo prisluškovanje se potem razbije In ti ostaneš tam viseč na vrhovih izgnanstva navpičen profil očesa Noč je opravila svoje umazano delo Se enkrat je nahranila viteško opremo životcev In vendar je ta kristalna noč še pravkar dremala Kje si pa ti ko se senca vrne da bi spila zrak otrok? Sodobnost 2003 I 375 Predstavljamo VI Pogrezaš se v pesek sred obraza tečeš skozi sablje a lupina dneva pomirja njihov tok Tvoje videnje je brodolom kar napreduje ne obstaja komaj trepet drget trenutka utripanje dneva med ploščami pločnikov ki skandirajo korake dvojine Prav na površini železje s svojim temačnim škrtanjem neprepustna čarovnija se veča v svoji skrivnosti Na površini odmev kretnja groze se premakne in zabriše molk vržen v očarana usta Tudi odkritost ima ledene prste in se zadavi kot resnica enako nepredirna kakor brezno blodenja kar te združuje te ločuje Sodobnost 2003 I 376 L Predstavljamo K Vrnjen k samemu sebi ta blesk življenja na robovih pozabljenja še zmeraj tako blizu pijanost njegove kadence težnost in vselej ta glas skovan v blesku vsega kar mineva in te pusti nemega Trenutek je tako globok tako globok od klicev da njegovo šumenje raste vdihu prozorna mreža prepletena s spanjem Telo sklonjeno nad tvoje hodulje kakšno nestrpnost zbiraš v brlogu svojih rok? in ti kakšna zaobljuba stresa tvojo kri? Morda so se tvoje roke v največji bližini utrdile s pozabo in nič ne bo zadoščalo da bi utišal to žejo čisto belo obešeno na korake Sodobnost 2003 I 377 Predstavljamo XVIII Zapustiti glas modro železo glasu njegovo blazno pletenico ustnicam razpoka na dvignjenih obalah ledih pobegli hip razbitine in igre da bi izžgal dan roke noči in ničesar ne zbirati ne nedolžnosti sna ne opustitve vseh vrnitev časa časa ki kuje tvoj pobeg Ti si v glasu obratna stran krogov mera ritem ki proslavlja njihovo naglico Da bi zaznamoval neznanko in njenega gosta obljuba da bo videti nezmernost poleta s slino ponovno pokriti tvoje oči odstavljene od dojk dežja ki vlečejo svoje svinčene vrvi v samoto telesa izpostavljenega nevihti vseh svojih agonij Sodobnost 2003 I 378 Predstavljamo XXIX Sleherni obraz razsipa svoj dih svojo vztrajnost sleherni obraz se obrne v noč in se v hipu vrne k samemu sebi zaljubljen v kroge njihova sled se pogreza vse do izvora ki ga poskuša sprejeti in vendar se nobeno zavetje nikamor ne umakne in ima za edino pravilo čakanje opazovalca njegovo željo brodolomko na dnu bedenja In tako te bo pripravil do kretnje še ene kretnje v smeri razdrtega izvora tvojih por spremenljive daljne kretnje ki jo dovršitev dneva ki jo dvig telesa morda dvig rok kaj sploh veš o kotu izgubljenem v tej razpoki tako kažejo znamenja govorica v rokah otroštva tega kraja ki se zmeraj dopolni lA Sodobnost 2003 I 379 Predstavljamo XXX In že so krogi obmolknili še vedno pa je ta drobna jasnina odvrnjena od pogleda kamor nemogoči prirastki nasedejo ravno prav da posrkajo prebujenje in po tem zaletu obrnejo nevidno in se vrnejo v svet Medtem ko se brišejo krivulje in gube nekaj bližnjega odkrije tvojo kožo Iz največje daljave in iz največje bližine sled nekaj gre mimo zid nasproti sklanja svojo belino obzorje se upogne pod tvojim strahom Tvoje ime sklanja in bledijo govorice Prevedel Boris A. Novak Sodobnost 2003 I 380