PREREZ PALEOLITIKA NA SLOVENSKIH TLEH S . Brodar Razvoj paleontologije je privedel tudi v naših 'krajih kaj zgodaj do izkopavanj v podzem eljskih jam ah. Namen je bil po­ množiti zbirke pleistocenskih sesalcev. Tako so n. pr. F reyer (1819) in m nogi drugi izkopali v prvi polovici 19. sto letja večje množine kosti jam skega medveda in drugih sesalcev v Postojn­ ski jami, v K rižni jami, na M okrici, itd. Bilo je to v dobi, ko se je začel odkrivati paleolitik v Zahodni Evropi. Mogle bi torej biti že ted aj ugotovljene paleolitske postaje na n^šem ozemlju. Vendar do tega ni prišlo, k e r se vprašanje »antediluvianskega človeka« te d a j še ni postavilo in je trajalo več desetletij, preden je bilo rešeno po hudi borbi v edino pravilnem naprednem smi­ slu, Še sredi 19. stoletja je paleontolog F r a a s po lastnem ske­ sanem prizn an ju izvozil iz južnonem ških ja m neštete kam ene in koščene paleolitske artefakte te r jih zavrgel obenem z izkopa­ nim m aterialom . K rivda tedaj p ri nas delavnih prirodoslovcev je še toliko m anjša, ker je ugotovitev paleolitske postaje v m ar­ sikateri naši jam i mogoča le s p rav podrobnim in zato zelo za­ mudnim izkopavanjem . A rtefakti dostikrat niso številni in vrh vsega pogosto zelo atipični. H koncu 19. stoletja je sloves zahodnoevropskih paleolitskih postaj dosegel tudi bivšo A vstrijo in ted aj se je začelo p red­ vsem v naši Prim orski zelo živahno raziskovanje. Pod vrhovnim vodstvom D u n aja je izšlo iz Trsta. O m eniti je zlasti prirodo­ slovca K. M o s e r j a , ki se je sam pohvalil, da je raziskal nad. 60 jam na K rasu in v več kot tridesetih tudi kopal. V Vlaški jam i pri N abrežini je kopal več let in jo razglasil kot paleolitsko po­ stajo. Na strokovnih kongresih na D unaju in v N em čiji je po­ leg artefaktov celo predložil serijo paleolitskih črtežev in risb, ki pa so bile spoznane za potvorbe. V endar je M o s e r do zad­ njega zatrjev al njihovo pristnost. Ali je Vlaško jam o šteti med paleolitske postaje na slovenskem ozem lju, danes zanesljivo ne moremo presoditi. Ustrezno tedanjim razm eram so bila izkopa­ vanja izvedena le malo strokovno in zelo naivno. M aterial je raztresen po raznih m uzejih in zbirkah ter večinoma neoznačen. K. Moser je m ed prvim i kopal tudi v jam i »Pod kalom« pri Nabrežini. Za njim so se m enjavala izkopavanja Marche- s e 11 i j a , tedanjega ravnatelja tržaškega Prirodoslovnega m u­ zeja, s številnim i roparskim i izkopavanji N e u m a n a. M a r ­ chesetti je izkopal že tedaj obenem s številnim i kostnim i ostanki raznih pleistocenskih živalskih vrst več kam enih arte­ faktov iz krem ena. V m anjšem obsegu so se udejstvovali še drugi (n. pr. Perko, Miihlhofer). M arsikaj so v te j dobi označili za paleolitsko, k a r je pa težko preveriti, ker so najdbe raztresene po vsem svetu in brez zanesljive označbe. Z začetkom prve svetovne vojne se je končalo le m alo znan­ stveno, idilično paleolitsko raziskovanje na naših tleh. Sloven­ sko Prim orje je zasedla Italija. Ker so vodili in izvrševali ome­ njena izkopavanja možje, ki niso bili našega rodu ali so ostali izven m eja Jugoslavije, se ni čuditi, da je bil paleolitik p ri nas tudi v strokovnih krogih popolnoma pozabljen te r je zavladalo prepričanje, da paleolitskih naselitev na slovenskem ozem lju sploh ni bilo. Neopaženo je ostalo tudi revizijsko in res stro­ kovno izvedeno izkopavanje v jam i Pod kalom, ki ga je izvršil R. Battagliav letih 1926—1928. Na osnovi številnih geoloških profilov in še novo odkritih močno atipičnih krem enastih a rte­ faktov je zavzel stališče, da gre za kulturo lovcev na jam skega medveda, ki so se konec zadn je med ledene dobe začeli pom ikati iz visokih alpskih bivališč v nižine te r se v sledeči w ürm ski po- ledenitvi razprostrli po predalpskem ozemlju. Ker se odkrita k u ltu ra k a j malo sklada z zahodnoevropskim moustérienom . jo označuje kot »alpski mousterien«. P rva paleolitska postaja na slovenskem ozem lju Jugoslavije je bila odkrita 1. 1928. v Potočki zi j alki n a Olševi v K aravankah, v višini 1700 m n. m. Po višini druga na svetu in n ajv išja v Vzhod­ nih Alpah, je presenetila s svojim bogatim koščenim in kam enim aurignaškim inventarjem . Prim itivni črteži na nekaterih košče­ nih izdelkih so še bolj potrdili zgodnji m lajšepaleolitski značaj postaje. V ospredje je stopilo veliko nasprotje: v visokoalpskih postajah Švice starejši paleolitik neandertalca — v K aravankah začetna faza m lajšega paleolitika fosilnega človeka. Ločnica več­ nega snega je bila v dobi würmiske poledenitve 200 m etrov pod jamo. Kako n aj bi b ila spričo prevladujočega m nenja, da je aurignacien k u ltu ra iz zadnje poledenitve, naselitev, čeprav m orda le sezonska, v te j višini mogoča? K je naj bi dobili tisoči ugotovljenih jam skih m edvedov zadostno hrane? Spričo tega je bil odmev o d k ritja Potočke zijalk e pri inozemskih strokovnjakih izredno velik. Posebno je treb a poudariti, da glede aurigna- ciena Potočke zijalke ni nobenih najm anjših pomislekov. A. A n- d r e e zastopa pri obravnavi izvora aurignaške k u ltu re celo tezo, da z ozirom na najdbe v Potočki zijalki ni izključen sam ostojen početek aurignaciena v Jugoslaviji, za k a r pa ni nobene prave osnove. G re to rej le za uvrstitev v določeno fazo m lajšega plei- stocena. J. Bayer je uvrstil Potočko zijalko n a osnovi svoje bigla- cialne te o rije v aurignašiki presledek med m oustierskim in so- lutréenskim poledenitvenim sunkom svoje druge (t. j. zadnje) poledenitve, ki ga označujejo drugi avtorji kot riss-w ürm ski in ­ terglacial. G. Kyrie, ki in v en tarja ni dobro poznal, jo je pri- delil visokoalpski švicarski skupini konec zadnje riss-w ürm ske medledene dobe. A. Penck je zavzel stališče, d a gre za au ri­ gnacien, k i je nastopil v poznem riss-wiirmskem interglacialu, medtem ko se S o e r g e 1 zavzema za interstadial w iirm 1 — w ürm 2 (v sm islu popolne razčlem be pleistocena). L. Z o f z in R. L a i s nagibata k m nenju, da so lovci n a jam skega m edveda v Potočki zijalki živeli še v zadnji m edledeni dobi. N asprotno v ztraja O. M e n g h i n pri splošnem naziranju glede uvrstitve aurignaciena in torej tudi Potočke zijalke v zadnji, w ürm ski glacial. N aša ' stratigrafska raziskovanja pa so dovedla do za­ ključka, da je celotni kompleks k u ltu rn ih in paleontoloških slo­ je v te postaje prisoditi dobi, k i je im ela po tra ja n ju in po klim i vsaj značaj kontinentalne faze m edledene dobe. Sledila so nova o d kritja paleolitskih postaj v predalpskem ozemlju. V N jivicah pri Radečah je presenetila sicer m alošte­ vilna, toda izrazita kvarcitna k u ltu ra navidezno m ousteroidnega značaja. Podrobnejše proučevanje je dovedlo do sklepa, da gre za prim itivni kvarcitni aurignacien (psevdomoustčrien), ki se pojavi v začetni fazi zadnje poledenitve. Isti k u ltu rn i skupini je prisoditi tudi večinoma kvarcitne artefakte M omove zijalke pri Šoštanju. Še 'bolj do izraza je prišel kvarcitni prim itivni auri- gnaeien v doslej najgloblje izkopani plasti v Špehovki nad Hudo luknjo p ri Zg. Doliču, k je r je bil odkrit tudi prvi paleolitski gigantolit v Sloveniji. Neposredno v višjih plasteh je bil tu do­ kazan tudi že dobro razviti aurignacien in končno v krovni sigi celo prvi sledovi tmezoliiika na naših tleh v obliki enorednih harpun. Na skrajni severni m eji med M arenbergom in Rem šnikom so bili ugotovljeni v Jam i pod H erkovim i pečmi ku ltu rn i ostanki paleolitskega človeka, ki po izbiri surovega najnavadnejšega krem enjaka močno spom injajo na artefakte avstrijske postaje D rachenloch p ri M ixnitzu, označene po K y r 1 e j u ko t moustč- rien, a pripadajoče bolj verjetno kvarcitnem u ali še poznejšem u aurignacienu. Slovenija pa im a tudi paleolitske postaje na planem'. Že pred prvo svetovno vo jn o je poročal H i 1 b e r o najdbi rogovja se­ vernega jelena z um etnim i urezi v naplavini p ri V rhniki. Pri izkopavanju m am utovih kosti v N evljah pri K am niku je F. K o s našel poznoaurignaciensko rezilce. N ekaj netipičnih kam enih artefaktov je bilo odkritih pri K ostanjevici na D olenjskem ob­ enem š kostmi neke vrste slona in drugih pleistocenskih živali ter z ostanki lesnega oglja. Mnogi znaki kažejo nadalje, d a se je paleolitski človek za­ drževal tudi v Škocijanskih jam ah in v Postojnski jam i. V novo fazo je stopilo paleolitsko raziskovanje po osvobo­ ditvi. Na lju b ljan sk i univerzi je bil ustanovljen Institut za p ra ­ zgodovino človeka in namesto p re jšn jih podpor so bila n a raz­ polago znatnejša sredstva, ki jih je prispevala Slovenska aka­ dem ija znanosti in um etnosti v L jubljani. R aziskovanje se je osredotočilo n a Prim orsko. V Betalovem spodmolu p ri Postojni je že v dobi italijan sk e okupacije zadel F. Anelli pod neoliti­ kom ali eneolitikom na m lajšepaleolitsko plast. Naša v te j jam i tekom treh let po osvoboditvi izvedena izkopavanja so bila nad vse uspešna. O d k ritih je bilo Vsaj še p et starejših naselitev, od katerih sega prva, v globini 7 do 9 m pod površjem, gotovo še v prvi začetek zad n je w iirm ske poledenitve, ako ne m orda celo v začetek predzadnje poledenitve, k a r bo pokazalo n ad a ljn je pro­ učevanje, ki je še v teku. V zaporednih plasteh je s številnim i kam enim i artefak ti in z raznovrstnim paleontološkim gradivom dokum entiran razvoj od starejšega paleolitika do zadnjih faz m lajšega paleolitika n a naših tleh. Pomemben je pojav izrazito kvarcitne k u ltu re vmes med kulturam i, ki so uporabljale silekse. O beta se nova osvetlitev problem a prim itivnega kvarcitnega aurignaeiena in zlasti glede n a stratigrafsko globlje ležeče k u l­ tu rn e plasti sileksovih rezil v p rašan ja izvora k u ltu rn e stopnje aurignaeiena. Obilica gradiva in zam otana sedim entacija zahte­ vata mnogo časa, toda že sedaj moremo reči, da bo Betalov spod­ mol velika opora, na katero se bo naslonilo vse n a d a ljn je paleo­ litsko raziskovanje na našem Krasu. Po vsem navedenem morendo danes < z zadoščenjem ugotoviti, da je ovržemo leta 1915. izrečeno m nenje O. M e n g h i n a , po katerem n a j bi 'bil v severnem obrobnem pasu B alkana k lju b bogati pleistocenski favni paleolitik le redek p o jav (Krapina — Pod kalom) im spričo tu dobro izvedenega raziskovalnega dela ni pričakovati številnih novih odkritij. Pokazalo se je, da so bila izkopavanja pred prvo svetovno vojno močno površna in nem etodična. S pravilnim prijem om , z velikim naporom in skrajno potrpežljivostjo 'te r pogosto le z bogatim i sredstvi je mogoče v m arsikateri podzem ski jam i ugotoviti sledove paleo­ litskega človeka. Danes imamo dokaze, da je bilo slovensko ozem lje naseljeno v vseh fazah zgornjega pleistocema. Zasledo­ vati morem o dolg razvoj m oustérienske k u ltu rn e stopnje v n a j­ širšem smSislu. Skoro v vsaki naši postaji se p o ja v lja kulturni sloj, za k atereg a je značilna raba kvarcitov. Ne gre tu samo za p o m anjkanje drugačnega m ateriala. V n ajb o lj čisti obliki med kulturnim i slo ji s sileksi ga imamo v Betalovem spodmolu. Po-, doba je, da gre za nove naseljence, ki so rabo kvarcitov prinesli s sebo j iz svojih vzhodnejših izhodiščnih postojank. Ali ne gre tu m orda za n ajstarejši vdor fosilnega človeka n a poti od vzhoda proti zapadu, za n ajstarejši prim itivni aurignacien? Vsekakor utone p ri nas ta val v prvotni moulstérienski trad iciji, ki tra ja še naprej. Popolnoma dokazan je v naših postajah dobro razvit srednji aurignacien, ki m u moremo slediti od K rakova do Reke. M lajši aurignacien živi še n a p re j v dobi m agdalčniena. Vsaj doslej izrazitih sledov m agdalénienske k u ltu rn e stopnje še m bilo mogoče odkriti. Prav tako še nismo mogli ugotoviti izrazi­ tega solutréena. K akor drugod v S rednji Evropi tudi pri nas v splošnem ni klasičnih tipov zapadnoevropskih paleolitskih stopenj. N aše.pa­ leolitske industrije im ajo svojski značaj, ki ga je . poleg drugih vzrokov nujno narekoval kam niti m aterial, s katerim so raz­ polagali. Posebno je podčrtati dejstvo, da leže naše paleolitske po­ staje v najrazličnejših nadm orskih višinah od 200 do 1700 m na razm erom a ozko om ejenem ozem lju in več od njih le v kratkih razdaljah od predelov, ki so bili za časa poledenitve pod ledom. V zvezi s paleontološkim gradivom m orejo to rej pomembno p ri­ spevati k poznavanju in podrobnejši razčlenitvi zgornjega plei- stocena na naših tleh. Naše paleolitske postaje so vzpostavile zvezo s severovzho­ dom in zapadom in je bila tako na južnem obrobju Alp zam a­ šena velika vrzel. Brez pomislekov moremo v ta sklop prišteti čudi paleolitske postaje sosednje H rvatske (K rapina — V indija — Lokve), ki so vse le m alo kilom etrov oddaljene od m eje Slo­ venije. A ' mnogih ozirih se industrije teh postaj popolnoma skla­ dajo in izpopolnjujejo z našimi. " V prim eri z drugim i narodi smo glede paleolitskega raziska- van ja našega ozem lja nekoliko zapozneli. Ali uspelo nam je do­ kazati, da prim eri paleolitskih naselitev n a slovenskem ozem lju niso le slučajen in osam ljen pojav. Dovolj jasno so se že poka­ zali obrisi njihove kontinuitete. Bodoče arheološko, geološko in paleontološko kolektivno delo ima odgovorno nalogo, da nada­ lju je z raziskavanjem slovenskega paleolitika in ga dostojno uveljavi v svetu. Doslej p ri nas'doseženi uspehi m orejo biti tudi pobuda za paleolitsko raziskovanje v ostalih jugovzhodnejših republikah, k je r je pričakovati rešitev velikega vprašanja obstoja balkanskega paleolitika. S tem bi bili razvozljani prenekateri paleolitski problem i, ki so danes za znanost še ne­ razrešljivi. Prvo posvetovanje arheologov FLRJ v Niški banji je zato sklenilo, d a je tre b a izvršiti vse priprave (kadri, itd.), ki so potrebne za izpeljavo nakazane naloge. SUMMARY T he author takes a short historical survey of the developm ent of Palaeo­ lithic researches in ethnically Slovene territory. The discoveries of com para­ tively num erous M ousterian an d A urignacian sites in a relatively narrow southern Alps te rrito ry have refuted in 1915 expressed M enghin’s view th at the te rrito ry had been well explored, and th erefo re no greater Palaeolithic discoveries w ere to be expected. In the nearest neighbourhood of a te rrito ry w hich had been covered w ith ice in Pleistocene a rich A urignacian site was discovered 1700 m above sea- level. In low er places several sites w ere found whose inventory confirm s th at th e te rrito ry was continually settled from th e earliest M ousterian to the latest Stages of the Palaeolithicum . A special ; attention is to be paid to th e appea­ rance of quartzite in d u stry whose elem ents are rem iniscent of prim itive A urignacian.