Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in	glasilo K.	S. K. Jednote	
47. številka	Joliei. Illiiiois-i, 2f),	oktobra	1»(»9	l ietnik IIJ1
PREDSEDNIK TAFT V NEW ORLEANS.
V velikem spremstvu nizdoli po reki Mississippi v mesto velevažne konvencije.
0 NAČRTU ZA GLOBOKI KANAL
Znamenito zborovanje se bode vršilo dne 30. okt. ter 1. in 2. nov.
Memphis, Tenn., 27. okt. — Parnik “Orleander” s predsednikom Taftom in njegovim spremstvom na krovu je ponoči plul po reki nizdoli samo počasi zaradi izredno nizke višine vode in mnogoštevilnih peščenih sipin, in ladjevje je dospelo v Memphis šele ob 11.
uri. Predsednik Taft je bil ob svojem vhodu v ladjarnico navdušeno pozdrav Ijan, obenem so se oglašale parne piščali in zvonovi so zadoneli. Ves Memphis in na tisoče tujcev je bilo zbranih ob ladjarnici in na gričih po bregu, predno je doplulo predsednikovo ladjevje. Po prihodu je predsednika pozdravil župan James H. Malone. Ko je župan tekom svojega govora omenil globoki kanal, so poslušalci začeli gromko ploskati brez konca in kraja. Po sprejemu si je predsednik v avtomobilu ogledal mesto.
Predsednik je zapustil Texas v nedeljo popoludne, ko je prebil devet dni v oni državi, in se je odpeljal v St. Louis, kamor je dospel v ponedeljek zjutraj ob 7. uri 22 min. Po slavnostnem sprejemu se je peljal v avtomobilu v St. Louis Club. Ulice, po katerih se je vozil, so bile nagosto zastražene po policajih, ki so bili le nekaj korakov oddaljeni drug od drugega. Policaji na konjih so jahali pred predsednikovim avtomobilom. Neštete množice gledalcev so ga burno pozdravljale. Iz Commercial-kluba se je odpeljal v Coliseum. Tam je pred svojim nago-1 vorom pozdravil 200 kongresnikov, 33 guvernerjev in razne zavezne senator-* je, ki se'udeležujejo vožnje nizdoli po reki Mississippi. Navzočih je bilo tudi sedem tujih poslanikov. Guverner Hadley je predstavil g. Tafta množici, ki je napolnjevala Coliseum. Ko je končal svoj nagovor, so ga spremili k luncheonu v Planters Hotel. Pojedine 5 se je udeležilo devetsto gostov. Ob polštirih se je predsednik podal čez East-most v East St. Louis, kjer se je sestal s podpredsednikom Shermanom in govornikom Cannonom.
Ob S. uri popoludne v ponedeljek je predsednik v velikem spremstvu nastopil vožnjo nizdoli po reki Mississippi v New Orleans. Govori predsednikovi so se tikali predvsem vladne politike v globokem kanalu in ohranitvi z njim v zvezi stoječih prirodnih zalog deželnih. Gospod Taft je pač govoril v prid globokim vodnim potom, ampak ne dovolj prepričevalno po mislih mnogih navdušenih pristašev načrta za globoki kanal od velikih jezer do zaliva ob ustju reke Mississippi, z uporabo Mississippija in drugih rek kot vožnja pot.
Lep nemški ptiček.
New York, 25. okt. — Friedrich Gebhardt, znan tudi kot Otto Mueller, ki je bil snoči v predmestju Astoria,
L.	J., v svojem stanovanju zasačen pod sumom, da je umoril Ano Luther, je umor priznal. Ko ga je tukajšnja policija nekaj ur zaslišavala, je zdrge-tal in priznal vse sirove podrobnosti svojega umora. Po tej izpovedi se je začetkom decembra 1907 seznanil z Ano Luther in oženil z njo februarja meseca 1908, nakar je potoval z njo v Nemčijo, odkoder sta se vrnila dne 6. aprila 1908. Prebila sta nekaj dni v New Yorku in okolici; dne 9. apr. je šel z Ano v Bay Shore, ji tam pokazal nekaj stavbišč in zahteval od nje denarja, da jih kupi. Ko mu je zahtevo odbila, se je obrnil in podal proč. Ana mu je sledila in ga zagotavljajoč svoje ljubezni prosila, naj je ne zapusti. Nato jo je ustrelil v glavo in je truplo pustil ležeče na mestu. Potem je šel v Islip m se peljal v hišo svoje zakonite soproge v Astoriji, katero je koj po svojem povratku iz Nemčije obiskal, ko jo je bil uže davno zapustil. Med železniško vožnjo je vrgel revolver skoz okno.
Gebhardt je svoji izpovedi dostavil, da Ane Luther ni umoril radi njenega denarja, marveč ker se je je naveličal in hotel vrniti k svoji prvi ženi.
New York, 25. okt. — Gospa Gebhardt, ki je Mueller sedaj oženjen z njo, je policiji priznala, da je že več let živela v strahu pred svojim možem, in da ji je njen soprog nekoč v pijanosti povedal, da je ona njegova osma žena in da vse njegove druge žene počivajo v grobu. Policija je tudi do-; znala, da je bil Mueller uže povsem pripravljen na ubeg, ko ga je nepriča-
Žrtve morja.
Eastport, Me., 26. okt. — Atlantski ocean, ki posebno ob tem- letnem času zalazno napada ladje, vozeče po njem je zopet zahteval več .človeških žrtev. Koliko, doslej še ni natanko znano, vsekakor ni manj nego 25 oseb storilo smrt, vendar utegne število znašati tudi 34, ker je bilo rešenih, kolikor doslej znano, samo šest oseb od 40, ki so se nahajale na parniku “Hestia”. Ladja je bila last Donaldson-črte ter je plula med lukami Glasgow in St. John-Baltim<?re. Štiri od oseb na krovu so bile 'potniki, mladi Škoti, ostale pa mornarji. Šestere rcšence so rešili člani reševalne družbe, ko so se več ur sredi besnečih valov držali razbite ladje.
Kapitan in drugi so se poskušali rešiti v čolnu, ki pa doslej ni prišel na dan in ga je bržkone morje pogoltnilo.
Kaj je bilo vzrok, da se je parnik razbil, ni določeno, a bržkone je kr-milar zamenjal signalno luč na morju z drugo lučjo in zvodil parnik v krivo smer, tako da je trčil ob skalo.
KNEZ ITD ZAVRATNO UMORJEN,
Slavni državnik in ustanovitelj, moderne Japonije postal žrtev' maščevanja.
NEKI KOREANEC GA UMORIL.
Eksplozija v pivovarni.
Milwaukee, Wis., 25. okt. — Strašna eksplozija treh kotlov se je pripetila davi v Pabstovi pivovarni, vsled katere je bil vslužbenec Fred Stern usmrčen a 4 drugi zaposlenci so bili ranjeni. Gmotno škodo cenijo na $50,-000. Vzrok eksploziji doslej ni odkrit. Eksplozija je razdejala poslopje za električno silo in je bila občutiti po vseli hišah pol milje naokrog. Mnoge šipe so se zdrobile. Kos jednega kotla je sfrčal čez cesto na streho necega poslopja v tri nadstropja. Težko ranjen in prepeljan v Emergency-bolnišnico je bil neki G. Jehnert. Od poslopja za električno silo SO preostale samo razvaline, ki zapirajo 10. ulico med Chestnut streetom in Gold Spring avenue. Truplo Fred Sterna, o katerem se misli, da je bit ob eksploziji u-smrčen, še ni najdeno, bržkone je pod razvalinami. Poslopje je bilo 60 čevljev visoko, 40 široko in 300 čevljev dolgo. Kotli so bili pregledani dne 9 oktobra in po takratnem poročilu v popolnem redu.
Slovesni pogreb se bo vršil dne 4. novembra na državne stroške.
Economy Co. zmagala.
Springfield, 111., 26. okt. — Najvišje sodišče državno je danes razsodilo v slučaju Economy Light & Power Company proti državi Illinois. Razsodba pravi, da Desplaines River ni plovna ali ladijenosna reka. Sodišče je odločilo proti vsem ugovorom države.
Leta 1907. je država vložila v Grun-dy-county-sodišču prošnjo za ustavno povelje (injunction), po katerem bi bilo Economy Light & Power-kompa-niji prepovedano, zgraditi jez čez reko Desplaines. Sodnik Stough v Morrisu je prošnjo uslišal in 300 delavcev, ki so gradili jez, je bilo odslovljenih in delo ustavljeno. Chicaški sodnik J. W. Mack je na priziv preklical ustavno povelje in pozneje je država vložila priziv zoper to odloko na naj višje sodišče.
Današnja odloka dovoljuje omenjeni družbi, nadaljevati z gradnjo jeza.
Odloka pa se nikakor ne tiče načrta za gradnjo globokega kanala, kajti država lahko prične s tem delom, ne da bi imela družbi kaj plačati za predpravico.
Z gradnjo dotičnega jeza se vkrat-kem spet prične.
Pošast.
Kansas City, Mo., 26. okt. — James McMahon je priznal, da je bil on, ki je zadnji torek umoril svoji sestri Rose McMahon in go. Alonzo van Royen ter zadnje soproga na njuni farmi blizu Kansas City, Kans. Domač prepir, ki je trajal že dlje časa, je povzročil trojni umor. McMahon je usmrtil svojega svaka v hosti, kjer je delal, in se je potem podal v njegovo hišo, kjer je umoril svoji sestri.
Ko je ljudstvo doznalo o izpovedi, se je zbrala množica pred okrajno ječo z namenom, trojnega morilca linčati. Potemtakem je smatralo obla-stvo za najboljše, poslati morilca v državno kaznilnico v Lansing, kakor tudi morilčevega brata Patricka in hlapca Patrick Lamba, ki sta zaprta kot priči. Vsi trije so bili odvedeni skozi zadnja vrata, in šele dlje časa po njihovi odpravi je množica zapazila, da je speljana na led.
James McMahon je izpovedal, da je sam izvršil vse tri umore, ampak obla-stvo misli, da je imel tudi Patrick Mc Mahon svojo roko v igri, in bržkone bo tudi obtožen umora.
Thaw spet izgubil.
Albany, N. Y„ 26. okt. — Prizivno sodišče države New York je zavrnilo trditve Harry K. Thawa, češ, da je bil po oprostitvi od obtožbe umora ne zakonito izročen v zavod za blazne hu dodelce v Matteawanu.
Tokio, 27. okt. — Japonija bo tudi po umoru kneza Ito, ki je kot general-guverner na Koreji izdelal načrt za preustrojitev razmer v korejskem kraljestvu, nadaljevala svojo dosedanjo politiko nasproti Koreji. To je razglasil urad ministrstva vnanjih zadev. To izjavo so povzročili članki v nekaterih senžačnih časopisih, ki so zahtevali na Japonskem, takojšnjo prispoji tev Koreje. Daši je dotični Koreanec, ki je umoril kneza Ita, prizadel s tem Japoniji največjo škodo, ki se je mogla zadati cesarstvu, vendar bo Japonija glede Koreje nadaljevala politiko, katero je zasnoval umorjeni veliki državnik. Niti najmanj ne bo smrt kneza Ito vplivala na notranjo ali vnanjo politiko japonsko.
Napaden je bil knez Ito v ponedeljek v Harbinu, Mandžurija, kjer se je sestal z ruskim finančnim ministrom Kokovcovom, da se z njim posvetuje o neki važni stvari. Knez Ito je bil predlagal to posvetovanje v svoji lastnosti kot predsednik tajnega svetoval-stva japonskega. Posvetovanje se je bržkone imelo t;kati uprave mandžur-ske, Kokovcov je bil najprej povabljen v tej zadevi na Japonsko, kamor pa ni maral iti, in potem je bil določen kot kraj sestanka Harbin.
Komaj je knez Ito dospel v Harbin in izstopil iz železniškega voza, je že bil napaden. Sivolasi državnik je ravno nameraval v spremstvu ruskega finančnega ministra pregledati častno stotnijo, ki je bila razvrščena ob kolodvoru, ko je počil strel in za prvim še več drugih. Krogle so zadele kneza v hrbet. Knez Ito se je zgrudil smrtno ranjen. Trije njegovi spremljevalci so bili tudi ranjeni. Zavratni morilec je bil na mestu prijet. Pri zaslišanju ie izpovedal, da je Koreanec. Rekel je: “Sam sem prišel v Harbin z namenom, umoriti kneza Ito, da maščujem svojo domovino.” Umor kneza Ito je bržkone posledica neke zarote.
Pogreb se bo vršil dne 4. novembra na državne stroške.
(Knez Hirobumi Ito je bil rojen leta 1840 v vasi Tsukorimura kot sin necega kmeta. Izobrazil se je na Angleškem in v Združ: Državah. Bil je štirikrat ministrski predsednik japonski in je deloval za uvedbo evropske omike na Japonsko, je biltorej takorekoč ustanovitelj moderne Japonije.)
Hoče več treznosti.
Pittsburg, Pa.. 26. okt. — “The United States S.teeF-korporacija je sklenila poskusiti, da spravi pod svoje nadzorstvo vse pivnice v Fayette ccmntyju, kjer je zaposlenih okoli 25,-000 delavcev pri izdelavi koka; in naložiti hyče omenjena družba $10,000,-000 v načrt za pridobitev v posest.vseh devet pivovarn, ki poslujejo v okraju.
Doctni se te pivovarne na videz zdru žujejo pod imenom Pittsburg Brew-ing-kontpanije, je vendar odkrito, da je korporacija za jeklo v ozadju celega gibanja,in da bo poskušala urediti pitje med ihozemci, zaposlenimi pri koko-vih-pečeh. Delavcem bo pač dovoljevala piti, a kje in kdaj, to namerava ama določiti in urediti.
Prodaja piva na “keg" ali "barrel” delavcem pri kokovih pečeh, to bode korporacijo v oči. in to ho poskušala odpraviti.
Več. nego leto dni je zbirala številke glede pitja med svojimi delavci in uvidela, da 72 ur po vsakem plačilnem dnevu kokove peči ne izdelujejo več nego dve tretjini svoje zmožnosti, in ni ga skoro plačilnega dne, da se ne bi na stotine tonov koka pokvarilo, ker ni dobiti pravih, ljudi za oskrbo koka v pečeh.
AVSTRIJA SE 2E
Ruski car obiskal italijanskega kralja in se z njim posvetoval o Balkanu.
POMEN ;A SESTANEK VOJNO?
Gotovo je, da se Italija približala zvezi Rusije, Francije in Anglije.
Gary na konju.
Gary, Ind., 23. okt. — Mesto Gary
Spominek zgorelim šolarjem.
Cleveland, Ohio, 26. okt. —■ Spominek, darilo šolske dece v Združenih Državah,> se postavi na tukajšnjem Lakeview-pokopališču onim 165 otrokom, ki so storili smrt ob požaru šole v Collinstvoodu dne 4. marca 1908. Po “penny”-jih se je nabralo $1,000. Občinski svet v Collinswoodu je prispeval $500 k skladu a spominek.
Neprijetno.
San Francisco, Cah, 25. okt. — J. K. Chilberg, predsednik Alaska-Yukon-Pacific-razstave, je vrgel demanten prstan v vrednosti več tisoč dolarjev skoz okno svojega hotela. Demant je bil gospe Chilbergove. Dejala ga je bila v kozarec vode in tega postavila v oknico. Gospod Chilberg je prvi stopil v sobo in predno je zaprl okno. je izlil vodo iz kozarca na ulico. Ko mu je njegova soproga pojasnila, kaj je storil, je dal ulico preiskati, a brez uspeha.
Pet otrok zgorelo.
Lynchburg, Pa., 26. okt. — Pet o-trok, oskrbovanih v detiščnici, je storilo smrt v plamenih, ki so Shelton College popolnoma razdejali. Otroci so se vsi nahajali v drugem nadstropju postranskega krila. Ogenj se je tako naglo širil, da jim je bil izhod zaprt. Santo deklica Ruby Moorefield je že dospela iz hiše, ko je zapazila, da sc njena sestrica še nahaja v gorečem poslopju. Pri poskusu, rešiti jo, je storila smrt.
utegne kmalu najmanj doseči, če ne preseči .Pittsburg kot jeklarniško središče Združenih Držav. Predlagana nova tovarna za to mesto bo pomnožila vrednost tukaj na leto izdelanega jekla za več milijonov dolarjev. Uradniki “United States Steel’ -korporacije so naznanili, da se bo začela nemudoma graditi ogromna tovarna za Arne- j rican Bridge Co. in zajedno s tem naznanilom prihaja poročilo, da bo Illinois Steel Co. takoj pričela graditi novo tovarno v Gary.
Začetna tovarna American Bridge-kompanije bo vstanu izdelovati 10,000 tonov jekla na mesec, in ko bo dovršena, bo dajala zaslužek 4,000 delavcem.
Predlagana tovarna za Illinois Steel Co. bo vstanu izdelovati 15,000 tonov jekla na. mesec.
Žalostna usoda.
Cheyenne, Wyo., 26. okt. — Ga. Lent Henderson iz kraja Sundance utegne priti ob pamet iti več zdravnikov jo neprestano straži. Ubožica je namreč v enem dnevu izgubila tri svoje otroke. Ko je bila ga. Henderson s svojim dojenčkom v nedeljo na dvorišču, je začula vpitje svojih starejših otrok in ko je prihitela v hišo, je našla, da sta bila otroka ugrižnjena od velike kače klopotače. Medtem je pa dojenček, ki je ostal brez nadzorstva na dvorišču, strmoglavil v vodnjak in u-tonil, pretfcn sc mu je moglo pomagati. Ko se je potem vrnila v hišo, je našla svoja dva otroka vsled kačjega ugriza umirajoča.
Field Columbian Museum.
Chicago, 311., 26. okt. — Najvišje državno sodišče je danes odločilo, da se Field Columbian Museum ne sme postaviti v Grant-parku, in je izdalo u-stavno povelje, ki prepoveduje, tamkaj zgraditi muzej. Pokojni veletržec Marshall Field je v to svrho volil svo-to $8,000,000, ampak pod pogojem, da se mora do dne 1. jan. 1912 primerno stavbišče pridobiti ozir. posvetiti. Če se to ne zgodi, zapade svota spet zapuščini.
Sleparstva v carinskem uradu.
New York, 24. okt. — Po napačnem
tehtanju uvažanega blaga, posebno sladkorja, v prid uvoznikom so se v carinskem uradu newyorške luke izvrševala ogromna sleparstva na škodo vladni zakladnici, ki ima' vsled tega izgube na milijone dolarjev. Vrši se
Nasilni štrajki.
New Brunswick, N. J., 26. okt. — Nasilja odstrani 500 štrajkaric v toba-karni tvrdke Hirschorn, Mačk & Co. so napotila delodajalce, da so tovarno za nedoločen čas zaprli.
Liidlow, Mass., 26. okt. —- Vpeljava stavkokazov v nadomestitev štrajku-jočih tkalcev v tovarni tvrdke Ludlow Manufacturing Associates je povzročila izgrede, vsled katerih je tvrdka tovarno zaprla. Ob zaslužek je 3500 delavcev.
Novo ministrstvo na Španskem.
Madrid, 22. okt. — Prvi minister Maura s svojimi konservativnimi tovariši je včeraj odstopil vsled nedavnega razpora s kraljem. Njegov naslednik je liberalec Moret y Prender-gast, čegar vlada namerava pospeševati mir in svobodo ter napraviti konec vojni v Maroku.
Mesto opustošeno.
Mesto Mexico, Mehika, 26. okt. — Kraj Santa Rosa v državi Tabasco je snoči poplavila visoka plima, ki je napravila zelo veliko škodo. Koliko ljudi je utonilo, ni znano, a gmotno škodo cenijo na 5,000,000 pesos. Nekaj časa so bile ulice in parki v mestu tri čevlje globoko pod vodo. Drevesa so bila izkoreninjevana in poljski sadeži so splavali po vodi. Reka Usumacin-ta tik Guatemale je stopila čez bregove ter poplavila mesteci Jalapa in Juan Bautista.
Dunaj, 27. okt. — "Das Vaterland", časopis, ki ima tesno dotiko s prestolonaslednikom, izjavlja, da pomenja sestanek ruskega carja in italijanskega kralja v mestu Racconigi približanje vojne Evropi, ker je izjava Italije in Rusije pred vesoljnim svetom, da se pečata z balkanskimi zadevami, jedna-ka klicu na vojno proti Avstriji.
Frankfurt, Nemčija, 26. okt. — Ruski car in njegovo spremstvo, ki se nahaja na povratku iz Italije v Petrograd. so se peljali skozi to mesto v posebnem vlaku popoludne.
Modane, Francija, 25. okt. — Vlak z ruskim carjem na krovu je dospel semkaj in vstopil je g. Pichon, francoski minister vnanjih zadev, ki je spremljal carja do mesta Chambery. Pichon, ki je prišel na povabilo carjevo, je imel tako s carjem kakor z ruskim ministrom vnanjih zadev Izvol-skim posvetovanje o političnih vprašanjih. —
Tako se glase poslednje brzojavke o preznamenitem sestanku mogočnega ruskega carja in italijanskega kralja. Kakor je videti, utegne imeti sestanek dalekosežne politične posledice, ki se tičejo v prvi"vrsti Avstrije.. .
Car Nikolaj je dospel v Italijo zadnjo soboto. Od postaje, ko je prestopil granico, do mesta Racconigi je bila njegova vožnja podobna pravemu triumfu. Vsepovsod so ga neštete množice italijanskega naroda najprisrčneje pozdravljale. K sprejemu v mesto Racconigi je dospel celo rimski župan, ki je socialist. Mesto Racconigi je bilo uprav, po kraljevsko okrašeno za to priliko. Ogromna množica odličnjakov iz cele Italije je bila zbrana, da prisostvuje velevažnemu sestanku. Ko je car izstopil iz vlaka, mu je kralj hitel nasproti, in vladarja sta se v pozdrav poljubila, dočim je ljudstvo vpilo:	“Živila Rusija” in "Živio car".
Vojaška godba je pa igrala rusko narodno himno. Glavni dogodek dru-zega dne je bil slavnosten banket, na katerem sta . vladarja izrazila mejse-bojne čute iskrenega prijateljstva in soglasja med občina vladarskima rodovinama kakor i narodoma glede sedanje in bodoče politike predvsem na Balkanu. V ponedeljek popoludne se je car poslovil od kraljevske dvojice in se vrnil na Rusko. Ruski minister zunanjih zadev je govoril z raznimi časnikarji, predno se je ruska družba poslovila, in izjavil po pariškem listu “Temps” sledeče: "Zbližanje med Rusijo in Italijo ni naperjeno proti kaki velevlasti in nudi nadaljnje poroštvo za evropski mir.” Tako baje ruski minister. Koliko je resnice na tem, pokaže bližnja bodočnost.
Bleriot in cesar Franc Jožef.
Dunaj, 26. okt. — Slavlje brez primere je tu žel francoski zrakoplovec Bleriot. Več srečnih vzletov, je podjel na planjavi zvani “Simmeringer Hei-de” in neštete gledalce kar očaral posebno belolasega cesarja Franc Jo-eta:	Bleriot je podjel sovje polete
pričo cesarja, vseh dvorjanov in dvor jank ter dunajskih oblastvenikov. Njegovi vzleti so bili naravnost sijajni, in itotisočeri gledalci so ploskali brez conca in kraja. Z vedno živahnejšo lapetostjo je cesar zasledoval Bleriot-ovo nastopanje. Ko se je Bleriot pn rezprimerno sijajnem poletu spet iz-real na trdna tla, je Franc Jožef po-abil na vse dvorske ceremonije in reci zrakoplove« nasproti, mu segel v' okc in ga z ganljivimi besedami zahvalil za izvanredni prizor in užitek Gledalci so viharno ploskali. Celo naj-zagrizenejši dvorjani in zastopniki dvorskih ceremonij so pozabili na svojo osupnenost in mahali s klobuki ir. rutami, navdušeno kličoč: “Živio cesar" in “Živio Bleriot".
Znamenit sestanek.
Belgrad, 25. okt. — Bolgarski kralj Ferdinand je po dogovoru došel v Kruševac in se sestal s srbskim prestolonaslednikom. Zadnji je prišel kot zastopnik svojega očeta, kralja Petra, ki vsled bolezni ni mogel sam potovati. Srbski časopisi vidijo v sestanku znamenje za zvezo balkanskih dežel.
Črnorokar obešen.
New Castle, Pa., 26. okt. — Mirno
in udano in odpuščaje uradnikom, ki so ga dovedli do vislic, se je pustil usmrtiti Rocco Racco, v tem okraju dobrozuan Italijan in baje vodja tukajšnje Črne roke. Ob padcu z vislic si je zlomil tilnik in je bil na mestu mrtev. S smrtjo je bil kaznovan za umor Selee Hottka, čuvaja divjačine
Slovenca dobila zemljišči.
Aberdeen, S. D., 27. okt. — Znašel pozneje, ko sem bil zadnji dopis pisal iz Aberdeen, S. D., da smo registrirali 4 Slovenci. In čudite se, srečni smo v primeri z drugimi narodi, kojih je registriralo na tisoče. Farme v indi janski rezervaciji sta dobila dosihmal med Slovenci: Math Kraker, farmar, \Vahpeton, N. Dak., št. 199 in Ralph Jager, arhitektični risar, Minneapolis, Minn., št. 333. Vsaka vredna je baje $4000, kakor danes leži, in tema srečnima in podjetnima kranjskima fantoma treba najsrčneje čestitati posebno, ker se nista ozirala na nekdanje “svarilo” v “Glas Naroda”, češ, da "homestead” niso vredni nič, ker so predaleč od železnice, da ni tam dežja, in Bog ve kaj še vse slabega imajo na sebi. Da, “Glas Naroda“ — to je list, ki presneto malo skrbi za to, kar slovenskemu ljudstvu res hasne. Brunschmid.
Rev. Trunk zopet v Ameriki.
New \ ork, 26. okt. —- Č. g. Jurij
I runk, Zastopnik in pooblaščenec Deu žbe Sv. Mohorja, se je vrnil v Ameriko dne 25. oktobra s, parnikom “Cincinnati”. Mil. g. škof celovški mu je dovolil daljši dopust, da more tako na mestu proučavati ameriške razmere, zlasti razmere ameriških Slovencev ter tako spisati za .“Družbo sv. Mohorja knjigo o Ameriki in o življenju ameriških Slovencev. Stopil bo v zvezo z'raznimi naselbinami, da dobi zanesljivih podatkov o njih razvoju. Še priporoča vsem, na katere se bo obrnil, da mu gredo na roke pri tem dela Nastanil se je začasno v New Yorku, 135 E. 2nd Street.
Avstrijski proračun.
Dunaj, 26. okt. — V državni poslanski zbornici je bil predložen proračun drž^-mih dohodkov in stroškov za leta 1S__. Stroški so proračun j eni na $672, 874,869, dohodki na $662,364,192. Primanjkljaj se ima pokriti potom zvišanja neposrednih in posrednih davkov -na samotrštvo z vžigalicami. Finančni minister pl. Bilinski je tudi naznanil, da vlada namerava, zahtevati nadaljnji kredit V znesku $64,000,000 za armado in mornarico.
Nočejo ulice po Ferrerju.
Pariz, 25. okt. — V viharni seji, je občinski svet pariški zavrgel priporočilo posebnega odbora, naj se kaka "lica imenuje po umrčenem Franciscu Ferrerju in naj mesto skrbi za odgojo dveh vnukov usmrčenčevih na mestne stroške. Zavrženo je bilo priporočilo s 34 proti 10 glasom. Posebni odbor je odstopil.
Cerkveni rop.
Czenstochowa, rusko Poljsko, 12. okt, -Ponoči so roparji vlomili v kapelo pavlinskega samostana in oplenili slavno podobo svete Device. Odnesli so njeno z biseri pretkano obleko, njeno z demanti okrašeno krono in dragocene milodare. Podoba sama ni poškodovana. Plena so roparji odnesli v vrednosti več milijonov in izginili brez sledu. Po odkritju zločina se je zbrala velika množica ljudi, ki so jokali in molili.
Slovenski Sokol v Jolietu.
Slovenski Sokol v Jolietu bode imel svoje kretnje vaje na prostem v nedeljo 31. oktobra 1909. Tem potom se poziva vsak posamezen sodelujoči član Sokola, da se teh vaj gotovo udeleži. Sestanek v društveni dvorani ob 1. uri popoludne.
Objednem se pozivajo vsi člani iz-vrševalnega kakor tudi nadzornega odbora, da se udeležijo odborove seje v petek ob J/j9. uri zvečer v društveni dvorani.
Na zdar! Franjo Skole, tajnik
Anton Foerster ml.
Chicaški listi poročajo: V četrtek zvečer, dne 28. oktobra, bosta v Orchestra Hallu prvikrat v Ameriki javno nastopila dva umetnika svetovne slave, ki sta se nastanila v Chicagi letošnjega septembra meseca. To sta gg. Anton Foerster, “the Austrian pianist”, in Al. Sebald, ogrski violinist. Asistirali bodo poln orkester pod vodstvom K. Rezeka, sijajna sopranisti-nja Miss Mary Highsmith in izborni basist Arthur Middleton. Koncert se prične z uverturo k Dvoržakovi glas-bovini “Ha Vlast’ ” (moja domovina) in bodo na programu uglasbe francoskih, nemških in slovanskih skladateljev. —
Odkod je g. Anton Foerster? Iz Ljubljane! Tam je bil rojen kot najstarejši sin slavnega slovenskega skladatelja Antona Foersterja, a izšolan v Ljubljani, na Dunaju in na Nemškem, kjer je zaslovel kot umetnik prve vrste in odkoder je prišel letos kot profesor v~‘Chi :ago Musical College” Kakor njegov oče, je sin zaveden Čeh in Slovan.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 27. okt. — Tretji in zadnji večer veselice, katere čisti dohodek je namenjen v pokritje izvanrednih stroškov za popravo farnih poslopij in prizidavo hiše za šolske sestre, bode prihodnjo soboto, dne 30. t. m. Pričakovati je, da se tega večera udeleže vsi tisti župljani, ki so sc prva dva večera “odlikovali” s svojo odsotnostjo. Program zadnjega večera je najraznovrst-nejši in bo nudil še mnogo več poštene domače zabave, kot je je bilo na sporedu prvih dveh večerov. Cerkveni odbor je pripravil vse, kar je v njegovi moči, da ustreže občinstvu v vsakem oziru. Tu samo od cenj. občinstva je sedaj odvisno, kak bo finančni uspeh te veselice, ki je prirejena v tako dober in res blag namen. Več pisati o tem, se nam zdi neumestno: kdor ima srce na pravem mestu in je blage volje, gotovo pride in se udeleži sklepa te veselice; kdor je pa gluh, njega bi zaman klicali z bobnom in trobento.
—	Prihodnji pondeljek bomo obhajali praznik Vseh svetnikov.
—	G. Mat. Nemanich je edini Slovenec in Slovan iz tega mesta, ki se udeleži konvencije v New Orleansu glede predlagane gradnje globokega kanala od velikih jezer ozir. Chicage do Mehikanskega zaliva. G. Nemanich je odpotoval v nedeljo zvečer s prvim oddelkom jolietske delegacije v St. Louis, kjer se pridružijo predsedniku Taftu in njegovemu spremstvu na vožnji po reki Mississippi navzdoli do New Orleansa. Z isto družbo sta odpotovala župan J. R. Cronin in predsednik “Commercial Cluba”, C. W. Jordan. Ostali delegatje se odpeljejo jutri (v četrtek) po železnici naravnost v mesto konvencije. Jolietska delegacija bo skupno štela najmanj 50 članov.
—Hrvatski Sokol v Jolietu tudi lepo napreduje. V nedeljo je imel svojo vajo na prostem. Prav izvrstno so vež-bali. Po vaji so pa posetili sobrata Slovenca Jos.- Mavserja, ki jih je povabil na čašo rumenega vina. Sokolu se je čestitalo na izvrstnem kretanju, a gosp. Mauserju se je izrekla hvala , za prijaznost.
—	Električna železnica Joliet & Southern-kompanije uvede nov vozni
• red z dnem 1. nov. Zadnja kara iz Jo-lieta, Aurore in Chicago Heights bo potem vozila ob 11. uri zvečer, s čimer bo mnogim ustreženo.
—	“The Joliet Theatre” je imel zadnji petek lep večer. Takozvana “Sheehan Opera Company”, po splošnem mnenju najboljša operna družba v A-meriki, je priredila predstavo Verdijeve opere “II Trovatore” s svojimi najboljšimi močmi, da poskusi in vidi, ali bi bil Joliet mesto za klasične predstave svetoslavnih oper. In poskus se je obnesel. Vkljub najgršemu vremenu in dežju se je imenovano gledališče napolnilo vsaj na' štiri petine skupnih sedežev z glasboljubnim občinstvom, ki je z največjo napetostjo sledilo prizorom na odru. Predstava je bila izborna. Tacih pevcev in pevk, kot so nastopili v tej operi, še ni bilo slišati v Jolietu, kakor je druzega dne časopisje splošno priznavalo. Upati je, da ista družba vkratkem spet nastopi, in tedaj nikarte zamuditi prelepe priložnosti vsi, ki ljubite glasbo in petje.
—	Za svoj novi kolodvor v Rock-dalu je Rock Island-železnica že kupila potrebno stavbišče.
—	Jolietska državna kaznilnica bo vendarle premeščena nekoliko bolj ven iz mesta, katero se razširja na vse strani. In sicer se bo premestitev izvršila že v bližnji bodočnosti. Guverner Deneen je imenoval te dni komisijo, ki ima izdelati tozadevni načrt za gradnjo nove kaznilnice.
—	Z vremenom smo lahko zadovoljni, in želeti je le, da ostane' še dolgo tako lepo.
— Lov na race se letos nič kaj ne obnese v jolietski okolici. Pa ne, da so krivi lovci sami?
—“Stern Hall” se imenuje sedaj bivša Golobičeva dvorana. Z dnem L nov. jo prevzame v najem za tri leta znana podporna organizacija “Fraternal Order of Eagles”, ki šteje v tem mestu 475 članov. Dvorana je vsa preslikana, da je videti kakor nova.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Arvaj Stjepan, Gorka Jakob, Monistar Toni in Simonič John.
izvanrednega gosta — svojega dušnega nadpastirja. Prišedši do župnišča so naredili vitezi, z golimi sabljami v rokah, špalir. Tu je vskipelo novo o-dušcvljenje; in da bi dali duska svoji radosti, bi najraši vskliknili: Dobrodošel!
Ob 4. popoldne so se pričeli slovesni obredi za podelitev sv. birme. Na dano znamenje zvonov se je podal mil. g. nadvladika v spremstvu čč. gg. duhovnikov v cerkev. Pred njim so šli strežniki, za temi čč. gospodje in zadnji je bil mil. g. nadškof. Ko je ta prestopil cerkveni prag, so veličastno zagrmele orgije in iz grl naših izbornih pevcev in pevk, nad katerimi je lahko cela naša fara ponosna, se je čarobno razlegalo: “Ecce sacerdos mag-
Razume se, da je bila cerkev za to priložnost najokusneje ozaljšana. Na oltarjih je mrgolelo vse polno lučic in vonj cvetlic je napolnjeval celo svetišče, Vernega ljudstva se je pa toliko zbralo, da se je vse trlo.
Po birmi je imel mil. g. nadvladika kratek nagovor. Pohvalno se je izrekel o napredku naše fare, a povedal je tudi, da je skoraj dvomil za njen obstanek iz početka. Omenil je dalje, da želi videti našo farno šolo, ko pride v drugič k nam. Po končanem govoru je podelil mil. g. nadškof blagoslov z Najsvetejšim, in tako je bila končana cela slavnost.
Že večkrat so slišali rojaki po Ameriki o našem vrlem cerkvenem pevskem zboru, in ker bi nam znal kdo očitati, da se le hvalimo, zatorej naj omenim na tem mestu njih imena, in kdor se hoče prepričati na lastne oči, naj pride v So. Chicago. Sopranisti tega zbora so: Mrs. Mary Stua, Miss Agnes Predanič, Mrs. Rotar in Miss Mary Brdas. Alto: Mrs. Jožefa Novak, Mrs. Frances Smrekar, Miss Margareta Golob. Tenorji: Jos. Kuhelj, Jos. Franko, Karl Medosh in John Novak. Basisti: Fr. Hodnik, John Franko, Jernej Triler in Jernej Novak.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, vrli nam Am. Slov., pa obilo zvestih naročnikov in predplačnikov.
Lovrenc Samotorčan.
no. Č. P. Kazimir je prvi napil novo-poročencema in jima nazdravil kot zglednima slovenskima fantu in dekletu, ki sta bila lep zgled vsem drugim. G. Derganec, dasi je stanoval v Brooklynu, vendar ga ni manjkalo pri nobeni slov. službi božji. Zagotovil si je sedež v cerkvi in tam smo ga videli po dvakrat vsako nedeljo. Enako je bila nevesta, mej prvimi, ki se je pridružila dekl. društvu kot članica in pridno prihajala k mesečnim skupnim sv. obhajilom. Voditelj družbe sv. Rafaela, g. Podgornik, jima je nazdravil v imenu odbora in jima v krasnih besedah voščil obilo sreče. Enako jima je v izbranih besedah napil tudi g. A. Burgar ter ju pozival, naj bo njihova družina pristna slov. družina, zvesta Bogu in narodu.
Ta dan so bili še poročeni g. Filip Korošec z gospico Mici Teržan, g. Ferdinand Petek z gospico Ivanko Učakar in g. Josip Majcen z g. Doro tejo Lenček. Tudi ti pari so bili vsi krepki slovenski fantje in poštena slovenska dekleta. Na svatbi g. Majcena in g. Petka, ki sta oba družbenika dru žbe sv. Rafaela, zložili so navzoči le po svoto za to prepotrebno družbo.
Vsem parom želimo obilo sreče.
Tudi mrtvaška kosa ni mirovala zadnje tedne. Umrla je najprej ga. Marija Gostič za sušico ter zapustila dva mala otročiča žalujočemu možu; vendar je najmlajši v 14 dnevih odšel k materi v nebesa. Po skoro 4 letni zelo mučni bolezni je umrl Anton Gerčar in zapustil ženo in malo hčerko. In zadnji je bil Josip Rabič, tudi za sušico, ki zapušča hčerko in soprogo. Vsi so bili lepo pripravljeni na smrt in bili spre-videni s sv. zakramenti. M. Gostič je bila članica društva “Novi dom” v Ne-warku K. S. K. J.; Gerčar društva sv. Jožefa, K. S. K. J., in Rabič društva Frančiška, K. S. K. J. in društva Naj v miru po-N. N.
Vsak dan prejemamo nenaprošenih spričeval, ki hvalijo Severova Družinska Zdravila.
Korenito Zdravljenje
' U-.	-
sv. Petra J. S. K. J. čivajo!
St. Paul, Minn., 20. okt. — Zopet imam poročati o lepi slavnosti, ki se je vršila tukaj 17. t. m. Naš odlični rojak, č. g. J. M. Solne e, župnik največje nemške cerkve v škofiji, je praznoval ta dan svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašni-štva. Ob 10. uri je daroval slavljenec slovesno sv. mašo, pri katerej je prisostvoval v svetišču mil. g. škof Jakob Trobec in Msgr. Alojzij Plut. Dalje so azistirali pri sv. maši izmed slovenskih duhovnikov naslednji čč. gg.: Anton Ogulin, Dr. John Seliškar in F. S. Šušteršič. Slavnostni govor je govoril mil. g. škof Trobec. Opisoval je delovanje jubilarja od dne njegovega posvečenja — kot kaplan v Wabasha in New Ulm in potem kot župnik v Owatonni in kasneje v St. Paulu pri cerkvi sv. Matevža m od leta 1897. pri cerkvi sv. Neže. Omenjal je bogatih sadov, ki jih je rodil njegov trud v vinogradu Gospodovem in mu voščil naj bi deloval še mnogo let za čast božjo in ¡zveličanje neumrljivih duš. Po končani božji službi je bil v farov žu banket za častito duhovščino, ki se ga je udeležil tudi mil. g. nadškof John Ireland.
Popoludne je praznovala župnija sv. Neže blagoslovljenje vogelnega kam na svoje nove cerkve. To bode jedna najlepših cerkev na severozapadu in prva cerkev v Ameriki zidana v barok nem slogu. Stala bode $200,000.
V pondeljek zvečer so zastopniki cerkvene občine v njenem imenu izražali častitke svojemu župniku-jubilar ju: šolska deca, cerkveni pevski zbor, planinski pevski klub in razna cerkve na društva. H koncu je izročil načelnik cerkvenega odbora slavljencu da nabran od farnih članov, check za $2000. .
Tako se je končala slavnost 251et nice č. g. J. M. Sobica. Željam in vo ščilom faranov sv. Neže se pridružuje mo tudi mi Slovenci in kličemo: Bog ohrani slavnega jubilarja še mnogo let in dodeli, da se povzdigne še do višjih častij v sv. cerkvi!	A. L.
Eveleth, Minn., 21. okt. — Dragi mi Am. Slov.! Kaj malo se sporoča iz našega mesta Eveleth, Minn., dasirav-no nismo zadnji med Slovenci. Začeli smo staviti krasno cerkev sv. Družine sredi meseca junija, pa bode koncem novembra že narbrž dodelana. Cerkev je iz rudeče opeke, 125 črevljev dolga in 54 široka. Slovenci imamo kar veselje to krasno stavbo ogledovati in komaj čakamo, da bodemo mogli zopet v svojej cerkvi službo božjo opravljati. Večina rojakov kaj rada prispeva v gmotnem oziru, — toda nekaj jih je tudi, ki nočejo, ali pa odla šajo. Stavbeni odbor, ki odbstoji iz Rev. M. Bilbana, župnika, Jno. Mu-sich-a, Jos. Francel-na, Alojz Gnidice. Jos. Šimonič-a in Fr. Teplicky-ja, se na vse načine prizadeva, da se stavba dogotovi. Vsa čast gre pa možem, ki nabirajo denar vsaki mesec, in ti so Jos. Simonič in Jakob Markosič; Val Čampa in Jno. Tanko; Alojz Govže in Frank Pogorelc; Jrio. Rozinka in Fr. Štrukelj; Alojz Gnidica in Jos. Francelj; Jos. Oven in Jno. Rebolj. Ženske nabirajo za oltar, pa ne vem imen. Anton Palčer pa nabira še za en zvon, tako da bodemo imeli potem tri zvonove. Rojaki, kadar pridete na Eveleth, vam ne bode treba vpraševati po slov. cerkvi, ker zvonik se vidi povsod, odkoder pridete. Cerkev stoji sredi mesta, samo en block od glavne ceste in tri od železničnih postaj.
Kedar bode cerkev gotova, bodem se zopet malo oglasil in vas rojake po celej Ameriki povabil na “žegna-nje”.	Faran.
So. Chicago, 111., 19. okt. — Zadnjo nedeljo, t. j. 17. oktobra, smo praznovali v naši župni cerkvi slavnost, ka-koršne še ni bilo nikdar poprej. Istega dne se je delil prvikrat zakrament sv. birme, katerega je prejelo 109 birmancev. Lepo število za tako mlado faro, katera je bila ustanovljena še le 1903.
Ob 2:45 popoldne je dospel mil. g. nadškof na So. Chicaško postajo, odkoder so ga spremili z zgodbo na čelu društveniki vitezov sv. Florijana in člani društva sv. Jurija do župnišča. Sprevod, ki se je vil po Ewing Ave. proti župni cerkvi, je bil veličasten. Zavedno so stopali naši verni rojaki pred nadškofovim vozom in njih resni obrazi, iz' katerih je bdsevala posebna zadovoljnost, so pričali, da spremljalo
New York, 19. okt. — Naša sloven ska naselbina v Greater New Yorku se krepko množi. Pretekli teden se
Pg||
iPSBš
m
m
: ;n
v " ■■■	' .' £'0
iSŽHffllfeerii
Sep* f53;_
M""* b?
i f. «SOI iS-
^ JJIj.
fj&aiitsirmP’!1*
Ali veste, da je v deve.tih izmed vsakih desetih slučajev revmatizma navaden mišičen revmatizem vsled prehlada ali vlažnosti, ali dolgotrajen revmatizem, ki napada večje sklepe, kolena, kolke in rame? Te vrste obolenja zahtevajo korenitega vnanjega zdravljenja. Vse kar Vam je potrebno v takih slučajih je rabiti
Severovo Olje sv. Gotharda
in ga nadevati dvakrat na dan ter krepko ugnečati prizadete dele z roko po vsakem obkladku. Gotove^ boste kar presenečeni s hitro olajšbo katero Vam donese. To najboljše družinsko mazilo ga nima para, da olajšajo:
NEVRALGIJA, BOL V KOLKU, LEDVENA BOL, OTRPEL VRAT, VNETJA, BOLEČINE V PRSIH, KRČI V KITAH, HROMOST, IZVI-NJENJE, ŽLEZNE OTEKLINE.	Cena 50 centov.
“Vaše Olje sv. Gotharda zasluži vso hvalo. Mnogi zdravniki so lečili moj slučaj brez uspeha, a ko sem doznal o Vašem zdravilu, sem ga nadeval po navodu o porabi in vse revmatične bolečine so kmalu izginile.”
KAZIMIR GERIOTUS, 135 W. 18th Str., Chicago, 111.
V lekarnah vsepovsod.
Hrbtna hromota
Zahtevaj.Severovin Zdravil.
Ne vzemi druzih.
je samo jeden izmed mnogih znakov obistne bolezni. To je o pravem času naravni opomin, da ti je potrebno
Severovo zdravilo za obisti in jetra
ki milo in nemudoma vpliva v najhujših slučajih obistne bolezni, hrbtne hromote, pritiska krvi na obisti, ledvičnega kamena, vnetja, mehurne razdraženosti, nezmožnosti obdržati vodo, in vseh neprilik, ki jih povzročajo nerednosti obisti in mehurja. Če potrebuješ zdravila, omisli si najboljše. Cena 50c in $1.00._____________
Ali ti zdravje pojema?
Če ti vsled bolezni, čezmernega dela ali starosti peša moč, moraš nadomestiti in okrepiti oslabele tkanine s tem, da uživaš
Severov življenski balzam.
ki deluje na razne žleze in telesne organe, olajšava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoge dolgotrajne želodčne neprilike. Pomagal je mnogim slabotnim in bolnim ženskam. Dragocen za malarijske neprilike. Uživaj ga ob prvem znaku oslabelega zdravlja. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
CEDAR RAPIDS IOWA
je pomnožila kar za štiri pare, kate je povezal č. P. K. Zakrajšek. Rojak Josip Škrabe iz Trojan, odbornik druž be sv. Rafaela, si je dobil izvoljenko svojega srca iz stare domovine, gospi co Iv. Zajec iz Zatičine. Poročen je bi! v Leohausu. Posebno slovesno se je izvršila poroka g. Henrika Derganca iz Toplic, tudi odbornika Rafaelove družbe, ki je vzel go. Marijo Kokalj, članico kat. slov. društva. Pri vhodu _ v cerkev poslovila se je prednica dekl. M društva, Marija Gostič, od neveste-čla-j = mce in ji izročila krasen svež šopek v i = imenu družbenic. Pred poroko so ji ' = drtižbcnice zapele v slovo krasno po-■ = ročno družbeno pesem. Pri odhodu 1 = iz cerkve je pa ženinu zapel možki od- 's delek cerkv. pevskega zbora znano = krasno pesem “Krščanski ženin”. Slav- 1 nostne večerje se je udeležil odbor I družbe sv. Rafaela skoro polnoštevil
Cleveland, O., 19. okt. -— Farani cerkve sv. Lovrenca v Newburgu so imeli predkratkim mično cerkveno ve selico ali fair. Ljudstvo se je za ta fair'zelo zanimalo in zato se tudi jako potrudilo. Z vseh strani so znašali ljudje skupaj lepe dobitke za srečka nje na kolesu in za druge igre. Tudi vrli St. Clairčani niso zaostali, ampak so darovali v ta namen lepe dobitke. Bodi jim izrečena tem potom iskrena zahvala! Ljudstvo se je faira udeleževalo v polnem številu in se po domače zabavalo. Tukajšnje domače pevsko društvo Slovan je s svojim milodonečim petjem želo pri občinstvu obilo odkritosrčne pohvale. Iii reči se mora, da je to društvo pod vodstvom g. Zormana doseglo v kratkem času lepe vspehe. Le tako naprej “dvigaj pesem se”! Tudi domača god ba pod vodstvom g. Zormana ml. je pri fairu krasno svirala. Tudi godbi moram le čestitati, da v svoj ponos in čast naroda tako vspeva in procvita. Le tako naprej, dokler je še sape kej.
In ker se je ljudstvo za vso stvar zanimalo in se potrudilo, zato je tudi želo lepe uspehe. Čistega prebitka pri fairu je namreč bilo $1016.42. Torej lepa svota za sedanje razmere.
S tem je ljudstvo pokazalo, da je složno, da ljubi cerkev, ljubi šolsko mladež — in zato se žrtvuje že več let, da bi imelo lepo hišo božjo, pa tudi dostojno šolo za vzgojo svojih (Nadaljevanje na 5. strani.)
THE EAGLE
slovenska prodajalna 406-8-10 North Chicago St. Joliet
MAT H. SIMONIČ H, predsednik in vodja
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHHIHmilllliiinillllllllllllll
VELIKO PRATIKO | za navadno leto
1910
dobite, ako pošljete malo svoto =
lOc
§ AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
iiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiUHRiiiiiiiiimiiiiüiüiiHii
Fine Obleke
za može in mladeniče.
Ako hočete kupiti fino obleko ali vrh. njo suknjo, gotovo pridite k nam. Mi imamo največjo in najpopolnejšo za? logo oblek v Jolietu.
Cene $10 do $30.
Fine obleke po $15, $18 in $20 ’
ČEVLJI ZA MOŽE.
Upham čevlji so najboljši na svetu. Cena $4 in $5.
Drugi fini čevlji po $2.50, $3.00 in $3.50.
Tk Eagle
JOLIET, ILL.
i
Feet Trouble You ?
Do you feel rough pavements and pebbles through the soles of your shoes?
IF SO,
IMPROVED CUSHION SOLE SHOES
will relieve that trouble.
$5.02
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.

— Potres na Kranjskem in drugod. Ljubljanski “Slovenec” z dne 8. okt poroča: Danes ob 11. uri dopoludne smo čutili v Ljubljani kratek potresni sunek, kateremu je sledil takoj drugi močnejši sunek, ki je trajal več sekund in semtertje v mestu povzročil precej strahu. V nekaterih hotelih so tujci leteli iz sob na hodnike. V zidovju je škripalo, naprave za električne in plinove luči so se zibale. V dež. dvorcu se je ustavila ura in pokazalo se je nekaj razpok, druge škode v mestu ni. Iz deželnega dvorca je prestrašen bežal dunajski stenograf Pollak. Prav krepko smo potres čutili tudi v naši tiskarni. V tretjem nadstropju smo ob potresnih tresljajih bili kakor na ladiji.' Pravijo, da so posebno močno čutili potres v Trnovem. — “Slovenec” z dne 9. okt. poroča o tem nadalje: Včerajšnji dopoldanski potres je bil eden najobsežnejših in najmočnejših v zadnjih letih na jugu naše države. Gotovo je, da je bil to tektonični potres, ki se je razširil od Zagreba preko Trsta, Ljubljane, Celja, Celovca do Gradca in je obsegel skoro celo Hrvaško, Slavonijo, Istrijo, Kranjsko, Koroško in Štajersko. Kolikor je razvidno iz potresnih poročil, je bilo glavno ognjišče potresa v zagrebški okolici. Potres se je razširil od jugo-vzhoda v smeri proti zahodu in severo-zahodu ter se je končal v okolici Gradca. Poročila o potresu nam prihajajo od vseh strani. Vsa poročila soglašajo v tem, da je bil potres izredno močan. V Žužemberku je bil tako močan, da je sobna oprava ropotala, kladiva za bitje na cerkveni uri so sama udarjala na zvonove, videlo se je, kako zelo so se križi na zvonikih majali in napravili močan šum. V Kresnicah se je v sobi močno treslo in na podu je streha tako zaškripala, da so vsi golobje vun izleteli. V Čatežu ob Savi je bil potres tako močan, da so zvonovi v stolpu farne cerkve zapeli. Bil je horicon-talni sunek in je trajal štiri sekunde. V Zagorju ob Savi je med potresom drugi zvon v zvoniku zabrenkal. V Zagorju ob Savi so potres čutili 10 do IS sekund. V Cerkljah pri Krškem so ob potresnem sunku v zvoniku zazvonili zvonovi. V Planini na Štajerskem je potres povzročil, da so zvonovi za-klenkali in na hišah so se prikazale razpokline. Poročila o potresu smo dobili še iz Vrhnike, Kamnika, Metlike, Moravč, kjer so čutili tri potresne sunke, iz Št. Jerneja, kjer je v šoli v stropu nastala velika razpoka. V Št. Jerneju je bilo najpreje slišati, kakor bi se peljal težak voz, nakar se je pričelo nakrat grozno zibati. Na‘Homcu so se zazibale oknice ter so se uteži pri stenski uri gibale potem še več kot četrt ure.
—	Lljubljanski občinski svet je sklenil, da se podere sedanja mestna hiša in še sezida nova. Stari, zgodovinski “rotovž” torej izgine.
—	Zadružno pivovarno nameravajo ustanoviti v Ljubljani. Tozadeven pogovor so imeli ljubljanski gostilničarji dne 8. okt.
—	Trgatev na Dolenjskem. Iz Novega mesta z dne 1. okt, poročajo: Sodi se, da bo trgatev na Dolenjskem vsled ugodnega vremena z ozirom na kakovost vina letos prav dobro izpadla. Splošno mnenje je tudi, da bo letos prav veliko vina.
—Iz kranjskega deželnega zbora. V seji dne 9. okt. se je glasovalo o dr. Šusteršičevem predlogu, naj se izvolitev narodno-naprednega poslanca Lenarčiča v notranjskih in Višnikarja v dolenjskih trgih in mestih razveljavi in sicer zato, ker niso volile zraven tudi vasi, ki tvorijo s trgi in mesti eno občino. Med glasovanjem so liberalci vprizorili hrupno obstrukcijo. Poslanec Turk je tolkel po mizi, poslanec Supančič je trompetal in konečno so sfrčale v dvorano smrdljive bombe. Seja se je morala dvakrat prekiniti. Med odmorom je dr. Pegan našel na strani S. L. S. nerazpočeno smrdečo bombo. Pripogne se in jo vrže z besedami: “To je vaš smrad!” proti liberalnim klopem, ki so bile prazne, edino Turk je na svojem sedežu nekaj godrnjal. Ko prileti “štinkbomba” kake tri metre od Turkovega sedeža in razširi prijetne dišave, se Turk tako prestraši, da poskoči v zrak in začne dri Pegana zmerjati na vse pretege. Dr. Pegan se z besedami “Pepe, le ne tako hud!” vsede na poročevalčevo mesto in smehljaje kritizira Turkove psovke. Turk je kričal: “Jaz se ne bojim ne hudiča, ne biriča, Pegana pa najmanj! Orka luj, če se slncam, Pegana zdrobim! Ke ne b bla moja roka prefajn, bi ga tku foknu, de b peškot z nega ratu! Tak dohtar b jest tud lohka biu! Pena s...!, kua pa mislš, de se? En kakademik!” Tako je razkladal Turk svoj leksikon cel četrt ure. Disciplinarni odsek je sklenil izključenje poslanca Turka in Su-pančiča za 3 seje; ker nista hotela iti iz zbornice, so ju hoteli šiloma odstraniti, pri čemur je došlo do pretepov. Končno sta se udala in šla.
—	Železnica Kamnik-Kranj. Poslanec dekan Lavrenčič je vložil v dežel-
nem zboru prošnjo za zgradbo električne normalnotirne železnice Kamnik-Kranj, katero so podpisale občine Kamnik, Kapljavas, Klanec, Križ, , Moste, Nasovče, Lahovče, Zalog, Su-hadolje, Mlaka, Podgorje in Cerklje ter več korporacij, cestni odbor za okraj Kamnik in baron Apfaltrern graščak na Križu.
— Vseslovenska Ljudska Stranka. Dne 16. in 17. oktobra so se razvili v Ljubljani velepomembni dogodki. V soboto 16. okt. se je ustanovila narod no-obrambna organizacija, in v nede ljo 17. okt. pa vseslovenska ljudska stranka. Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki slovenskih politič nih društev iz Kranjske, Štajerske, Pri morske in Koroške so se zbrali «ona dva dni v beli Ljubljani. (Več o tem sporočimo, ko nam dojdejo v roko starokrajski listi.)
■—Radovljica, 2. okt. V radovljiškem okraju se sadno drevje kar šibi pod silno težo najlepšega ovočja. Zlasti dobro so obrodila lepa, namizna jabolka okrog Lesec, Bleda in Radovljice. Orehov je toliko, kakor že več let ne. posebno pa tepk, da ljudje ne vedo kam ž njimi; ker niso vajeni hruškov-ca po teh krajih, rabijo tepke za žganje. Lepega sadja je dovolj, kupcev pa malo ali pa nič. Kakor kaže, je sadjereja po teli krajih že dokaj razvita.
- Krški mestni odbor je ukrenil, da naj se namesto dvojezičnih napisnih desk napravijo samoslovenskc in da naj se uvede slovensko poveljevanje v gasilnem društvu.
■ Ljubljanski občinski svet je imel dne 7. okt. zvečer izredno sejo. Župan je naznanil, da je c. kr. dež. vlada dovolila ustanovitev mestne zastavlj av-nice v Prečni ulici št. 2, ki pa ne bo spadala pod obrtni red, ker bo ustanovljena na človekoljubnem temelju. Nato je župan Hribar zaključil javno sejo ter poročal v tajni o projektirani obrtni šoli na Mirju. Kot se poroča, je občinski svet stalno sklenil, da se bo zidala obrtna šola ob podaljšani Goru-povi ulici.
Novo vojaško oskrbovališče na Kodelovem je že popolnoma dograjeno. Zgrajeno je v paviljonskem stilu. Pekarna je popolnoma moderna, peč bo lahko spekla v slučaju sile v 24 urah poldrug milijon hlebov. Poleg pekarne sta dve obširni skladišči za moko, oves, konserve in druge potrebščine. Za moštvo, gažiste in pisarne je posebno poslopje. Oskrbovališče do bi tudi dovlačnico s proge dolenjske železnice. Kdaj se vojaki preselijo, še ni znano.
—	Na nemški gimnaziji v Kočevju je letos vpisanih samo 136 rednih u-čencev. Gimnazija ima letos sedem razredov in je v sedmem razredu samo 8 učencev. Kaka skrb za Nemce!
—	Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Č. g. Karol Čuk, kaplan na Jesenicah, je imenovan za župnega soupravitelja pri Sv. Križu nad Jesenicami, ker je dovoljen začasni pokoj č. g. župniku Jakeljnu; stalni pokoj je dovoljen preč. g. Frančišku Gorniku dekanu v Postojni. Kanonično umeščeni so bili čč. gg. J. Sei-gerschmied na župnijo Naklo; Ivan Lovšin na župnijo Lesce; Andrej Magajna na župnijo Rakitna; Vaclav Vondraček na župnijo Podbrezje. — Premeščeni so čč. gg. kaplani: J. Žav-bi iz Žužemberka kot župni upravitelj v Ambrus; Karol Gnidovec iz Št. Vida pri Zatičini v Žužemberk; Fr. Novak iz Stopič v Št. Vid pri Zatičini. Nameščena sta kot kaplana čč. gg. dr. Anton Prešeren v Borovnici, Feliks Funtek v Stopičah.
-— Strela je ubila Matijo Miklavža, posestnika iz Vodenic pri Kostanjevici. S svojo ženo in otrokom je šel vedrit pod hruško. Žena in otrok sta ostala nepoškodovana, on pa je bil na mestu mrtev. Pred IS. leti je njegov brat na isti način končal.
—	Umrl je na Krškem posestnik in vpokojeni obč. tajnik Franc Rostohar, star 63 let.
—	Avtomobil je povozil pri Postojni staro kmetico Uršulo Hreščak, ki je vsled poškodb v tržaški bolnici umrla.
—	Tatovi. V Kostanjevici in nje o-kolici so se v noči od 4. do S. oktobra oglasili na več krajih tatovi. Davčnemu kontrolorju g. Čebulju je odnesel uzmovič obleko, njegovi gospej pa nekaj dragocenosti. Na več drugih krajih je zmanjkalo perilo. Posestniku Cvelbarju iz Malenc pa so odpeljali par konj, vrednh 1200 K in mu za odškodnino pustili staro kljuse. Prejšnji dan je bil namreč semenj, ki ga je obiskalo več Vlahov iz Hrvaške.
—	Rodovitna trta. V Št. Jerneju na Dolenjskem so bili na Hudoklinovem vrtu spomladi pozabili odrezati 2 metra 20 cm dolgo mladico na trti “Izabeli”, ker se je bila zamešala v češplji-ne veje. Ta mladica je nastavila nenavadno veliko grozdja, tako, da je nosila jeseni 131 lepo razvitih grozdov, kar je za tako dolgost mladice pač nekaj posebnega.
—	Kočevski razbojnik pobegnil čez mejo. Znano je, da je obsodilo okrož-
no sodišče v Novem mestu VVein-schrotta, Ducrfelda in Janežiča, ker so po razbojniško razbili slovensko trgo vino v Kočevju, na več mesecev Ježke peče. Mesto, da bi te nevarne ljudi držali pod ključem, pa so jih izpustili proti malenkostni kavciji. Wcinschro-ta so n. pr. pustili na prostih nogah za 300 kron kavcije. Sedaj pa je Wein-schrott, ki je imel sedeti 5 mesecev in nastopiti vojaško službo, pobegnil ;čez mejo, bržčas v Švico.
—	Vodice. Ogenj. Stara pesem; Sta-riši, pazite na otroke. Bredkratkim ob dveh, ko so bili vsi ljudje na polju, jela je goreti hiša št. 70 “pri Grogelnu". Petletni deček Frančišek Tonij je gledal, kako so mati požigali krompirjev-ca; odtegnil se. je za nekaj časa in prišel povedat: “Jaz sem pa pri Grogelnu na hlevu zakuril, pa sem samo eno žveplenko porabil." V tem hipu je bila hiša v plamenu in je do tal pogorela. Vetra ni bilo, sicer bi šle morda vse Vodice.
- Iz Št. Janža. V soboto 25. septembra je bilo pri nas jako slabo vreme. Grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Strela je udarila v skedenj po sestnika Frančiška Erman. Pogorelo je vse, ves letni pridelek. K sreči je žena njegova prihitela vedrit in v tem hipu zapazila nesrečo. Rešila je samo živino in pa otroka, ki je spal v sked-nju. — Pri nas je vedno bolj žalostno. Najboljši mladeniči nas zapuščajo. Eni gredo v Ameriko, drugi k vojakom. Še celo pevci nas zapuščajo, ker ni pravega vodnika.
—	Ustavljen vlak. Dne 28. septembra se je kamniškemu vlaku, ki se iz Ljubljane ob dveh popoldne odpelje, pripetila “nezgoda”. Blizu Ježice se namreč ustavi, sprevodniki in potniki pa preplašeni izstopijo. Kmalu se je cela stvar pojasnila. Na progo se je namreč vlegel neznanec in prisilil vlak da se ustavi. Ni šc pojasnjeno, ali je bil pijan ali življenja sit ali pa oboje. Če se je mislil končati, si je pač izbral najbolj nesigurno sredstvo za usmr-čenje, kajti kamniški vlak je prepočasen, da bi pravočasno ne opazil takih kandidatov.
Iznajdljiv čevljar. Čevljarski pomočnik Ladislav Juvan se je vsedel v Ljubljani v vlak in se je zapeljal v Gratvvein. Ko je prišel tja, ni imel počenega groša več. Onih par grat-weinskih čevljarjev je kmalu obhodil, a ta obhod mu ni več vrgel kot desetico. Kaj si izmisli bistra glava in prazen želodec? Gre v trgovino, pa si kupi cementa, ki ga je potem v mahh množinah prodajal snagoljubnim gospodinjam kot izboren prašek za sna-ženje kovin. Izkupil je bil že 6 kron in se je nanovo odpravljal, da še kupi zopet cementa, a neki nazadnjaški o-rožnik, ki ni imel smisla za novodobne iznajdbe, ga je zaprl. Sodnik ga je obsodil na 10 dni zapora, češ, ker na tak prašek še nikjer ni pripravljen patent.
ŠTAJARSKO
i
—	Potresi na Štajerskem. V petek 8. okt. ob 11. uri dopoldne je bil v kozjanskem okraju precej močen potres. Na Bizeljskem gradu je podrl dva dimnika. Potres občutili so tudi kraji Zibika, Središče, Sv. Marjeta niže Ptuja, Maribor, Ptuj, Ruše, Podsreda, Sevnica itd.
—	Slovencev na Štajerskem je veliko več, kakor se navadno misli. Slovenska Štajerska ima toliko prebivalcev kakor cela Kranjska. Kranjska dežela šteje namreč okoli 516,000 prebivalcev. -Na Štajerskem pa šteje lavantinska, to je spodnještajerska škofija 521,896 katoličanov. V število 516,000 so seveda všteti tudi kranjski Nemci, kakor so med 521,896 spodnještajerskimi katoličani tudi Nemci. Recimo, da je na Spodnještajerskem več Nemcev kakor na Kranjskem, v resnici je namreč na Štajerskem le več nemškutarjev, ki bi pri drugih političnih razmerah bili Slovenci, potem še pridejo na Štajerskem v poštev Slovenci v graški škofiji, na mejah lavantinske škofije. Če še končno všteje-mo tudi Slovence v Gradcu, ter slovenske delavce v Ljubnem, tedaj iz tega sledi, da je na Štajerskem toliko Slovencev kot na Kranjskem. Če pomislimo na te številke in na pravice slovenskega jezika v kranjskem deželnem zboru, potem se lahko zavedamo, kaka krivica se godi slovenščini v štajerskem deželnem zboru, kjer hočejo Nemci z nasiljem preprečiti rabo slovenskega jezika, kar se jim pa ne.bo posrečilo nikdar ne.
—	Slovensko Celje more zaznamovati v zadnjem desetletju, lep napredek, ki še ni toliko izražen v številkah zadnjega ljudskega štetja, tembolj pa v gospodarski okrepitvi, ki daje mestu tudi že močno slovensko lice. Kar je vstvarilo prvo narodno navdušenje, to se je tupatam podrlo, utrdila in razširila pa so se nešteta podjetja; obrt in trgovina dobivata realno podlago, ki se ji ni več bati za obstoj in naraven razvoj.
—	Iz strahu pred vojaščino se je skušal umoriti rudar Matija Geršak v Hrastniku. Zabodel se je z nožem v prša. Prepeljali so ga težko ranjenega v Celje.
—Hčer je umoril posestnik Klemen, po domače Mihalek iz Slovenje vasi v ptujskem okraju. Dne 1. oktobra se je sprl s svojo ženo. Njegova 201etna
hči ju je hotela pomiriti, oče pa jo je sunil z nožem v vrat tako, da je izkrvavela. Očeta morilca so še isto noč prijeli, ko se jc v bližnjem smrečinju hotel obesiti.
Nepoboljšljiv. Celjsko okrožno sodišče je sprejelo pod svoje okrilje bivšega čuvaja postave, orožnika Dre venseka, o katerem so. govorili ljudje, da nima najbolj čiste vesti, glede tuje lastnine. Dokazali so mu, da je praznil v Cerkvah in gostilnah pušice in nabiralnike, katerili vsebino je seveda on naložil v beznicah. Vlovil se je ptiček v Šoštanju na podstrešju “Nemške hiše '. Imel je pri sebi 20 K.
— Ptujska filologija. Na komerzu, ki ga je priredil občinski svet gospodom filologom na čast v nemški kazini, so postregli gostom s 37 različnimi vinskimi vrstami. Tako se dela re‘ klama za nemški značaj in slavo ptujskega mesta.
stalili dveh volilnih okrajih še ni znan vendar po sedanjih poročilih sodeč, bodo v goriški okolici izvoljeni vsi trije kandidatje S. L. S., ha Krašu pa pride do ožje volitve. — Strahovit po raz so doživeli liberalci pri ožjih volitvah v splošni skupini na Goriškem dne 5. okt. Njihove najhujše trdnjave so jih zapustile. Kraška prestolica Komen je padla. Ostali so v manjšini tudi v Kanalu in Solkanu. Uradni podatki so naslednji: Kandidata S. L. S. sta dobila: Jožef Fon 11,770. Anton Manfredo 11,737 glasov. Liberalna kandidata: Križnič 9550 in dr. Franko 9084. S. L. S. je tedaj zmagala z večino 2220 glasov, kar je zelo veliko, ako se pomisli, da so pri zadnjih de-želnozborskih volitvah v tej skupini zmagali liberalci. Liberalci so od lanskih volitev nazadovali za celih 3400 glasov.
Ribjega trga so zbežali prodajalci, iz šol. so bežali otroci. V mnogih hišah so padale raz sten podobe in pi drugi predmeti ter so se v zidovju pojavile razpoke. Velikih poškodb ni bilo, tudi ni bil nihče ranjen,- samo neko starko jc od stranu zadela kap ter je takoj umrla. V Gunduličevi ulici se je podrla neka stara streha. — Nadalje je potres porušil v Sisku 20, v Petrinju okolu 50 dimnikov. Tudi v Varaždinu, Kostanjici, Brodu, Požegi; Osjektt je porušil mnogo dimnikov. V Bačugi pri Glini je potres šolo strašno poškodoval, stanovanji župnikovo in učiteljevo sta uničeni.
—	Potresi. Tudi na Koroškem so 8. okt. čutili potres. V Celovcu se je pojavil precej močen sunek ob 10. uri 59 min. Mize in slike so se gugale, ure so obstajale.
Povodenj. Radi dolgotrajnega deževnega vremena so okoli 10. okt. povsod na Koroškem nastale povodnji, ki so ponekod napravile veliko škode. Zlasti je kanalska dolina zelo trpela. Kraj Ukovice, ki je bil že leta 1903 docela poplavljen in zablaten, je sedaj zopet deloma uničen. Tudi človeške žrtve je zahtevala povodenj. V pod-kloštru so utonili trije otroci. Krka in Metnica ste zelo narasli. Mnogo cest in množina polj jc bilo preplavljenih.
—	Novo glavno poštno poslopje zgradijo v Celovcu.
—	Nervozni koroški Nemci. V nedavni seji koroškega deželnega zbora je interpeliral poslanec vitez Burger radi “ponovnega upada kranjskih Slovencev v boroveljski okraj”. Burger je kar zahteval, naj deželni predsednik take izlete kar prepove. Čudna je da nervoznost, ko vendar nemški listi vedno kriče, da na Koroškem ni Slovencev'.
—	Slovensko moško - učiteljišče v Gorici je bilo otvorjeno brez vsake demonstracije od strani Lahov. Redni pouk se je pričel čisto neovirano.
—	Slovensko šolstvo v Trstu. V Trstu se je zglasilo zopet silno veliko za šolo godnih slovenskih otrok, tako da so morali otvoriti tri nove šolske razrede.
—	Radi poloma banke popolare zaprtega Pianija so izpustili na svobodo proti kavciji 50,000 K- Goriški Židje ponujajo za svobodo Luzzattija pol milijona, a brez vspeha.
—	Zloglasni postajenačelnik Wieser v Gorici jc zopet odpustil iz službe 4 slovenske in sprejel 3 nemške delavce.
— Zagreb, 5. okt. Začetek današnje zaključne obravnave v “veleizdajni-škem” procesu je bil napovedan na pol 8. uro. Galerije so bile prenapolnjene, pred sodnijskim poslopjem se je nabralo na tisoče občinstva. Obtoženci sami niso hoteli priti iz ječ v dvorano, da bi slišali obsodbo, ki se glasi sledeče: profesor bogoslovja Valerijan Pribičevič in upravni uradnik Adam Pribičevič sta obsojena na 12 let težke ječe, trgovec Pero Bekič na 8 let težke ječe; učitelja Oreščanin in Petar Petrovič ter posestnik Petar Hrvačanin na 7 let težke ječe; obtoženci Mile Pirojevič, Simun Živkovič, Atanazije Oblakovič, Gjorgje Krak in Stevo Ka-lernber na 6 let težke ječe, daljnih 19 obtožencev je obsojenih na 5 let težke ječe in 22 jih jc oproščenih. (Kakor je A. S. naznanil v svoji-zadnji št., je ce-
.,	sar-kralj Frartc Jožef vse obsojenec
Ali se temu nemškemu nadutežu ne da i	•	. ,	.	,	,
....	pomilostil m tako osramotil bana ba-
streti greben?	„ in
ron Rancha.)
: i
PRIMORSKO
— Volitve na Goriškem. Gorica, 11. okt. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah v kmečki skupini sta v gorskih okrajih zmagala kandidata S. L. S. dr. Gregorčič in Kosmač. Izid v o-
—• Lep projekt snuje tržaško-istrsko društvo za promet tujcev in ga je že j c. kr. namestništvu predložilo. Društvo namerava namreč barkovljansko obal v dolžini 300 metrov porabiti za 1 velikansko kopališče, ki mu ne bo ena-j kega ob celi Adriji. To kopališče sej bo po žični železnici zvezalo s postajo; na Opčinah.
HRVATSKO.
— Potres na Hrvaškem. Potres dne 8. okt. so najhuje občutili v Zagrebu. Ko se je pojavil potres in se začele hiše majati, so prihiteli ljudje iz hiš na ceste, ki so se napolnile z občinstvom. Potres je napravil v Zagrebu precejšnjo škodo. Številni pomoli so padli na cesto, raz streh pa jc letela opeka. Podrlo se je tudi več dimnikov. Zvonik Markove cerkve se je baje vidno zibal. V stolni cerkvi so se začeli gibati zvonovi in polagoma zvoniti. Iz
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogi b deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti ’ TV glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 60 centor.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.	Mew York.
■ Y.VA,.V.,AV.,1W/.,AY/.YiW,Y.,.,1V%YA%Y.,A,AW/A,«W%YA,.,AWlY.%%YAVWAW%
FRANIC SAKSHR CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. C L* AIR AVB. IN. B., CLEVELAND, O.
Ih s! nenien
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le pred!
Imaleli v staro domovino komu kako pooblastile poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno „narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar Be še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
][aiqo za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi postnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan
odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj prid,- v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Va9 še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMIvRIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona- Chi. 1541.
fri spremebi bivališča prosimo naroč nike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKCANSKI SLOVENEC
Established 1891.
fj"he first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in
na trda tla! Rujna vina in dragocena jedila, ki so jim vsak hip na razpolago, zamenjavajo z borno, pičlo hrano: z vodo in zeliščem. Ni jim mar ne zimskega mrazu, ne poletne vročine, vse prenašajo voljno in potrpežljivo po vzgledu Kristusovem — za Kristusa. In še več! Srčne in pogumne se niso kazali, samo v svojih sobah in celicah, njihova možatost in neustrašenost še je pokazala v pravi luči šele v — javnosti. Koliko so pretrpeli zasramo vanja, zaničevanja, a vse — molče in vdano. Častitljivi starčeki, nežni o-troci. plemenite žene in sramežljive device umirajo najstrašnejših muk. kar si jih more izmisliti krutost človeška, umirajo za .svojo vero. za svojega Boga. I11 naj umirajo v zverinjakih ali na gromadi, na raztezalnicah ali v valovih rek. voljno in veselo prenašajo muke med vzdihi: "O Jezus, 1 ebi živim, Tebi utnrjem... O moj Jezus, usmili se me in* odpusti mi moje grehe.. .!” Ali si moreš misliti večje možatosti; večje značajnosti; večega ženskega junaštva? Pogumu in neustraše-nosti svetnikov so se čudili vsi, ki so bili priča njihove smrti. Kri mučencev je bila vselej Seme novih kristija-nov.
3.) In kaj naj rečemo o požrtvoval nem delovanju svetnikov? Kaj naj po pripoveduje vsa zgodovina sv. katoli ške cerkve, o čemur priča pa tudi velika svetovna zgodovina. Življe njepis vsakega svetnika posebej je ob enem opis njegovega vsestranskega, ‘Hodili so o
titev strasti, 'vsako Bogu posvečeno trpljenje, vsako v dobrem namenu storjeno delo itd., sredstvo, pomagati ubogim dušam?
Zatorej na Vernih duš dan iznova sklenimo, v vseli teh ozirih biti prav goreči in tako skrbeti za uboge duše z vso ljubeznijo in udanostjo. Ali ni blagodejno in vzvišeno, pomagati stiskanim ? In kako hvaležne bodo te dobre duše! Kako iskreno bodo molile za nas, ki smo jim pomagali! In tako bodo iz naše molitve za uboge duše obilno izvirale milosti za nas sa-;. Da, Bog ukrene, če prav vneto nastopamo za uboge duše, da se bo po naši smrti slično molilo za nas. Tudi tu velja beseda Gospodova: “Z merilom, ki ste vi merili z njim, se vam bode zopet merilo.”
America. The Official Organ of plodunosncga delovanja ‘ the G C. Slovenian Catholic Union.1 k>'og dobrote delec, lahko trdimo kakor o Kristusu tako tudi o Njegovih svetnikih. Najvišjih dostojanstveni-
Published Fridays by the ELOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
31, okt. Nedelja	Volgang, škof.
!.	nov.	Pondeljek	God vseli svetnik.
?	■■	Torek	Vseh vernih duš.
3	Sreda	Hubert, škof.
4	"	Četrtek	Karol Boromej.
5.	"	Petek	Zaharija, oče M.
6.	‘‘	Sobota	Lenart, opt.
ne ‘ ‘Inland Empire”. V to bo treba skoro 20,000 jabolk. Kjer le mogoče, se bodo jabolka rabila med jestvinami. Razne mesne jedi se bodo prinašale na mizo v kožicah izvotljenih jabolk. Jedilni listi kakor i namizno okrasje bodo kazali najraznovrstnejše umetniške uporabe jabolka.
UMRLIM V POMOČ!
(Pobožna pripovedka za vse svete.)
MESO SE DRAŽI.
SVETNIKI — NAŠI VZORI.
(Za 1. november.)
Vsak.narod časti in poveličuje može,
Jci so si bili -zanj pridobili večjih ali manjših zaslug. Z nekim ponosom se spominja ob vsaki večji priliki vrlih svojih probuditeljev in z veselo zavestjo obhaja kolikor mogoče sijajno obletnice njihovega rojstva ah .njihove smrti. Kar so posameznim narodom geniji, bodisi na umetniškem, znanstvenem ali politiškcm polju, to — in še neizmerno več — so katoliški cerkvi svetniki: osebnosti, ki niso delovale le za svoje rojake, za svoj narod, marveč ki so delovale in še delujejo v prospeh in napredek vsemu človeštvu. Svetniki so zares žlahtne cvetke, ki krasijo božjo stavbo sv. katoliške cerkve, dragoceni biseri, ki se leskečejo v laseh neveste Kristusove, ki dičijo mistično telo Kristusovo... Zaman je bil ves naval protestantov od 16. stoletja do danes, naperjen proti čiščenju svetnikov. Uspeh je bil le ta, da se je katoliška cerkev še z večjo vnemo, z gorkejšo ljubeznijo oklenila svetnikov.— svOjih idealov. In opravičeno! Saj se na njihovih značajih kakor kristali svetijo najrazličnejše vrline, ki se vse spajajo v krasno enoto, prijetno soglasje. Oglejmo si natančneje sa mo tri teh vrlih: 1.) Svetnikov jasno prepričanje, 2.) njihov pogum, 3.) nji jiovo požrtvovalno delovanje. Prav t teh treh vrlinah so človeštvu lep iz gled, vzvišen vzor.
1.) Prepričanje svetnikov je bilo krščansko prepričanje. Verovali so vse, kar ukazuje katoliška cerkev, upa li v to, kar obeta katoliška cerkev n ljubili tako, kakor veleva katoliška cerkev. — VerOvali so trdno, da zemlja ni naša domovina, da je za neumr jočo človeško dušo ustvarjen drug svet, boljši svet. Zato se niso vrgl po izgiedu otrok sveta v morje zem-skega uživanja, temveč s pomilova njem in sočutjem so zrli na one, kojih srce se je zadovoljevalo s prahom čutnega veselja. Hrabro in srčno. so. sledili Kristusu-Bogu, ki uči: “Kdor hoče za menoj, naj zatajuje samega sebe in naj vzame svoj križ...” Zato so se veselili križev in težav, ki jim jih je Bog pošiljal, v zavesti, da .skoz križ in trpljenje gre pot v življenje, v raj izvoljenih. katerega je Bog pripravil ti stim, ki Njega ljubijo... Svetovno na ziranje svetnikov je bilo jasno, določe no, njihovo prepričanje neomajano Česar niso vedeli veliki misleci, to so dobro vedeli svetniki, dasi mnogi iz inqd njih niso imeli nikake svetne na obrazbe. Za vsakega človeka najvaž nejša življenska vprašanja so bila za nje rešena. Dobro in točno so vedeli od kod? kam? čemu? Vedeli so; saj so Se naučili pri svojem božjem mojstru Kristusu, ali pa pri Njegovi zvesti ne vesti — sv. katoliški cerkvi.
2.) Y srčnosti so bili svetniki ve likani. Krivična je misel, zlobna trditev, da so bili svetniki strahopetni ljudje brez vsake volje in vstrajnosti Glej, koliko je bogatili, ki prodajo vse kar imajo in denar razdele med ubož ce; koliko se jih umika iz svetlih palač v pusto samoto, koliko jili zapušča mehke postelje in svilene blazine teist vlega v skromnih, surovih oblačilih
kov sinovi strežejo ob najnevarnejših prilikah revnim bolnikom in jih tolažijo; najponositeje device se v cvetu življenja zapirajo v samostane, bolnišnice, da se žrtvujejo za svoje brate in sestre v Kristusu. Med divje narode pohitevajo možje apostolskega pokli ca, da jim poneso luč resnice, prave omike- in svobode. V tihih celicah samostanskih pa se rešujejo pogube slavna dela velikih učenjakov in umetnikov starega veka; pišejo se znanstvena dela v obrambo neovrgljivih csnic katoliške vere. —- Svetniki niso delovali s hrupom za posvetno čast in lavo. temveč delovali so v duhu ponižnosti. delovali tiho, a plodonosno.
kulturni zgodovini človeštva zavzemajo Svetniki brez dvoma najčastnej-a mesta.
Dal Bog, da bi človeštvo, posebno judstvo našega naroda, vedno bolj azmišljalo o globokem verskem pre-iričanju svetnikov, o njihovi srčnosti pogumu, o njihovem nesebičnem, požrtvovalnem delovanju. Naj bi se učilo pri njih vrlin, ki povzdigujejo človeka in dajejo človeškemu življenju pravo vrednost in pravi pomen, naj bi se navzelo njihovih krepostij, ki morajo dičiti vsakega pristnega katoli-ma srce. Oh teh idealih naj bi se mu srce užgalo za čisto, versko mišljenje, za možatost in značajnost in za dejansko ljubezen do bližnjika, kaj-le tako porode ti plemeniti vzori tudi med nami — plodonosno cvetove.
VERNIH DUS DAN.
(2. novembra.)
Na Vernih duš dan se odeva sveta mati Cerkev v žalno opravo zavoljo vseh svojih umrlih otrok, ki so, dasi v milosti preminuli, še izključeni od pogleda v Boga, ki še trpe v vicah. Tako hudo stiskani so, tako nesrečni, da se na zemljo čtije njihov mili glas: “U-smilite se nas, roka Gospodova nas je. zadela!" Sveta mati je usmiljena . in milosrčna. Odeta v žalno opravo na Vernih duš dan iskreneje moli zanje iii poziva vse svoje žive otroke, naj se združijo z njo v tej molitvi za njene trpeče otroke v vicah.
In vsi — tudi samo količkaj — dobri Uroči svete Cerkve slede njenemu po zivu. in tako se dviga na Vernih duš lan velika ihogočna molitev in mno-gotisočernc prošnje za uboge duše se zbirajo ob prestolu božjem k mogočnemu klicu: "Gospod, daj jim večni mir in pokoj!”
Ampak sveti dan imej tudi trajnih učinkov. Prav glasno naj nam spet kliče v zavest, kako nujno je potrebno pravemu krščanskemu srcu, moliti za umrle, in s tem naj osveža in obnavlja sklep, z vsemi razpolovnimi sredstvi skrbeti za uboge duše, da se njihova stiska olajša in okrajša.
Toliko sredstev imamo v rokah, da prihajamo tem trpečim dušam na pomoč. Ali ne hi morali, če imamo pra vo krščansko srce, biti pripravljeni i temu celo potem, ako bi nam bilo težko. Celo zelo težko, ko je položaj duš v vicah tako neizrečeno žalosten in mučen? Pa na razpolago so nam dela milosrčnosti, ki niso za nas prav nič težka, a pripravljajo toliko uteho toliko tolažbo! Ali ni v resnici nekaj trdosrčnega, nekaj neodpustljivega tem, če s tenu lahkimi deli ne skrbimo za uboge duše?
Vsaka pobožna molitev za uboge duše jim pomaga: “Dobra in blaga je. misel, moliti za umrle, da bodo odreše ni. Koliko tolažbe daje ubogim du šam vsaka sveta maša, ki jo damo či tati zanje, kateri zanje pobožno pri sostvujemo, da, pri kateri se jih s cer k vi j o samo pobožno spominjamo! Ka ko bogato je opremljena pobožnost križevega pota z odpustki, ki jih lahko naklanjamo tudi umrlim: kako izborno sredstvo, pomagati umrlim! Slično molitev rožnega venca in druge po božnosti za uboge duše. • In ali ni vsa ko dobro delo, izvršeno in žrtvovano za uboge duše, vsaka spoved in sveto obhajilo, vsaka miloščina, vsaka kro
Za meso, ki je sedaj uže zelo drago, je cena nadalje poskočila in zatrjuje se, da s tem še ni pri koncu. Po vzhodnih mestih je vsledtega prebivalstvo silno vznemirjeno. Več kupče-valcev na drobno v New Yorku, Philadelphii itd. je svoje prodajalnice zaprlo, ker jim je, kakor pravijo, nemogoče. prodajati meso po sedanjih cenah; teh nepremožni človek jedno-stavno ne zmore. Kakor-običajno se navajajo vsakovrstni vzroki. Prvi zvra-čajo krivdo na trust za meso. Drugi pravijo, da živinorejci dovoz zadržujejo, hoteč izsiliti visoke cene. Tretji trde, da so farmarji zaradi visokih cen koruznih smatrali za koristnejše, koruzo naravnost prodati, nego krmiti z njo živino. To je stvar, ki bi jo morala zavezna vlada vsekakor pojasniti. Meso je prevažna življenska potrebščina, da bi se dovoljevalo z umetnimi sredstvi dražiti jo tako, da bi bila za ubožnejše sloje nedosežna. Če se do-žene, da povzročajo draginjo mesa o-kolnosti, ki jih vlada ne more nadzirati, potem je njena dolžnost, napotiti kongres, da uvoznino na živino in mc--o popolnoma odpravi. Če so krivi nepostavni načini podraževanja, kakor skrivni naklepi trlista, potem je ta dolžnost še jasneje predpisana. Čeprav odločno mislimo, da se naša dežela ne more odreči politiki zaščitne carine ali uvoznine, pa vendar ne sme biti dovoljeno, da iz tega nastajajo neznosne azmere za ljudstvo, kajti navsezadnje ima zaščitna carina služiti ne koristi producentov (pridelovalcev), marveč ljudstva v njegovi skupnosti. Kjer se torej da dokazati, da donaša zaščitna carina judstvu gotovo škodo,'se mora odpraviti. Da bi svobodna kupčija z mesom douesla potrebno pomoč, o tem ni prav nobenega dvoma. Mehika in Argentina lahko prijeta vsako stisko glede govedine in Avstralija je vstanu, dopošiljati semkaj neomejeno množino koštrunovine. Oziri na naše živinorejce morajo-izginiti, če po oderuško izkoriščajo zaščitno carino in še manj usmiljenja zasluži grabežljivi trust za meso. Kar se govori ali piše naravnih vzrokih za pomanjkanje mesil, smemo na glas označiti kot neresnico'. V prostorno tako veliki deželi kakor Združene Države se da brez dvoma pridobiti vse potrebno meso in označiti moramo le kot sramoto, da je meso pri nas dražje nego v deželah, kjer nedostaje prostora za živinorejo.
V kraju, kjer je živela blažena sestra Katarina, prebivala je tudi neka žena po imenu Marija. V svoji mladosti pa do starosti je živela v grehu, tako da so jo ondotni prebivalci radi pohujš-ljivega življenja pregnali iz mesta. Zdaj se je v nekem brlogu naselila, kjer je tudi kmalu nato umrla brez sv. zakramentov in brez človeške pomoči. Njeno truplo je bilo vse razjedeno od gnjusne bolezni. Ko so ljudje našli to truplo, pokopali so grešnico na polje. Sestra Katarina, ki je sicer imela navado moliti za verne duše, venderle za njeno dušo m molila, ker si je bila v svesti, da je pogubljena.
Za štiri leta pa se jej prikaže umrla Marija ter ji pravi: “Sestra Katarina! Kako nesrečna sem jaz! Ti moliš za vse umrle, le z menoj ga nimaš usmiljenja.” — “Kdo si pa ti?” — vpraša nato služabnica Božja. “Jaz sem”, odgovori, “duša one revne Marije, katera je umrla v brlogu. Po usmiljenju Matere Božje sem rešena. Vzdihovala sem v zadnjih trenutkih od vsega sveta zapuščena k Mariji rekoč: O prebi-žališče zapuščenih! Usmili, usmili se
Kot nova izgleda obleka ko smo h mi očistili in pogladili, neglede ako !• iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se «* znani jo z našim delom. Prenovim' obleke, boljše in hitreje kot se dom» naredi za Kar zahtevamo le malo pl» čilo. Poskusite naše delol
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka A Co.
630-632 Cass St. JOLIET, ILL
Chi. Tel. 4S9.	N. W. Tel. 4«»
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN W. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111. njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Svoj k svojemu!
me! Ti si jedino moje upanje! Pridi mi na pomoč. — Nisem molila zastonj, po priprošnji Marijini šem obudila kesanje nad svojimi grehi. Sedaj je čas moje muke sicer okrajšan; ali velikost trpljenja mi je pa toliko strašneja. Bodi mesto mene enkrat z vsem srcem navzoča pri sv. maši in potem sem rešena iz vic. Zagotavljam te pa, da kakor hitro pridem v nebesa, prosila bom tam pri Bogu in Mariji vedno zate Katarina je opravila kakor ji je bilo naročeno.
Nekaj dni potem pa se ji prikaže ona duša zopet. Prišla se je zahvalit. Svetla pa je bila kakor solnce.
Letni pridobitek volne v Avstraliji cenijo na $125,000,000.
Iz Berolina v Trst se po novi di rektni železniški zvezi pride v 23 urah.
Argentinsko govedino v hladilnih čebrih bodo kmalu začeli uvažati v New York.
John Sleianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, II!
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
DEŽELNA RAZSTAVA JABOLK.
Telefonska zveza Bosne z Avstrijo, S 1. jan. 1910 se otvori telefonična zveza Dunaja s Sarajevom.
Vojna v Aziji. Angleški vojaški krogi mislijo, da bodo na novo izbruhnili nemiri v Afganistanu in vojna v In diji(?).
200,000 dinarjev premoženja je zapustil srbski zdravnik dr. Kantakucen, ki je nedavno umrl v Karlovih varih, belgrajski akademiji znanosti.
Deželna razstava jabolk, prirejena meseca decembra 1908 v mestu. Spokane, Wash., je imela tak uspeh, da se že vrše priprave za novo razstavo v tem letu. Pri razstavi z leta 1908 je bila za nagrade odločena svota $35,000. Sodeležniki razstave so žrtvovali $100, 000. Voz najboljših jabolk je prišel iz mesta Wenalchee, Wash., in je dobil nagrado v znesku $1000. V vozu (železniškem, seveda) je bilo 50,000 jabolk. Predkratkim je poses’tnik ne-cega sadovnjaka v obsegu 5 akrov odbil $4000, ponujenih mu za obrodek vsacega akra. Primerov, ko so se ponujale slično visoke cene, je dobiti tudi v drugih sadorodnih krajinah, tako v dolini zvani Yakima Valley.
Washington, Oregon, Idaho, British Columbia in Montana so ozemlja za drugo sadje. V Lewiston-Clarkstonu so dosegle črešnje letos velikost sliv. Skupna vrednost sadja v treh prvo-imenovanih državah je znašala 1908. leta $14,000,000. V državi Washington služi 200,000 akrov sadjereji; večina teh plantaž še ne daje nobenega obrodka. Dandanes se prideluje v Združ. Državah manj jabolk nego pred 15. leti, dasi je izvoz narastel. Leta 1895. je znašal obrodek 6,000,000 bar-lov (sodov), 1898. leta 23,000,000. Leta 1902. je znašal izvoz jabolk 2,800,000 bušljev, 1907. leta 7,800,000 bušljev. Kmalu bo jabolko narodni sad ameriški.
Razstava jabolk, ki bo prirejena v kratkem času v mestu Spokane, kakor se poroča, bo visoko nadkriljevala vse dosedanje. Jabolka iz celega sveta bodo pri tem razstavljena, in izložba ne bo nudila samo poučnega in izpod-budnega pogleda, temveč tudi priložnost, primerjati jabolka vzhoda, zapa-da in juga druga z drugimi, za sadje-rejo neprecenljiva okolnost.
Na razstavi bo navzoč tudi predsednik Taft in že se vrše priprave, da se mu priredi v čast pojedina, ki utegne istotako prosluti kakor takozvani “opossum dinner” na jugu, prirejen iz severnoameriških vrečarjev. V eni naj krasnejših dvoran za bankete na svetu se bo predsednik prepričal o tem, da je Spokane domovina velikega rde čega jabolka. Za dekoracije ali okrasje se bodo rabili najlepši sadovi jabla
Vnanje stene novega kolodvora Pennsylvania-zeleznice v New York City so skoro pol milje dolge in vse bujejo 490,000 kubičnih čevljev gra nita.
Notranji misijon na Kitajskem, ki je bil otvorjen pred štiriinštiridesetimi leti, šteje 98 inozemskih misijonar jev, bivajočih v 210 postajah. Izza početka misijona je bilo 30,000 Kitaj cev spreobrnjenih.
Zahvala.
Podpisana potrjujem sprejem $1000 od K. S. K. J. kot plačana posmrtni na po moji pok. hčerki Josipini. Vsled tega izrekam najlepšo zahvalo slavni K. S. K. J. za točno in hitro izplačilo, Rojaki in rojakinje, ki še niste pri tej prekoristni in pošteni Jednoti, po trudite se in pristopite k njej, ker ona je v resnici prava mati vdov in sirot. Forest City, Pa., 24. okt. 1909.
Marija Zalar st.
R, PILCHER, predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. II’ WOODRUFF, ass'tkasir.
Citizens' National Beit;
Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
POZOR, ROJAKII
urejeno
Moderno g-osfcilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, Ih
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Sloves-
sko Angl. slovnico, Slovensko AngL tolmač in Angl. Slov. slovar ▼ tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneamm
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
538 W. 145 St. New York, N. Y.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tile A. W, Flexer Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets.
JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov , na pravi način.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Krvava Noč v Ljubljani
drama v štirih dejanjih s karikaturami (slikami).
V isti knjigi je tudi povest iz življenja ameriških Slovencev
Najdeno Srce
Knjiga obsega 168 strani v velikosti 6 in 8yi palcev.
Cena broširani je 40c.
Cena vezani je 75c.
Naroča se pri:
Jacob Hočevar,
1142 E. 72nd St. N. E., Cleveland, Ohio
Če boš kupoval od nas, ti bomo 1 lej postregli z najnižjimi tržnimi conami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainet lUd blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogoI Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
pri pu rut;» ii
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
,A.nt. Slsioff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory SL,	Joliet
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON 8T1.
Ch». Phone 2932
N. W. Phone 5
Stan. Phone Chi, 3541
M. PHILBIN
515 Ctss St. Joliet, 111
...Premog...
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena najnižja.
Za otroke in odrastle.
Severovo Zdravilno Milo bodi edino milo v čiščenje kože za otroke ali odrastle. To milo je brez škodljivih primesi in ozdravlja vse nečedne kožne bolezni, kakor mlečno skorjo, garjavo glavo, lišaje, srebečico, prišče itd. Kožo ohranjuje mehko, voljno in zdravo. To je pravo milo za britje umivanje, kopeli in toaleto. V lekarnah, 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Slabo gospodarstvo.
Gospodinja, ki kupuje najcenejše meso, redkoma kaj prihrani s tem, temveč je navadno na škodi. Še slabše gospodarstvo je, kupovati cenena zdravila. Dobra hrana napravlja dobro kri, slaba hrana slabo kri. Dobra zdravila ozdravljajo, slaba zdravila ali ne pomagajo ali pa še škodijo. Želimo vam svetovati, da se pri vsakoja-kih boleznih želodca in drobja zanašajte na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vsa prebavila izpod-buja k zdravi delavnosti in z njimi celo telo. Uživajte ga, bržko vam jed ne diši, ali ko se počutite utrujene, onemogle in duševno potrte, če vam hrana ne tekne. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Tie Joltet Rational Bani
Na voglu Chicago in Clinton uHc. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
APITAL lioo.ooo.oa
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Ustanovljena 1871.
Of JolieL Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne oioge ter pošilja denar na vse dele zreta.
J. A. HENRY, predsednik.
. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Emil Bachman J* & PäSdertZ
1719 South Center Avenue.
Chicago, 11!.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap band« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streeta. Chic. Pbone 4531. N. W. Phone 1113
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v'Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Cqlhstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenba y Ave., So. Chicago, lil.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKl SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu 'Sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 15405 Ivan Peček, roj 1877, 15406 Alojzij Repetz, roj 1875, spr. 20. okt. 1909.	Dr. št. 153 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15407 Jakob Lugarič, roj 1880, spr.
'	21. okt. 1909.	‘ Dr. št. 72 članov.
K' društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 15408 Franc Mataušič, roj 1891, 15409 Štefan Keleminič, roj 1890, 15410 Ivan Klekovič, roj 1887, 15411 Vid Kuš, roj 1888^ spr. 24. okt. 1909.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15412 Ignacij Čeligoj, roj 1887, 15413 Anton Lenarčič, roj 1880, spr. 26. sept. 1909. Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15414 Martin Čampa, roj 1886, 15415 Ivan Habjan, roj 1886, 15416 Karol Štrukelj, roj 1881, 15417 los. Zupančič, roj 1884, 15418 Ivan Štrukelj, roj 1875, spr. 25. okt. 1909.
Dr. št. 260 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15419 Josip Hrvatin, roj 1890, 15420 Josip Ružič, roj 1892, 15423 Anton Marie, roj 1880, 15424 Luka Bjelobaba, roj 1873, spr. 23. okt. 1909, 15421 Aleksander Škender, roj 1892, 15422 Jakob Hrvatin, roj 1883, spr. 6. okt. 1909. Dr. št. 106 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15425 Franc Hren, roj 1880, spr. 23. okt. 1909.	Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15426 Henrik Knez, roj 1891, 15427 Mihael Golovič, roj 1885, 15428 Pavel Skertič, roj 1885, 15429 Marko Pušic, roj 1889, 15430 Mihael Dobrinič, roj 1879, 15431 Anton Tergovčič, roj 1874, 15432 Nikolaj Tomašič, roj 1874, 15433 Ivan Barckovič, roj 1873, 15434 Lovrenc German, roj 1866, spr. 18. okt. 1909.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunny Side, Utah, 15435 Ivan Križman, roj 1892, 15436 Franc Felicijan, roj 1884, 15437 Peter Adam, roj 1883, spr. 27. okt. 1909.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15439 Anton Gabrovšek, roj 1884, 15440 Franc Pohleven, roj 1873, spr. 27. okt. 1909. Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 15441 Anton Osredkar, roj 1889, spr. 23. okt. 1909.	Dr. št. 12 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 15438 Frank Ambrožič, roj 1882, spr. 23. okt. 1909.	Dr. št. 11 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 171 Martin Terlep, 18. okt. 1909.
Dr. št. 199 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12759 Ivan Lasterni, 18. okt, 1909.
Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 988 Marka Mauc, 25. okt. 1909.
Dr. št. 151 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15196 Jakob Špolar, 23. okt. 1909.	Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 10197 Josip Lavrič, 21. okt. 1909.
Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15203 Blaž Marolt, 23. okt. 1909.
Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12986 Martin Safošnik, 7177 Anton Krivec, 12506 Fr. Grom, 23. okt. 1909. Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8398 Alojzij Jevšič, 12067 Jos. Mohorič, 21. okt. 1909.	Dr. št. 109 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12156 Matija Šafar, 9485 Josip Jugovič, 18. okt. 1909.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunny Side, Utah, 13966 Anton Verhovec, 15133 Ivan Magovae, 10422 Anton Verhovec, 18. okt. 1909. Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 14028 Anton Stibil, 18. okt. 1909.
Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13589 Josip Kocijan, 20. okt. 1909.
Dr. št. 14 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5425 Jakob Likar, 23. okt. 1909.
Dr. št. 92 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 13586 Mihael Mastnak, 12. okt. 1909.	Dr. št. 32 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 6218 Anton Vidmar, 21. okt. 1909.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13520 Juro Genšič, 27. okt. 1909.
Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13403 Ivan Kure, 12745 Matija Vranešič, 18. okt. 1909.	Dr. št. 53 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4292 Johana Giovanetti, roj 1887, spr. 17. okt. 1909.	Dr. št. 116 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4293 Ana Hečimovic, roj 1883, 4294 Ana Sudetič, roj 1875, spr. 25. okt. 1909. Dr. št. 79 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4295 Jerica Krašovec, roj 1891, 4296 Franca Istenič, roj 1887, spr. 16. okt. 1909. Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 4297 Frančiška Mihčič, roj 1884, 4298 Uršula Žagar, roj 1884, 4299 Frančiška Žitnik, roj 1889, 4300 Frančiška Dežman, roj 1885, 4301 Marija Žagar, roj 1881, 23. okt. 1909.
Dr. št. 5 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4302 Franca Sedej, roj 1886, 4303 Marija Jerina, roj 1888, spr. 24. okt. 1909.	Dr. št. 46 članic.
PRESTOPILE ČLANICE,
Od društva sv. Janeza Evan. 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 860 Ana Ulašič, 25. okt. 1909. I. dr. št. 19 članic.
II. dr št. 13 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2495 Marija Strgar, 21. okt. 1909.	Dr. št. 31 članic.
Od društva £v. Barbare 68, Irwin, Pa., 1884 Ana Jevšič, 21. okt. 1909.
Dr. št. 12 članic
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3683 Frančiška Mesec, 24. okt. 1909.
Dr. št. 44 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 125 Ana Gergoraš, 23. okt. 1909.
Dr. št. 115 članifc.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2443 Uršula Vidmar, 21. okt. 1909.
Dr. št. 40 članic.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
blizna posestva in zeniijis^a na kalorni je jeunotin denar posojen. Ravno tako sta pregledala tudi Jednotino hišo (urad) o kateri sta se posebno pohvalno izrazila. Z vsem pregledom sta bila gotova 26. okt. 1909 in sta bila zadovoljna, ter pripomnila, da je naša slavna K. S. K. J. v dobrem redu in poslovanju. Predvsem sta pa povdarjala, da naj gleda gl. odbor na to, da se koncem vsa-cega meseca Jednotino poslovanje za minuli mesec zaključi, ker le na ta način je mogoče imeti knjige m račune za vsaki čas pripravljene pokazati, ter dokazati točno delovanje. Kakor rečeno izrazila sta se pohvalno o sedanjem poslovanju in napredku Jednote, ter omenila, da več bodemo zvedeli v poročilu, ki ga bodeta izdala. Radi ‘tega bode tudi njihovo poročilo objavljeno v glasilu, kakor hitro ga prejmemo.
Dragi sobratje in sosestre naše slavne K. S. K. J., v čast in dolžnost si štejem Vam poročati, da prvikrat od vstanovitve naše Jednote so bile knjige in celo premoženje in poslovanje po državnih pregledovalcih (experts) pregledane, ter pronajdene v pravilnem redu. Da je Jednotino poslovanje v najlepšem redu, nam priča pohvalna izrazitev državnih pregledovalcev (expertov).
Na priporočilo teh pregledovalnih mož, da bi se Jednotino poslovanje zaključilo za vsaki mesec, takoj s zadnjim dnem v mesecu, hočem toraj naznaniti vsem slavnim dr. K. S. K. J. sledeče:
Vsa društva spadajoča h K. S. K. J. se tem potom obveščajo, da pri prihodnjih volitvah, ki |e imajo vršiti v mesecu decembru sklenejo, oziroma določijo čas njihovega mesečnega zborovanja, tako, da bode vsako društvo zborovalo pred 15. vsacega meseca. Toraj vsako društvo naše Jednote takoj po novem letu mora imeti svojo mesečno sejo zadnji čas do 15. v mesecu. To pa radi tega, da ima priložnost poslati asesment do zadnjega Jed. blagajniku. Zahteva se, da morajo biti knjige oziroma poslovanje Jednotino za vsaki mesec zaključeno in to z vsacim zadnjim dnem v mesecu. Da je pa kaj tacega mogoče, je potreba, da vsa društva pošljejo denar pred zadnjim vsacega meseca na gl. blagajnika Jednote. Radi tega že v naprej poročam, da se znajo društva ravnati.
Opozarjam vse društvene uradnike(ice), da to moje poročilo uvažujejo in člane in članice takoj pri prihodnji mesečni seji obvestijo o tem. Ravno tako tudi opozarjam vse uradnike podrejenih društev, da zborujejo v mesecu decembru prej ko mogoče, ter naj gledajo na to, da je do zadnjega decembra 1909. njih ases. gotovo vplačan. Jednotino poslovanje se mora zaključiti za tekoče leto z 31. dec. vsled tega se zahteva, da društvo dopošlje denar do tega dne na pristojno mesto.
Poleg tega naj omenim tudir da prihajajo mi vedno in vedno različna pisma, tjčoča se društvenih zadev, kakor bolniške podpore, kacih društvenih prepirov, i. t. d.; raditega opozarjam vse člane in članice, da se držijo pravil in se po njih ravnajo. Za vsako malenkost ni potreba pisariti na gl. urad, ter v slučajih v katerih nima Jednotini odbor popolnoma nič opraviti, prositi istega nasvetov in pojasnil. Društvene zadeve naj se rešijo pri društvenih sejah, na Jednotini odbor naj se pa piše le v Jednotinih zadevah. Upam, da se bode to v bodoče vpoštevalo.
Koncem tega naznanila pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote ter ostajam Vam itdani
ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S, K. J.
aaeaO^O^O*00^0*0*C*K5*v >VC,
I Društvene vesti.
H040+0«5*0*0»04040*0*040i
Pittsburg, Pa., 23. okt. — Vsled važnega vzroka sem prisiljen opozoriti oziroma povabiti vse člane društva Matere Božje št. 33 K. S. K. J., da pridejo vsi brez izjeme k prihodnji društveni seji, kjer se bodejo razpravljale razne točke tičoče se društva.
Prijazno opominjam vse tiste, kateri že več mesecev dolgujejo društvu, da poravnajo svoj dolg, kajti od sedaj naprej se bode ostreje postopalo po pravilih, ker vsaki lahko delo dobi, torej ima denar in tudi društvo mora redno plačati. Toliko v prijazen opomin in naznanje.
Z bratskim pozdravom članom in članicam imenovanega društva udani Anton Mišica, I. tajnik,
5129 Dresden Alley.
(Nadaljevanje z 2. strani.) ljubih otrok. Čast takemu ljudstvu! Iz tega je pač razvidno, da so Clevelandski Slovenci v ogromni večini globoko verni, ki dajo — kadar treba tudi duška svojemu verskemu prepričanju.	Clevelandčan.
Aberdeen, So. Dak., 22. okt. — Registracija za Cheyenne in Standing Rock indijansko rezervacijo je končana. Kolikor meni znano, vpisala sva se le dva Slovenca, Pavel Rozin in jaz podpisani, oba iz Minneapolisa. Aberdeen vidno raste in šteje danes okoli 60,000 ljudi. Mesto ima več hotelov, vzlic temu pa ni mogoče dobiti postelje, toliko je ptujcev sedaj tu. Rezervacija ni posebne veljave za kmetijstvo, kajti najboljše ozemlje so dobili Indijanci; vsak, otrok ali odrasli, po 160 akrov. Razdelilo se bo okoli 10,-500 farm, od kojih je baje le polovica dobre zemlje, in do št. 500 so vredne farme baje po $4,000, kakor danes leže. Well, če zadenem pod 500, pojdem farmarit; če zadenem do št. 3000, prodal bom “relinquishment”, ker je svet do te številke vreden baje več kot $2,000; nad 3000 pa sploh ne sprejmem, da ne izgubim pravice do “homestead”.
Viljem Brunschmid.
kateri so med procesijo po cerkvi z rožami sipali‘pot, koder je bilo nošeno sv. Rešnje Telo našega (zveličarja. Po blagoslovu z Najsvetejšim nam je s kora zadonela zahvalna pesem. Vsi domu se vračujoči smo bili takorekoč dušno prerojeni, ter si želeli še veliko enakih večerov dočakati. Iskrena zahvala vsem čč. gg. duhovnikom, kateri so pripomogli, da se je pobožnost tako ginljivo vršila in slovesno končala. Zares je hvale vredno to misijonarsko delo našega župnika č. g. John Mertl-a. Čast mu!
Vreme imamo temu času primerno.
Tukajšnji fanti in dekleta zares ljubijo “samski” stan, kajti dasiravno nas je veliko število, se jih le malo pusti vkleniti v “zakonski” jarem.
Ker sem mogoče kateremu izmed bralcev postal nadležen s svojim dopisom, bodem končal za sedaj.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje, posebno pa fante in dekleta to in ono stran velikega oceana.
Anton Mišica.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Vsem članom in članicam naše slavne Jednote naznanjam, da sta se mudila v glavnem uradu dne 21. t. m. dva pregledovalca knjig, poslovanja in premoženja Jednotinega, poslana od zavarovalninskega oddelka države Illinois. Pregledala sta vse bančne knjižice, banke v katerih je Jed. denar naložen,
Pittsburg, Pa., 23. okt. — Izpolni dano obljubo, pravi pregovor. Tudi jaz sem v tem listu pred več meseci obljubil, rojakom poročati o gibanju tukajšnjih delavskih razmer. Zatoraj z radostjo pišem ta dopis, v katerem smelo trdim, da so sc tukajšnje delavske razmere znatno poboljšale. V dokaz temu je, da delodajalci večkrat povprašujejo za delavce. Vendar naj nobeden rojak ne misli, da ga vabim sem; kajti slišal sem praviti in bral sem v raznih listih, da je drugod boljši zaslužek kakor pa v Pittsburgu. Resnica je, da so navadni delavci slabo plačani; a kateri je kaj izučen ali se izuči, pa tudi tukaj lep denar zasluži.
Dne 18., 19. in 20. t. m. se je vršila 40 urna pobožnost v naši cerkvi. Prišlo je več čč. gg. duhovnikov iz raznih župnij, kateri so pomagali deliti sv. zakramente in pa v krepkih, jedrnatih in v srce segajočih pridigah opominjali poslušalce k sprejemanju sv. zakramentov ter v skušnjavah in težavah k zatekanju k Izveličarju sveta skritemu v podobi kruha v tabernakel-nu ter ga moliti, prositi in se mu priporočati. Prav gotovo bodejo marsikateremu ginljive besede pridigarjev ostale v nevenljivem spominu ter o-brodile stoteren sad. Sklep pobožnosti je bil takorekoč veličasten. Marsikateremu je srce trepetalo od radosti, ko je gledal male, nedolžne otročiče,
Naznanilo za ponudbe
za urejenje indeks sistema za zapiske okraja Will in druge zapisnike.
S tem se naznanja, da se morajo poslati ponudbe v zapečatenih pismih za urejenje takega sistema, katera naj prejme odbor Supervisorjev za okraj Will do 10. ure predpoldne dne 8. novembra 1. 1909, in ne kasneje. Vse ponudbe prejete bodo ta dan otvorjene po odboru, pregledane in javno naznanjene ter predložene zboru Supervisorjev za okraj Will, ki bo zboroval na dan odločen od predsednika.
Specifikacije tega dela je dobiti na prošnjo od okrajnega klerka H. E. Mottinger, Joliet, 111. Vse ponudbe morajo biti poslane, poleg* istih se naj pridenc ček na A. W. Flexer, predsednika zboru Supervisorjev, ki mora biti certificiran po odgovorni banki, in sicer za ne manj kakor 5 odst. računane ponudbe. K ponudbam se morajo pri-dejati vzorci dela in reference glede odgovornosti.
Zbor Supervisorjev si prisoja vse pravice, da sme ovreči katerosibodi ali vse ponudbe.
(Podpisano)
ROBT. G. SALZMAN,
D. W. JUMP,
W. W. ROSS,
HENRY WESTENFELDT, PAUL MURPHY,
A. W. FLEXER.

MAH /GLASI
Doktor Ivec g™
____	Moške in zenske
specialist za ženske in otroške bolezni in operacija^ On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol m žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehuda utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico^ težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluio-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu i» mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo za upno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem je*i-ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,
JOLIET, ILLINOIS.
Ko kupite peč za gretje za mehek premog, kupite
v	v
naso pec.
Posebne cene.
Prihranite denar, dokler je prilika. Vsaka peč je jamčena za 5 let. Te peči žgejo dim, ker ga pretvorijo v plin, ki daje toplino. Glejte podobo, ki kaže, kako gori ogenj izven in daje toplino navzdol. Ne kupite druge peči dokler ne vidite naše. So jako poceni.
S3.98 do S38.00.
M. E. Sahler Co.
209 Jefferson St.
isr^z:isr^isrj^.Mo \
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL PRJ
910 N. Chicago Stree
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa - u. »trot ¡padajoča dela po najnižjib cenah, naše delo vam jamčimo Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Vina na prodaj
¿+0*0*
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI ' rankopan št. 18, H. Z. v III., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr*1, 920 N. Chicago St.; blagajnik:}	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mest?	dri. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. M,- nč, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
KJE JE FR. BAMBICH, BIVŠI SA-lunar v Jolietu? Nekaj zelo važnega se mu ima naznaniti. Piše naj na: N. N. pri Amerik. Slovencu, Joliet, Illinois.
KJE JE ANTON MIHELČIČ? ZA njega bi rada zvedela njegova mati. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je prošen (ali pa sam) naj pošlje ga na George Mihelčič, 47-39 Plum Al ley, Pittsburg, Pa.
Dobro črno in belo novo vino, mušt kotel po 30c gal., reesling po 35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovenslio-aiiglešice slovnice, Slovensko-angleškega tolmača in Anglošto-angieškega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $14» in je dobiš pri-
V. J. KUBELKA ft CO„
9 Albany St.	New York, N. 'S
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
NI. B. Schuster
Young Building.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži»* ■ajboljše ssnodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612. tora N. Broadway.___JOLIET, ILT
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
WIWWNVWWVWWWWWVVk
: Mm Steuben
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR

9th Street
Lockport, 111.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Priti nekako 'osniimi meseci je povabil k sebi nekega večera moj prijatelj 1 .ouis R. nekoliko bivših gimnazijskih sošolcev; pili smo punč, prisili pogovarjali še o umetnosti, slikarstvu, in vmes vpletali vesele anekdote, kakor je že to navada med mladimi ljudmi. Nakar se oclpro vrata in v sobo plane kakor vihra eden mojih prijateljev.
"Uganite, odkod prihajam!” zakliče. "Stavim, iz Mabiila," odgovori ne-kito.
"Ne, preveč ni vésel; ravnokar si si denarja izposodil, svojega strica pokopal, ali pa uro zastavil," reče drugi.
"Pijan si," pravi tretji, “in ker si tukaj zavohal punč, si prišel, da z nami dalje popivaš.”
"Motite se; prihajam iz D. v Normandiji, kjer sem bil osem dnij in odkoder vam prinašam velikega zločinca, katerega vam hočem predstaviti z vašim dovoljenjem."
Po teh besedah je izvlekel iz žepa pri členkih odsekano roko; ta roka je bila strašna, črna, posušena, jako dolga in skrčena; izvanredno močne mišice so bile od zunaj in znotraj zvezane s pergamentno kožo; rumeni in ozki nohti na prstih so bili še ohranjeni. Vse to je dišalo po zločinu.
"Pomislite,” reče moj prijatelj, “da so nedavno prodajali zapuščino nekega starega čudaka, ki so ga imeli vsi za čarovnika; — vsaj govorilo sc je, da je vsako soboto zvečer jahal na metli na Klek, da se je pečal s čarovnijo in da je znal zakleti živino, da je dajala zeleno ali modro mleko, kakor se mu je ravno zljubilo. Največje veselje je napravljala temu čudaku ta-le roka, ki je bila last, kakor je zatrjeval, velikega zločinca, ki je bil obešen leta 1736., ker je najprej na glavo vrgel v vodnjak svojo ženo in nato župnika, ki ga je poročil, obesil v cerkvenem stolpu. Po tem dvojnem zločinu je hodil po svetu in v svojem kratkem, a burnem življenju še oropal dvanajst potnikov in zažgal dvajset menihov v nekem samostanu."
"Kaj hočeš vendar početi s to roko?" smo zaklicali vsi.
"Za ročaj mi bo pri zvoncu ob vratih v moje stanovanje, da bom strašil z njo svoje upnike.”
“Dragi prijatelj," reče H Suri Smith So!y, skrajno flegmatičen Anglež, “jaz mislim, da ta roka ni ničesar druzega, nego na nov način posušeno indijsko volovsko meso; svetujem ti. da si ž njo skuhaš juhe."
"Ne šalite se, gospodje," pravi neki medicinec, že napol pijan, z največjo ravnodušnostjo, “in če ti smem dati dober svet, Pierre, pusti ta del človeškega telesa spodobno pokopati, če ga zahteva od tebe njegov bivši posestnik; in mogoče je, da ima ta roka slabe navade, kajti poznaš vendar pregovor; Kdor je moril, mori dalje.”
“In kdor je pil, pije dalje,” reče ku-čegazda in natoči medicincu velik kozarec punča. Ta ga izpije v enem du-šku in sc nato do nezavesti pijan zvrne pod mizo. Vse je prišlo v smeh in Pierre je dvignil kozarec, se priklo nil pred roko in dejal;
“Pijem na bodoči obisk tvojega gospodarja.”
Pogovor se. je obrnil na druge stvari in nato smo se ločili.
H:	* >k
Drugi dan okoli dveh sem šel k svojemu prijatelju. Čital je in pušil. “No, kako se imaš?” ga vprašam.
' Prav dobro." mi odgovori.
"In tvoja roka?"
"Moja roka! Saj ši jo videl ob vratih, kjer sem jo pripel ob zvonec včeraj zvečer, ko sem prišel domov. Le pomisli, neki bedak je, da bi me ostra-Šil, o polnoči zvonil ob mojih vratih; vprašal sem, kdo da je; ker mi pa nihče ni odgovoril, sem zopet legel v posteljo in zaspal.”
V tem trenutku je zazvonilo. Vstopil je, ne da bi pozdravil, hišni gospodar, surov in skrajno nesramen patrón.
“Gospod,” je rekel mojemu prijatelju, “prosim vas, da takoj odstranite mrtvaško kost, ki ste jo pripeli pod zvonec, če ne, vam odpovem stanovanje.”
“Gospod,” mu odvrne Pierre jako dostojanstveno, “vi žalite roko, ki tega ne zasluži; vedite, da je bila last nekega jako visokega gospoda.”
Gospodar sc je obrnil in odšel, kakor je vstopil. Pierre mu je sledil, (Odvezal roko in jo privezal na zvonec .svoje spalne sobe.
"Ta roka,” reče, “je bolje nego “Memento móri” trapistov, kajti vsak večer, 'predno bom zaspal, mi bo vdihnila resne misli."
Čez eno uro sem se vrnil v svoje stanovanje.
* * *
To noč sem jako slabo spal; bil sem nervozen, razburjen in večkrat sem skočil iz spanja; v nekem trenotku se mi je celo zdelo, da se je priplazil \ sobo neki možak, in vstal sem ter po gledal v omare in pod posteljo. Okoli šestih zjutraj, ravno, ko sem hotel dobro zaspati, me je vrgel iz postelje močan udarec na vrata. P>il je sluga mojega prijatelja, ki je treščil v sobo napol oblečen, bled in tresoč se. Ihte je vzkliknil;
"O gospod, mojega ubogega gospoda so umorili.”
V vsej naglici sem se .oblekel in tekel k Pierru.
Hiša je bila polna ljudi. Vse sc je prepiralo, prerivalo, vsak je govoril in razlagal dogodek po svoje. Z veliko težavo sem prišel do njegove sobe. Vrata so bila zastražena; imenoval sem svoje ime in spustili so me notri. Štirje policijski uradniki so stali z beležnicami v roki, sredi sobe, preiskali vse, tiho govorili med seboj in vse zapisa-vali; ob postelji, kjer je ležal Pierre nezavesten, sta sedela dva zdravnika in se menila. Pierre ni bil mrtev, a strašno je izgledal. Njegove široko odprte oči so zrle z veliko gro-'zo na nekaj strašnega, nepoznanega; njegovi prsti so bili skrčeni; njegovo telo je bilo od brade doli pogrnjeno s prtom, ki sem ga dvignil. Na. vratu je imel vtiske nohtov, ki so se zarili globoko v meso; srajca je bila oškropljena z nekoliko kapljicami krvi.
V tem trenotku se je posvetilo; slučajno sem pogledal na zvonec spalne sobe, mrtvečeve roke ni bilo več pod njimi. Najbrže sta jo zdravnika
Neprijetno mi je bilo; sam ne vem, zakaj; skoro me je bilo strah.
"Poglejte vendar,” reče eden grobo-kopov, “ta vrag ima odrezano roko; tukaj-le je."
Pri tem je pobral dolgo, zraven o-kostja ležečo suho roko in mi jo podal.
"Ti, čuj," pravi drugi, smejoč se, "skoro bi mislil, da te gleda in ti hoče na vrat skočiti, da mu daš roko nazaj.”
"Prijatelji,” reče župnik, “pustite mrtve v miru in zasujte ta grob. Za ubogega gospoda Pierra bodete drugje kopali!"
Drugi dan je bilo vse končano in vrnil sem se \ Pariz. Staremu župniku sem pustil petdeset frankov, da be re zadušnice za onega, ki smo ga mo tili v njegovem grobu.
,	•XmX**X* •>♦>•>•> *!**M*,Xm*h'*
s
*>
ž
Ziv pokopan.
'I
5
•?
?
X
S
»>	(Slika.)
J
Rilo je mrzlega novemberskega večera leta 1879, ko sva sedela s prijateljem, stotnikom Z. pri partiji šaha v tihem kotičku udobne graške gostilne. Ko je naredil poslednji ravno občutljivo luknjo v mojo vojsko, je vstopil najin prijatelj, doktor medicine R
S prijaznim smehljajem naju je dok-odstranila, da ne bi plašila ljudi, ki so! tor pozdravil, ali kmalu sva opazila, da
je bila danes njegova veselost le pri-
stopili v rahjeučevo sobo, kajti roka je bila res strašna. Vprašat pa nisem, kaj da se je ž njo zgodilo.
Tu vam podam poročilo iz nekega časopisa, ki je prinesel prihodnji dan, z vsemi posameznostmi zločina, ki jih je mogla dognati policija. Poročilo se je glasilo tako-le:
"Strašen atentat se je zgodil včeraj na pravnika gospoda Pierra B., ki izhaja iz ene najboljših rodbin Normandije. Mladi gospod je prišel včeraj zvečer okoli desetih domov; svojega slugo, nekega Rouvina, je poslal spat, češ, da je utrujen in da hoče leči. Nekako o polnoči ga je zbudilo silno zvo-nenjc iz gospodove spalnice. Prestrašil sc je, prižgal luč in čakal. Zvonenje je prenehalo za eno minuto, a se potem znova oglasilo s tako silo, da je sluga ves prestrašen zbežal iz sobe in čez četrt sta dva stražnika vlomila vrata. Strašen prizor se jima je odprl; pohištvo je bilo preobrnjeno in vse je kazalo na to, da se je vršil strašen boj med zločincem in njegovo žrtvijo. Sredi sobe, na hrbtu, otrpnelih udov je ležal nepremično mladi Pierre B., mrtvaško bledega obraza, široko razprtih oči; okoli vratu se je videlo vtiske petih prstov. Poročilo doktorja Bour-deau-a, ki so ga takoj poklicali?- se glasi na to, da je moral imeti napadalec neizmerno suho in mišičasto, močno roko, kajti prsti so prišli v vratu skoro skupaj. Kaj da je vzrok zločina in kdo da je zločinec, o tem ni znano ničesar. Policija nadaljuje svoja poizvedovanja.”
Prihodnji dan je stalo v istem časopisu;
"Gospod Pierre B., žrtev strašnega atentata, o katerem simo včeraj poročali, se je zqjtet osvestil po dve uri trajajočem, trudapolnem prizadevanju dr. Bourdeau-». Njegovo življenje ni v nevarnosti, ;( bati se je za njegov razum. O krivcu ni sledu."
Moj ubogi prijatelj je v resnici zblaznel. Sedem mesecev sem ga obiskal vsak dan v sanatoriju, kamor so ga prepeljali, toda ne za trenotek se mu
siljena.
“Kaj vam je, dragi gospod doktor?” sem vprašal, "Zdi se mi, da ste nekoliko slabe volje?”
“Pravkar sem se prepiral z enim svojih kolegov. Mislita si, gospoda, tri dni sem že leži pri nas v mrtvašnici truplo petnajstletne deklice. Njena lica še cveto kot dve roži in o mrtvaškem duhu ni ne govora. Moj kolega je hotel dati deklico pokopati, a jaz sem proti temu protestiral, ker bi lahko bila le navidezno mrtva."
“In ali je bila deklica pokopana?” je vzkliknil stotnik strašno razburjen.
“Hvala Bogu, še ne,” je rekel zdravnik. “Ali za božjo voljo, kaj vam pa je, gospod stotnik? Kako smrtno bledi ste postali!”
Po mučnem presledku se je stotnik globoko oddahnil in si je otrl čelo.
“O to je grozno,” je rekel,, “biti navidezno mrtev! Človek leži v rakvi pri popolni zavesti in posluša vse priprave za pogreb, a ne more pokazati niti najmanjšega znaka življenja!
“Poslušajte torej, kaj je bilo vzrok mojega čudnega vedenja! Tudi jaz sem bil enkrat navidezno mrtev in sem preživel vse strahovite trenutke takega nesrečneža. Bil sem šele dvanajst let star, ko mi je umrl oče, cesarski častnik. Kmalu po očetovi smrti sem moral v vojaško šolo v oddaljeno mesto. Bil sem slaboten otrok in sem kmalu hudo obolel. Moja mati je živela v revnih razmerah in ni mogla potovati tako daleč, da bi me obiskala.
! Jaz šem oslabeval jako hitro. Nekega dne sem z grozo opazil, da so bili moji udje popolnoma trdi, kakor udje mrtveca. Svinčeno mi je ležal jezik v ustih za trdo stisnjenimi zobmi. Tok krvi je bil, kakor da je zamrznil, vsi čuti kakor da so odmrli, le razum in sluh me nista pustila na cedilu, da, slii šal sem še ostreje kot prej. Naenkrat šem zaslišal ropot; več oseb je vstopilo; zdravnik — poznal sem ga po koraku —- se je približal moji postelji in me je menda tipal, kakor se mi je zdelo, kajti dotikanja nisem občutil. Dolgo so trajale manipulacije. Koneč-no sem slišal, da je rekel: “Iglo, goni povrnila pamet. V svoji blaznosti | sP°d nadzdravnik!” — Čez nekaj časa —..—:i i.i............i . i—i....... -'je zdravnik rekel: “Čudno, čudno; či-
Sedaj se je vlila bleda mesečina skozi okno in je razsvetlila prostor. Kri mi je zastala; tik poleg mene so ležali trije mrtveci v belih oblačilih. Kri in mozeg pretresujoč krik se mi je izvil iz prsij in nezavesten sem omahnil nazaj na svoje ležišče.
Hitri koraki in temno zvonenje me je zopet zbudilo. Slišal sem glas zdrav nikov, ki je govoril potihoma s poveljnikom zavoda: “Ne moremo več časa izgubljati; duhovniki in gostje že čakajo.” — “Le nekaj t ne mit ko v odloga še.” je prosil polkovni zdravnik, "mati pokojnega morda vendarle še pride,”—“Ni mogoče več, gospod polkovni zdravnik, — rakev notri, korpo-ral!” — Kmalu sem slišal, kako so postavili rakev na tla; položili so me vanjo. Ni bilo dolgo in zaškrtal je nad mano pokrov. Poizkušal sem se ganiti — zastonj — strašna mrtvaška otrpnelost mi je-tičala v vseh udih. — Poizkušal sem kričati — zastonj. Veliki Bog, živega me bodo pokopali! Votlo so zadoneli udarci kladiva. — Sedaj je bilo končano; zadnji žebelj je bil zabit v mojo rakev. — Nikake rešitve več. — Živ pokopan!
To je bilo zadnje, kar sem mogel še jasno misliti. Kar je sledilo, sem slišal le še kot v sanjah. Vendar naenkrat me je vzbudil znan glas k popolni zavesti. Bil je gl«s moje matere. “Moram še enkrat videti svojega ljubljenega, dragega sina; odprite rakev, moram ga še enkrat poljubiti!” je vpila.— ‘Ali milostljiva gospa, to ne gre več, rakev je že zabita," sem slišal poveljnika. "Vzemite mi življenje, vzemite mi vse — ali dovolite, da vidim še enkrat svojega ljubljenega otroka, gospod major!”
Strašen odmor je nastal. Groznejše-a strahu, kakor sem ga čutil takrat, ne morejo prenesti človeška prša. Živ rakvi poslušati objokovanje matere in ne moči pokazati znaka življenja, gospoda draga, te muke ne more opisati človeški jezik. Konečno — koneč-no, po dolgih, strašnih trenutkih je zaropotal črni pokrov na tla. — Glasen vzklik in mati je ležala ihte na prsih, —• še en vsklik, sedaj vzklik silnega presenečenja, mešanega z neizrekljivo srečo: silen napor in pretresenje sta zopet poživila duhove mojega življe-nja,- bil sem rešen — globoko se oddi-hovaje sem slonel zopet ob zvestem materinskem srcu.”
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
je govoril čudne besede, in kakor vsi blazni, je tudi on imel fiksno idejo; i mislil je, da ga preganja neki strah. Nekega dne so me v vsej naglici poklicali k njemu in mi povedali, da umira. Ležal je ž.c v agoniji. Dve uri je bil popolnoma miren. Nato pa se je vzlic našemu prizadevanju dvignil v postelji, pričel mahati z rokama in v strašni grozi kričal:
"Vzemi jo! Vzemi jo! Zadavil me bo! Na pomoč! Na pomoč!”
Nato je tuleč groze bežal dvakrat po sobi 'okoli in potem pal mrtev na tla, na obraz.
* * *
Ker je bil sirota, so meni naročili, naj prepeljem njegovo truplo v majhno vas P. v Normandiji, kjer so bili pokopani njegovi stariši. Iz iste vasi je prišel oni večer, ko nas je obiskal pri Louisu R., kjer smo pili punč in kjer nam je pokazal svojo mrtvo roko. Truplo so zaprli v svinčeno krsto in štiri dni potem sem se sprehajal žalosten s starim župnikom, ki mu je dal prvi poduk, po pokopališču, kjer so mu kopali grob. Bilo je krasno vreme, temnomodro nebo s6 je bleščalo v polni svetlobi, ptički so prepevali po grmovju, kjer sva kot otroka brala robide. Še zdaj se mi je zdelo, da ga vidim ob živem plotu, kako se plazi skozi luknjo, ki sem jo opazil na koncu pokopališča, kjer pokopujejo bera-■ če'; nato sva se vrnila domov, poklicih in ustnicah črna robidinega soka. O-gledoval sem grmovje; bilo je polno robid; nehote sem eno vtrgal in jo vtaknil v usta. Župnik je. odprl brevir in natihoma mrmral molitve, in na koncu drevoreda sem čut motike gro-bokopov, ki so kopali grob. Nakrat nas pokličejo; župnik zapre knjigo in podava se k njim, da zveva, kaj hočejo. Našli so krsto, z enim udarcem krampa so odbili pokrov, in opazili smo nenavadno dolgo okostje, ki je ležalo na hrbtu in nas s svojimi votlimi očmi še sedaj nezaupno gledalo.
sto kot da živi; ta sveža lica, te cvetoče ustnice, te —" — "Prosim, gospod polkovni zdravnik,” ga je prekinil nadzdravnik; “poglejte te temne lise; to so gotovo mrtvaške lise.”
“Sem že opazil, dragi kolega, ali vendar se ne morem otresti te misli. Vendar, dovolite, da poizkusim zadnje sredstvo; saj ne more nič škodovati. Luč in pečatni vosek, prosim!”
“Slišal sem, kako zaprasketa vžigalica; nato zopet slovesna tišina. Konečno je spregovoril zdravnik: “Razgalite mrtvecu prša — pečatni vosek
prosim in luč bližje------še bližje, da
bo kapala goreča smola na prša!” Kratkemu zdravnikovemu povelju je sledila smrtna tišina. V daljavi nekje je bila ura; muha mi je zabrenčala mimo ušesa; moj strah je bil grozen; zastonj sem poizkušal pokazati kako znamenje življenja. Vse zastonj, bil sem trd mrtvec. Napeto sem poslušal; še vedno nikakega glasu krog mene. Sedaj — sedaj se je zopet zganilo. Po izkus je bil menda končan in jaz nisem občutil učinka gorečega pečatnega voska. Zaslišal sem sedaj strašno zdravnikovo besedo: “Mrtev! Mrtvec naj se prepelje v mrtvašjiico; obvestil bom mater o smrti njenega otroka.
To je bilo zadnje, kar sem slišal; kakor smrtna omotica mi je ugrabila razum. Kako dolgo sem tako ležal, ne vem. Ko sem se zopet zbudil iz nezavesti, sem slišal nekaj kakor šumenje in piskanje vetra mimo oken. Lahek mraz me je -pretresel in zdelo se mi je, da mi poživlja ude dih življenja. Poizkusil sem vstati — in posrečilo se mi je; vendar nisem mogel ničesar videti, ker je vladala neprodirna tema. Tipal sem okrog, kolikor sem mogel doseči z rokami. •— Tu, kaj je bilo? Moja roka se je dotaknila otrplega, ledenega predmeta — mrzla groza me je spreletela. Poizkusil sem zapustiti ležišče — a ni šlo — kakor iz svinca so mi bile noge.
JOHN N. OOSAR CO.
5312 Butler St. Bell P n, Fish 1090 J Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Regali j), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
m
|2g¡ 1'
'Sl®- 5 o
r ■	-
USTANOVLJENO
:^1
im
s.K.,
1. JUNIJA 190*1 j
^00KLTtW>
»pl
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežb« točna.
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikpr mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBINEH’3
SCaiSTEREO
T riner jevo zdravilno grenko
%
#
t
I
«
%
f 1333-9 S. Ashland Ave.
«
vino.
^k
GIF GIF GIF GIF GIF GIF GIF GIF GIF GIF GIF flF
t
»
t
* * * * § % t i f t
i
CHICAGO, ILL. !|
♦
tiffš	iJffj
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec, še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
o is tri okus, kredča živce,
čisti kri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To «e n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednot* '.ega leka... Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
Veliki dan in gren-kosti poln...
F. S. Finžgar.
Veliki dan in grcnkosti poln!
Ne hipoma, kakor slovesni vsklik, ki se razleže z gore na goro, iz doline v dolino — ne hipoma, ne slovesno. Polagoma, kakor bi bile solze trpečih src zamesene v bron, z bolestnim glasom, kakor bi v grenkosti zaječalo stvarjenje...
Tako zadonc zvonovi...
Vsepovsod.. .
Pri fari, kakor bi zaplakal oče, kot bi se razjokala mati.. . In za njima po ravnini — po gričih — ihtenje drobnih sinov in hčera. Vlažna noč, s solzami orošena — molči in strmi. Po njeni skrivnostni tajni se točijo glasovi groze.
Smrt — smrt — .smrt —.
Smrtni vzdih plove po ravnini,.da se zgane zadnji cvet in oblit s solzami klone glavo. “Smrt" —• zajoka skozi gozdne veje... Zadnji listi vstrepe-tajo — zapuščajo solnčne trone ne brstih in padajo v grob.
“Smrt” plakajo zvonovi in trkajo na okna. Srca drhte, mrzlo spoznanje stiska glave. Kakor bi kolo vesoljstva zaškripalo v tečajih in se ustavilo v grozi.
Veliki dan in grenkosti poln.. . Potnika na cesti sreča ta glas, da obtiči noga v blatu. “Kam, popotnik? Razhodil si nogo, brazde ti je začrtal znoj v lice —- čemu popotnik? Ne znoji se, ne hiti — saj veš, da hitiš k edinemu cilju — k smrti.. . Bogatin piše račune, števili mladiče, katere mu koti denar... Hipoma potrka na okno, z grozo, s koščenimi prsti: “Brate, smrt! Kaj številiš, bedak? Cernu, ko greš v smrt! Le prebledevaj, le prisluškuj! Po vsemiru-plove edini glas: Smrt — smrt—” Pero se raskavo zapiči v po-pir, črne kapljice brizgnejo po belem polju —: Tako se zgodi ob tvoji uri in te ne bo več! Čemu številiš? Pomni
veliki dan!------Sirota vzdiha v koči.
Solze so njen kruh, tiha noč njena prijateljica ...
In potrka na okno. Solze se ustavijo. Tiha, nema noč nocoj govori. Na gori pri sv. Florijanu si je izposodila glas.'
“Ne jokaj! Danes je tvoj dan! Obriši solze in ugrizni s smehom v trdo skorjo. Zakaj, pride tvoj dan brez grenkosti in solze — ne obupaj!. . .
Pa gre* dalje smrtni glas — od koče, skrite sredi krivih gabrov na osojah— do blesteče palače . . . Vsepovsod vstre petavajo; vsaka roka zastane, orodje pada na tla, žvenket čaš molči, napol izdrti meči padajo v nožnice... Sredi plesa odreveni noga, ustnice prožene v poljub zalije grenkost — napol izpeti pesmi se razglasijo akordi.. .Smrt pa hiti — in se raduje. V koščenih čeljustih ji klepečejo zobje — smrtni smeh; iz kotlin pod ledenim čelom ji seva noč, tako črna, da prodira temo— kakor luč.
Veliki dan — in grenkosti poln.. . Veliki dan — vseh mrtvih dan, dan cilja in obračuna...
V razkošnem zmagoslavju privihra smrtni glas k velikemu poslopju sredi poljane. Jasna luč v njem, žarki lijo skozi okna na ravan — kakor studenci vro v noč in jo prošinjajo.
Ko se smrt ozre skozi okna — ob-Strmi. Kak zarod! To so hrasti, ta pleča, te mišice! Vse giblje, vse dela. Vsak je sklonjen nad mizo, nad vreteno, nad kolesje.. . Na licih se jim bere, da ne žive sebi — da žive in delajo za druge. Nič razkošja, nič zlata — nič bahatih znamenj na prsih, nič svit-lih obšivoP pod vrati! Pač! Imajo znamenja. — Ah niso to udarci — na glavo, na pleča, v lice? Kakor da jih je plosknila bratska roka preko čela! A ta zarod se ne meni — dela — snuje — izpod rok mu vro žarki, ki se strinjajo v grozno jasne žarnice — in sipljejo luč skozi okna na širno ravan.
Kdo so ti stebri, kdo ti hrasti — ha —!
Kosti mrtvih prstov so zabobnale po šipah. Kakor mrtvaška harpa je zaječalo krog in krog. . .
Dve črni votlini pod belo lobanjo sta se uprli v luč —• v. delavce — čeljust se je ločila od čeljusti pripravljena na smeh.
Še enkrat so trčili prsti na okna — da je zastokal vzduh — kot zaječi duša v smrtnem boju.
Mir — v delavnici. Nekaj glav se je sicer — zganilo — pa se vpognilo še hitreje in še bolj so zasičala vretenca, kolesje je hitelo kakor misel.
Smrt pred oknom je dvignila roko, da udari tretjič na harpo — pa roka je omahnila — čeljust se je strnila s čeljustjo — po kosteh je zarožljalo v strahu.
Kaj se menijo hrasti za vihar?
Smrt se je zamislila.. .
Kak zarod? Kaka moč! Vse se mi klanja, vse trepeče — in vi?
Črni votlini sta se vsesali v delavnico.
Preko cele stene je blestel napis:
“Za brata! — Plačujmo dolgove, ki jih dolgujemo rodu!”
Kakor knjiga se je odprlo nenadoma pred smrtjo. Ona pa je brala in strmela — njeno žezlo nad tem zarodom ji je padalo iz rok----------
Knjiga je odgovorila:
“To so tiste izvoljene, junaške narave, ki spoznavajo svoj dolg — in ga plačujejo narodu. V njih srcih klije roža globoke zavesti, da je vsak dolž-
nik zemlji, ki mu je zibala zibko, logu, ki ga je venčal s cvetjem, gori, ki ga je pojila z močjo. Vsak je dolžnik rodu, od katerega je prejel meso in kri, dolžnik rodu, ki je dajal davščino, da si je razbistril duha, da je podjarmil snov in proniknil z duhom v daljavo .. .
Vsakdo je dolžnik domu, ki mu je dal tiho zavetje, kjer je vzcvetel njegov um — In ves rod je delal, ves rod trpel — in ves rod krvavet zato, da si ti to, kar si... In sedaj hodiš ti z jasno glavo in učeno — ne žabi dolgov! Drago te je kUpil narod, drago te vzgojili bratje — vrni mu dolg z obrestmi! Ne žabi, da si ti sklepni ud velike verige,«ki se ne pretrga nikoli! Ce se pa ti ločiš od te verige, boš ležal ob strani — narodova veriga se potegne preko tebe — in ti boš sneden od rje in pogineš v prahu...
Zato le trkaj smrt na harpo — le trkaj!
Tem ne pade orodje iz rok, ti sejejo zlata semena, s svojo krvjo jih sejejo. In če izkljujejo tisoč semen zlogolke ptice iz zemlje, deset tisoč jih vzklije — in obrodi stoteren sad. In novi sad bo rodil nove sadove — na vekov veke in njih dolg bo poplačan s stoternimi obrestmi...
Ha, smrt, kaj klepečeš z zobmi? Ni tukaj kraljestvo zate? Pojdi s harpo pod okno onih, ki ne vedo, da so udje velike verige, ki se kopljejo za se v zlatu in blatu, ki samo žanjejo in nič ne sejejo, katerih življenje je cvet, ki ni oplojen s srčno krvjo, ki je polivana z ledeno točo — in nikdar gret s solti-ccm bratoljubja. Tem zabrenkaj, na harpo, in bodo zadrhteli in se preplašili dneva — grenkosti polnega. . .
Ti tukaj pa ob zvoku tvojih strun ne izpuste pluga; le trdneje oprimejo plužnice, vzdramljeni, da še ni plačan dolg — in lernež zareže še globlje brazde...
Črni votlini pod sivo lobanjo sta še obrnili od sijaja luči — m izginili v noč. S povešeno koso je plula smrt po ravnini.
“Ni to kraljestvo za moje žezlo! Moj dih tukaj ne rodi smrti — moj dih rodi življenje...”
In zamišljena \ bridkost je. obstala sredi polja, kjer sta iz dveh src, žrtvovanih ne zase — ne za rodbine — ne za očeta — in ne za nevesto — ampak darovanih za narod klili dve rdeči roži — kakor dve kaplji krvi. Od te krvi pa je žarela luč, iti prihajali so duhovi od severa in juga, od vztoka in zapada — vsi sorodni duhovi, mnogo še plašnih, boječih, kakor otroci — in v rokah so nosili srca — nekateri mračna, kakor ugasle lučice, in vsi so pritiskali srca h kapljam krvi na grobu dveh darovanih src---------—
In sama bleda smrt se je zgrozila in začudila:
Srca prej mračna, brez ognja, brez luči — so se razkresila ob teh dveh gorečih rožah na skupnem grobu. V kesanju so se kesali duhovi preteklih grehov, morje orgnjev se je razlilo po ravnini na štiri vetrove in preko cele domovine se je zablestel napis iz doma izvoljenih narav: Za brata! — Plačujmo dolgove, ki jih dolgujemo rodu — Naj strohni zarjaveli ud rodne verige, ki jemlje in ne daje, ki .podira in ne zida...
Smrt nad množico t^uljov je pa iz-pregovorila slovesno:
Veliki dan rodu — in grenkosti poln nečimerniku.. .
dan na prostem, bodisi z delom, bodisi s hojo. Tretjič: Jej in pij zmerno in preprosto. Zavžjvaj mleko, vodo in sadje, in vzdržuj se alkoholičnih pijač. Četrtič: Okrepi svoje telo z vsakdanjim umivanjem in vzemi enkrat na teden mrzlo kopelj. Petič: Ne nosi pretežke niti prelahke obleke. Šestič: Delaj neko gotovo in redno delo. Sedmič: Stanuj v suhi in prostorni hiši. Osmič: Po delu ne išči razvedrila v razburljivih zabavah. V trenotkih počitka se pečaj s svojo družino. Noč je samo za spanje. Devetič: Delaj dobra dela!
Nova vrsta šole.
Občina Fridenau na Nemškem ima od 10. oktobra t. 1. popolnoma nove vrste šolo. Učenci se ne uče iz knjig. Nič ne berejo, a tudi ničesar ne pišejo. Uče se pa na ta način, da se učitelj ž njimi pogovarja o raznih stvareh in ž njimi opravlja razna dela. Vsak učenec ima na pr. par loncev cvetlic, ka-t re mora oskrbovati. Učitelj jim ob tej priliki pove, kako cvetlica raste, kako se iz semena razvijejo peresca, steblo, cvet, sad itd. Skratka, pri zalivanju cvetlic se učenec nauči rastlinstva ali botanike. Ob ponedeljkih se navadno samo razgovarjajo. — Ta ali oni otrok je šel v nedeljo na sprehod ali v muzej ali kam drugam. Vse to. kar so otroci v nedeljo videli — tu voz, tam stroj, tu most, tam reko — porabi •učitelj v ponedeljek za pouk. Kaj je tam? Živali. Kakšne?
imajo tudi občutljive penzijske izdat ke. Nadalje niso računjene obresti od državnih dolgov, kateri so se naredili v svrho vojaških potrebščin. Ako se še razen tega prištejejo troški malih držav, tako pride gotovo več kot tri milijarde stroškov.
Velikansko imetje Rothschildov.
Neka visoka oseba na Angleškem, ki baje dobro pozna razmere, ceni skupno imetje židovske denarne dinastije Rothschildov, to je privatno imetje članov dunajskih, londonskih, fran-kobrodskih in pariških panog m imetje tvrdke S. M. p. Rothschild na Dunaju, N. M. Rothschild in sinovi v Londonu in bratov Rothschild v Parizu skupno na 400 miljonov angleških funtov—2 milijardi dol. Od. tega o-gromnega imetja odpade največji del londonskim Rothschildom, katerih gla var poseduje od leta 1847. dostojanstvo baronstva in ima od leta 1885. v osebi Nataniela Mayer barona Rothschilda kakor lord sedež v angleški gornji zbornici. Vsota dveh milijard odpade na pariško panogo, a najmanje poseduje dunajska panoga, ki ima skupnega imetja le 500 milijonov kron.
$3 na leto
Plti^ate za predel v katerem lahko hranite svoje vrednostne stvari proii obilju ali tatovom.
Ni vredno biti v strahu ko poceni.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL
Zrakoplov na krmilo iz 18. stoletja.
V gornjelaškem mestu Rergamo so našli v mestni -biblioteki neko staro listino, v kateri je napisano, da je leta prcplovi! nek italijanski menih
1751
Policijski pes in zločinec.
V Parizu se je dogodil sledeči slučaj: Že poldrugo leto je neki tat vznemirjal okrožje vil mesta Pariza z veliko premetenostjo in ni puščal o sebi nobenega sledu. Policijski prefekt je razpisal za njegovo aretacijo 1000 fr. Ko so se vlomi vedno bolj ponavljali in se je moglo dognati, da izvirajo vsi od ene in iste osebe, je začela policija mrzlično zasledovati tatu. Cei oddelek detektivov je bil na delu in pri zadnjem vlomu so našli par manšetov, ki jih je pustil storilec. Te manšete so dali poduhati najboljšemu pariškemu policijskemu psu, ki so ga potem izpustili. Pes je tekel iz stanovanja po ulicah ven iz Pariza in potem pa obstal pri nekem potoku. Vsa prigovarjanja niso nič pomagala, pes je izgubil sled. Ta uspeh je bil za policijo; naravnost brezupen, zlasti ker je tat odnesel to pot dragocenosti za 40,000! frankov. Čez par tednov pa je dobila r slučajno policija v roke tatu, ko je hotel v Reimsu nekemu zlatarju prodati j dragocenosti. Pri preiskavi je pove-1 dal tat Andree Lamonlou, kako mu je bilo mogoče ogniti se zasledovanju policijskih psov. Po vsaki tatvini se je tat popolnoma preoblekel, v onem potoku, do katerega mu je sledil pes, se je celo okopal. Z raznimi dišavami jc vsakokrat napravil močan popolnoma drug vonj in tako povzročil, da mu je bilo najboljše vohanje psov neškodljivo. Policija se je pač zopet naučila nekaj novega, od tega tatu.
prekop la Manš z zrakoplovom na krmilo. To je bil menih Andrej Gri-naldi iz Civitavecehie, ki je konstruiral, prav čudnega ptiča. Nebroj. strojev in koles je pomagalo temu ptiču, da se je lahko dvignil v zrak in se dal poljubno obračati in voditi. Peroti same so bile 25 črevljev dolge. Po treh urah se je moral stroj pa zopet znova naviti. S tem strojem je poletel Gri-naldi neovirano od Kaleja čez prekop do Dovra v Angliji, kjer ga je angleški kralj častno sprejel in pogostil. Iz te listine se razvidi, da so bili zrakoplovi s krmili že prej znani in se te časti ne sme prilaščati in pripisovati nemškemu grofu Zeppelinu in drugim zrakoplovcem, o katerih ljudje menijo, da so prvi iznašli v novejšem času zrakoplove na krmilo.
JOLIET. ILL.
FINO PIVO V STSKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones 21
Kako se doseže visoka starost?
Neki pariški zdravnik navaja v nekem listu devet točk glede podaljšanja in ohranitve življenja, ne glede seveda na nesrečne slučaje. Ako torej hočeš doseči visoko starost, nasvetuje on storiti: Prvič: Dihaj noč in dan samo sveži zrak. Drugič: Giblji se vsak
Kaj stane mir?
“Financial News of London” so napravili račun o vojaških izdatkih devetih največjih držav na svetu. Troški so zračunjeni za leto 1906 na 1,534,835, 000 dol. Na države razdeljeno za vojno in mornarico sledi: Velika Britanija 316,425,000 dol., Nemčija 258,050,-000 dol., Francija 208,725,000, Rusija 263,425,000, Avstrija 73,605,000 dol., Ogrska 40,930,000, Italija 81,850,000, Združene države 243,175,000, Japonska 48,125,009 dol. Vse pa kaže, da “News” niso vojne pokojnine računale. V Združenih državah samo že znaša to na leto 150 milijonov dol. Angleška
V.V.W.V.ViV.,.V.,.,.V,,,V.,.V. VAVVV.V.VAV.V.V.V.V.v.v.	.
i Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge >d jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ............ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take nameni do sedaj blizo sedem milijonov kron.
■ wmw.uw/
k
1%
M
■Ustanovljen 1897.
PROSTOVOLJNA
:
ž:—
MMIÍ




BERITE RESNICO!
Nedelja 26 Sept. 1909.
Spoštovani gospod zdravniki •
Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da sem vaša poslana zdravila porabil kakor ste mi jim predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko časa odpisal kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker sem mislil da so mi bolazen povrne, pa se mi ni povrnila, ali sedaj čutim popolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, in priporočam vsem rojakom se kvam obrniti kateri trpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši in liajpošrenejši zdravnik
kateri zatnore vsakemu pomagati iu vam pošljem mojo sliko in ostajam vam hvaležni rojak
FRENK SUŠIN
1802 Marble Ave. Cleveland Ohio.
'm
m
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medieal Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
m;:W
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Rojaky!
Ako tora j bol ju jete na katere j označenih ali čnili bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca meimrja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico al i vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragu je po životu, nečistoali pokvarjeno kri vrtoglavost nervoznost, vodenico ali Itako drugo žtvšno bolezen,
mazule, hraste
tsoauarvp tav ali kake drnge Kožne.boreztn Vse ženske bolezni kakor padanje
jetiko	in vse ostale notranje
ali zunanje možke ali Zenske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlaša jte niti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri.
Pisma naslovite:	__
THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., New York.
Dr. S E. Hyndman, Glavni vodja.
m
Bolnik kateri je	■g?/ : • J	
imel vnetje oči in skoro		
oslepil, je sedaj popolno-		
ma ozdravljen po čuda- 1		
polnih zdravilih od	•’ •	‘•V*. • I
Collins New York Medical Institute.	m	m
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenja n _£dravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti

iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiii|ii|i|llllllllinmlll'ls
“The Royal
Acorn”
SO NAJBOLJŠE PEČI.
Kompeticija pri prodajonju peči je kaj živahna. Sj Kdor prodaja najboljše blaga ima največ naročil. Mi 5 prodamo mnogo peči, ker “The Royal Acorn Base -Burners” so najboljše peči, privič—ker so perfektno s kontrolirane; drugič—ker so tako urejene, da hranijo S kurivo; tretjič—ker so jako priročne in se pošsavijo s kamor želeti; četrtič—ker so lepo okrašene, da so za jj lišp hiše. $5 na roko in $5 na mesec.
+o+q+o+o+o+c+o+oc
Dobre zobe.
Stanko: "Slišal sem Mirko, da ste danes pri vas doma zelje ribali, kaj pa denejo. Tvoja mama na zelje, ko je popolnoma- gotovo? — Mirko: “Dile, potem pa kamenje.” — Stanko: "To morate dobre zobe imeti, naša mama denejo pa klobase in svinjino.”
Trije fotografi.
V neki ulicTmesta Philadelphije so bili trije fotografi, ki so grozno konkurirali med seboj. Da bi svoje r nož-nosti pokazali vsem mimoidočim, napiše prvi: “Tukaj je najboljši fotograf v tem mestu.” — Ko drugi to čita, hoče prvega prekositi in da obesiti tablo napisom: “Tukaj je najboljši fotograf na svetu.” —• To vidi tretji. Hitro gre domov in napiše na svojo tablo: Tukaj je najboljši fotograf v tej ulici.’
ROBERT MEERS [
203-205 Jefferson St. Phone 195 Joliet, 111. jj
auiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir.
Compagnije 9 Generale 9 Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South ’.7ti St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
Ženin: “Evlalija, veš kaj, zaročni prstan, ki si ga meni podarila, si pa veliko predrago plačala!” — Nevesta: Res? Oj ta slepar, da se drzne mene tako opehariti, ko sem vendar že kakih deset zaročenih prstanov pri njem kupila!”
Največji mož.
Učitelj: “Kdo je največji mož v zgodovini?” — Učenec: “Velikan Golijat.”
Kje je najbolj varno naložen Menar?
Hranilnih ulog ie: 35 milijonov kron.
Rezervnem» »sk’ada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Previdnost.
Peter: “In ti si se tako mirno da! oklofutati; zakaj mu nisi vrnil?” — Pavel: “Ker sem se bal, da more potem zopet name vrsta priti.”
Sodnik, ki vsakemu prav da.
Prišel je dan, ko sta morala tožnik in obtoženi pred sodnijo. Najprej pove svoje tožnik (ki je tožil). Sodnik pravi na to: “Imate čisto prav!” Potem pa govori obtoženi in sodnik zopet reče: “Čisto prav imate!” Porotnik, ki je sedel tudi zraven in je vse to slišal, pravi nato: “Gospod sodnik, oba pa vendar ne moreta imeti prav!” Sodnik pa reče nato: “Vi imate tudi prav!”
FRANK SAKSER
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
---------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.--
IPiite Elle. Brand" -orv^o
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
Anton Nemanich Sc Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, 1LL
Prvi slovenski pogrebnišk
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Pilone 2273	N. W. 41(
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 34-
V naglici.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naš» posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, 111
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdiie k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Učite otroke znati vrednost denarja.
O tvorite hranilno vlogo za nje pri
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Navadite -jih hranite del denarja ki ga prejmejo. * Tako učenje rodi lep sad-
Joliet Title & Guarantee Co.
Glavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 NORTH OTTAWA ST.
JOLIET, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje, in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
i Chioago telef. 2794
telef.N ß2 ?
Oficir ali častnik iz lesa.
Napoleon je srečal enkrat častnika. Ker je bil ravno dobre volje, ga je o-govoril. Najprej ga vpraša po imenu. Ker je pa bil mrak, ni videl, kako šaržo ima (ali je visok oficir ali ne) in je rekel: “Ste major, kajneda?” — “Ne, Prevzvišenost,” pravi oficir, “sem samo stotnik (hauptmann)!” V tem trenutku pa mu pade na um, da bi lahko opozoril pri tej priliki nase. Zato pravi dalje: “Toda jaz sem iz lesa, iz kakršnega se naredijo majorji!” — “Dobro,” pravi Napoleon, “kadar bom potreboval majorje, ki bodo iz lesa, naredil bom za majorja najprej Vas!”
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izd« luje slavnoznan» Joliet Citizens Brivec Rojakom sc toplo priporoča;
Uganil je.
Gost: “Kje pa je gostilničar?” Natakar: “Je pri nekem krstu.” Gost: “A, tako! Potem ga pa le hitro pokličite iz vinskega hrama!” (Gost je namreč uganil, da krsti gostilničar vino z vodo!)
Pisma iz nebes.
Kako praznoverni ljudje žive v prosvetljeni Nemčiji, in celo v glavnem mestu Berolinu samem, dokazuje slučaj, s katerim se bavi sedaj kazensko sodišče. Neka žena, ki živi ločena od svojega moža, je vložila proti možu tožbo na ločitev zakona. To priliko je porabila njena služkinja, da si pridobi denarja. V komediji je igrala glavno vlogo moževa prva žena, ki je umrla pred desetimi leti. Ta mrtva žena je pisala v nebesih pisma ter jih pošiljala po dekli svoji naslednici v zakonu. V pismih je n. pr. ganljivo opisovala, da je v nebesih rodila še eno deklico, kar je nebeške prebivalce tako razkačilo, da mater in hčer strašno trpinčijo ter suvajo po oblakih. Toda kmalu bo bolje, ker se je hčerka zaročila z Jezusom, češ, da se angelci že z 10. letom zaročajo. Hčerki pa je treba denarja za svileno obleko in za druge lišpe, da je ne bo ženin zavrgel. V zahvalo bo Jezus drugi ženi pripomogel, da se pravda za ločitev zakona zanjo dobro izteče. In na ta bedasti način je dekla izvabila iz svoje gospodinje tekom časa 1000 mark, dokler ni zvedela policija za nebeška pisma.
TROST & KRETI
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
Iz urada
Fairchild Northeastern železnice.
Naznanja se, da kateri želi kupiti farmo sedaj ne zamudite. Najrodovk-neja zemlja kar je je v tej državi se bo prodala. Ta zemlja leži v lepem kraju ob železniški postaji Bright, (izgovori: Brajt). Bright najdeš na vsakem zemljevidu, ali ni mesto, to je farma da ji ni ara najti. Mr. Bright je lastnik te farme. Ima sam za sebe in za svoje hlapce poštni urad. Poljskih pridelkov se odpošilja iz te ostaje na stotine karload vsako leto. Ceste so lepe gladke napravljene povsod. Lahko kupiš farmo pred šolo. Anton Modic je prvi tu kupil in tukaj se je tudi naselil. John Jerina, Frank Makovic in Jožef Novak iz Bradley, 111. so tudi tu uže kupili farme in se naselijo v spomladi. Vsak lahko kupi od 5 akrov zemlje do 640 akrov. Varandi dit in apštrajk dobi vsak kakor hitro plača eno tretjino denarja. Cena zemlji je od 17 dol. do 24 dol. vsak • aker zemlje. Tu se vsak lahko naseli z malo vsoto denarja, ker če rabi denar gre lahko zaslužit v tovarno, ker tu je ovsod polno fabrik različne vrste. Mr. Bright rabi zmerom dosti delavcev. Vsak naj kupi tiket do Fairchild, Wisconsin od tam naj gre k Česniku na Willard, on za vso zemljo.
N. E. FOSTER, president of F. N. E. R.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE ME
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Rojaki naročajte si Am. SI. Samo $1 na leto.
Vihar v Alaski.
Rome, Alas., 26. okt. — V Beringovem prelivu razsaja vihar. Kitolov-ka “Olga” iz San Francisca je na ustju Snake Riverja zadela ob pečino in več obrežnih ladij se je razbilo ob skalah.
Vzrok in učinek.
Raznoteri so vzroki za glavobol, ampak Severovi Praški zoper glavobol imajo neglede na vzroke en učinek: bolečine preženejo. Bolniku podeljujejo občutek prijetne udobnosti, ne da bi škodili želodcu. V lekarnah; 12 praškov za 25c. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.	1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistili	^" 'Jfc.sž /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
ZADNJA PRILIKA
kupiti delnice The Grand Arizona Copper Kompanije po 50 centov. Cena se zviša v novembru na 60c in ne bodo dolgo prodajane po tej ceni.
Menj kot 50 delnic se ne proda. Delnice se prodajo za gotov denar ali pa na 5 mesečnih vplačil. Hočete postati bogati? Tu je prilika za vas!
Pišite ali brzojavite ter pošljite za delnice,- ker čas je kratek.	<
O. E. PETTERSON CO.,
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,
DULUTH, MINNESOTA.
00 in več stalnega dobička ^lnp	jamčimo agentom z im-
■	portiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
Chi. Pboue 521	N. W. Phone 6tJP
MAURICE F. LENNON
Advokat---Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318--321 Barber BldR.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA
309 Granite St.
Joliet, IH»-