Tečaj XLII.
gospodarske, obrtniške in národně.
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 21. maja 1884.
Obseg: C. kr. kmetijska družba kranjska. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice in izkušnje. — Mlekarstvo*
(Dalje.) — Kazjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) — Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) — Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. — Kranjske klobáse pa A. Nagelejevo motovilo. — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske »tvari.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dné 11, maja 1884
pod vodstvom g. barona Wurzbacha. Navzoči: tajnika namestnik gosp. Brus in odborniki: gg. Detelja, Goli,
Jerič, Robič in Souvan.
Pri seji je navzoč tuđi gosp. Karol Luckmann, đružbeni zastopnik v železniškem svetu, ter poroča o svojih predlogik, katere misli staviti pri zborovanju železniškega sveta. On utemeljuje te svoje predloge, kakor je to tuđi storil v kupčijski zbornici, katere zastopnik je tuđi on in koder so bili njegovi predlogi enoglasno za prave spoznani. Gosp. Luckmann pravi, če tuđi on vse te predloge sme staviti samostojno, vendar se mu je zdelo potrebno, kupčijsko zbornico in kmetijsko družbo po njih mnenji vprašati, da potem svoje predloge tembolje povđarjati zamore.
Gosp. odbornik Robič poroča o moravski deželni
postavi za komasacijo posestev, ki ima biti podlaga kranjski postavi o tej zadevi in v kateri se bode tuđi obravnavalo v ênketi, kojo skliče deželna vlada. Poročilo in đanašnjo razpravljanje o njim ima biti vodilo družbenim zastopnikom pri imenovani enketi. — Gosp. poročevalec imenuje velike zapreke, ki jih bode imela vpeljava te postave na Kranjskem, omenja posebno razkosani stan zemljišč, veliko zađol-ženje, različnost zemlje in visoke stroške komasacije. Po đaljšem razgovoru o posameznih paragrafih se seja sklene.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 17. Kako se ozdravi prešič, katerega bolijo noge in težko hodi ? (A. T., župnik v Kopanju.)
Odgovor. 0 tej zadevi kaj svetovati ni mogoče, treba je, da živinozdravnik prešiča na mestu pregleda.
Vprašanje 18. Kaj je storiti, ako pridržuje krava mleko? (J. Fajdiga v Kamniku.)
Odgovor. Krava mleko pridržuje na korist teletu, dalje, ako jo vime boli ali pa tuđi vsled katere no-tranje bolezni. Na sesekove mišice nima krava nobenega vpliva, ker so te mišice nehotne. Z nakopi-
čenjem krvi v privodnicah postane sesek tak , đa ni mogoče z roko pomolziti mleko iz vimena. To nako-pičenje krvi zgodi se vsled stiskanja trebušnih mišić ili prepone. Vsled tega tudi za kratek čas ponehuje dihanje. Pridrževanje mleka ne traja dolgo, ako je pa to slučajno, treba je živinozdravnika vprašati.
Vprašanje 19. Kaj je vzrok, da se poleti mleko sèsiri še svežo in kaki pripomoček je proti tem? (J. Fajdiga v Kamniku.)
Odgovor. Ta pomanjkljivost na mleku pokaže se kmalu po molži ali pa uže med molžo, včasih (na pr. pri vnetici vimena) sèsiri se mleko celó uže v vimenu. Vzroki te pomanjkljivosti so nesnažne mlečne posode, velika vročina, hitra sprememba vremena. Tuđi dolgo časa trajajoči vpliv solnčne vročine na kravo ali vime provzroči to pomanjkljivost kakor tuđi gotove bolezni in pa slaba kisla krma.
Pred vsem treba je dobro osnažiti vse mlečne posode. Ako se najde, da ni nesnaga vzrok, spremeni naj se krmenje ter se dá kravi v štirih porcijah 60 gramov pepelike na dan vselej raztopljeno v pol litra vode. Ako se pa mleko uže v vimenu sèsiri, treba ga je na dan 4- do 5krat izmolziti in vime z mrzlo vodo izpirati.
Kmetijske novice in izkušnje.
Tudi poleti gnojiti sadnemu drevju je dobro ;
z gnojnico ne dobi drevo samo le vlažnost, ampak za-preči se z gnojenjem odpadanje sadja, sadje postaja lepše in drevje bogatejše rodi.
v	#	##
Čišćenje plesnjivih sodov.
Taki sodi izplaknejo se dobro z vođo ; kateri je dodano nekoliko sode. Potem se sod napolni z vođo, kateri je dodano nekoliko solne kisline. Tako napol-nen sođ se pusti stati kaka dva dni ter se ga konečno dobro izpere s čisto vodo.
Najboljši leh, kedar živino napenja.
Jajce se pređre na đveh stranéh ter se izpiha iz njega beljak in rumenjak. Ena luknja se potem za-maši, bodi-si z voskom ali kaj đruzem, skozi drugo
vlije se terpentinov olje in potem tudi zamasi. Kedar^^
161
se zapazi, da živino napenja, rine se živini jajca tako daleč v grlo, da jih mora požreti je brez slabih nasledkov, a izvrstno pomaga.
dva taka Imenovani stroj ima tudi te prednosti,
i I
la i
a
roce a.
Ta lek da se lahko snaži in da ima nizko ceno. Stroj, koji
zamore piniti na enkrat 15 do 35 litrov stane pri Land- und forstwirthschaft. Verkehrs-Bureau. Wien
r
Mlekarstvo.
ni.
u
20 do 28 gold.
24.
22.
»Spisuje G ustav Pire.
(Dalje.)
Alilborii-ov stroj za pinjenje
Amerikanska gugalna pinja
Amerikanska gugalna pinja je sostavljena iz po
dolgaste, na obeh koncili okrožene škrinje Škrinja ima na vrhu dobro
32.)
Ahlbornov stroj podoben je zeló Lefeldtovem (pod. 30.). Pokrov, zračna zaklopnica, veha itd. so popolnem
priprt pokrov,
spodaj
pa
veho za odtakanje pinje-nega mleka in na vsakem koncu roč. Pri delu obeša se ta škrinja na štirih že-leznih drogih v leseno stajalo tako, da se lahko sem in tje guglje. Smetana se
za pinjenje
zadostno
pre-
Pod. 32.
Podoba 30.
kot pri Lefeldt-ovi pinji. Sod tega stroja je na 50krat sem in tje zaguglje.
taki,
svojem obvodu povsod enako težak, zato se pregiba enakomerno, mirno in lahko. Znotraj nima nič ko vin ter je sodček tako vrejen, da se ne izgubi niti naj-manjši del surovega masla. Lopate, ob katere buta v sodu mleko, so pa drugače od onih v Lefeldtovem stroju
giblje s tem, da pade vselej nazaj, ko manja pregibanje, in se tako zbrozga. Pravijo, da se v tej pinji surovo maslo rado spaja, ter da je trpežno.
ozirom na množino, katera se pini, in na splošno vodilo, da ne sme biti napolnjena škrinja nikdar čez polovico, traja pinjenje pri pravi toploci kacih 25 do 50 minut, ter je treba, da se škrinja v minuti 40- do
?
Gugalna pinja z vsebino 30 do 135 litrov stane pri E. Ahlbornu v Hildesheimu 21 do 45 gold.

25.
Lavoisy-ev stroj za pinjenje
ter so boljše sostavljene. Te lopate pospešujejo pi lijenje, narejajo surovo maslo trdnejše in spajajo bolje ščevine (pod. 33.)
Načelna misel tem stroju je taka, kot pri hol-štajnskemu, samo da sod leži ter da je narejen iz plo-
med saboj tolščobne krogljice.
e kupimo tak stroj, je boljše, da si omislimo
Prednosti tega stroja so :
Da se lahko narazen
večjega, ker se naredi surovo maslo toliko hitreje, vzame in čisti, kar je pri pinjah kolikor več prostora ima smetana v sodu. Malo sme- zeló važno, in tane dá se pa ravno tako v večjem stroju v surovo
maslo predelati.
2. da je mogoče, toploto v pinji vravnavati in sicer s tem,
Pod. 33.
Pri E. Ahlbornu v Hildesheimu na Hanoveran- da se zunaj soda doliva po potrebi mrzla ali mlačua skem dobi se tak stroj za 42 do 72 gold, z ozirom na voda. vsebino, katera lahko zavzima 40 do 150 litrov.
23
Centrifugalni stroj za pinjenje
Sostava tega stroja (pod. 31.) je podobna hol
štajnskemu stroju. Sod centrifugalnega stroja
koji
Za izdelovanje tega stroja rabi se liajmočneja plo-
ščevina, tako da izdelovatelj teh strojev, E. Ahlborn v Hildesheimu, jamči za njih trpežnost.
Te vrste stroje dobimo za pinjenje 2 do 24 litrov smetane za 10 gold. 80 kr. do 32 gold. 40 kr.
26.
Angleški stroj za pinjenje
Za izdelovanje surovega masla za dom ali sploh za male množice smetane, to je,
od
do
litrov
je
primeren mali angleški stroj.
Ta stroj (pod. 34.) je celó priprosto in lično izdelan. Vsi posa-mezni deli stroja so trdno iz izdelani, lopatice so pritrjene na osi katera se vertikalno
5
suce
v kateri se pini, je
?
posoda
iz debelega
pa, stekla.
Ta mali stroj se dobi pri „Land-und forstwirtkschaftliches Verkehrs-Bureau Wien, III." z ozirom na velikost za 5, 6 ali 8'/
<2
gold.
Pod. 34.
Pod, 31.
27.
Pinjenje kisle smetane.
ima večjo širjavo kot visočino in pa posebej napravljene mešalne lopate vplivajo močno na hitro pinjenje
uci
>
Pinjenje kisle smetane je najbolj v navadi. Skušnja da se mora po napravi finega surovega masla
165
smetana skisati sama za-se, ne pa na mleku. Smetana
mleko kisa. morajo imeti tako velikost, da mleko stoji
o IMl U V Cl 11 Ci OAlOUtl CUUl(A) £iti OVj llVJ J/Ul J1W> IllAV^lV U » k/inutwmv	iillVJlkV XVIMVV^ mviivjv f vaa^v^u^ 1A11V1VV OUUJi
se mora toraj posnemati še sladka, ter pustiti potem	v njih vsaj 45 centimetrov visoko, 80 centimetrov pa
v posebnih posodah kisati. Kedaj da je smetana do-	tudi presegati ne smé. Mleko v takih posodah se v
volj skisana, to uči umnega gospodarja uže skušnja;	24 do 36 urah enakomerno skisa. Za pinjenje je naj-
predolgo kisanje smetane naredi surovo maslo grenko.	primernejši holštajnski stroj, katerega goni parna sila
Ako temeljne pogoje mlekarstva na tanko izpolnujemo,	ali pa vsaj živalska sila s pomočjo geplja. Toplota
to je, mleko pred vsako nesnago ohranimo,	pri pinjenju mora znašati v začetku 15 do 17 stopinj.
Pinjenje sladkega ali kislega mleka ima sledeče
vvseh mlekarskihprostorih in pri posodah največjo snago v zdržuj em o posode zračimo, prednosti:
potem se skisa smetana ravno prav v
do
dnevih
?
15 stopinj.
Znamenje, da je kisla smetana za pinjenje uže godna, je to! da od žlice, katero v kislikasto, zgoščeno smetano vtaknemo, smetana počasi odteče, da se vleče
Y lanuv.iiiv, oii.vtwuw	v^v ^
ter se sveti. Da je kisanje v smetani enakomerno
?
treba je je večkrat premešati, to še posebno smetana od večih molž skupaj.

ako je
tani. rej eni
Prepočasno, kakor prehitro kisanje škoduje sme-
V prostorih, ki so na novo za miekarstvo pri-^j^xxx, je kisanje počasno, ker manjka v zraku trosa onih gljivic, koje kisanje prouzročujejo. Ako je kisanje
prepočasno, smé se dodati smetani 1 odstotek kislega
mleka, toplota se pa za pa kisanje prehitro, dodá
ali
stopinji poviša. Ce je
;
se posnetega sladkega mleka toliko, da se toplota smetane zniža za nekaj stopinj. Slabo je pa pridjati kisli smetani sladké ter to zmes p j n j it i.
Pri pinjenji kisle smetane zapazimo včasili uže v pričetku vskipenje in spenjenje smetane čez pokrov
Vzrok temu je navadno prenizka toplota, naj-
pmjm.
večkrat pa nečistost. V tacih slučajih treba je od-vzeti iz pinje toliko smetane, da je napolnjena do na-vadne visine, potem se preneha pinjenje za 10 do 15
minut, toplota se nekoliko poviša in počasí pini naprej.
28.
Pinjenje sladké smetane.
Iz sladké smetane izdelovati surovo maslo je teže. Treba je piniti pri nižji toploti in hitreje pregibati
tam
pinjo ali stroj. Pinjenje sladké smetane je umestno, kodar se posnema mleko s pomočjo mrzle vode ali ledu. Ko je smetana posneta, dovedemo jo do primerne toplote, to je, od 12 do 13 stopinj, ter jo takoj spinimo. Kajti sladka smetana za izdelovanje
sladkega
;
surovega masla se ne sme hraniti niti pol
dneva, ker dobi sicer surovo maslo grenek okus Tuđi voda ne sme priti v dotiko s sladko smetano ali su-
rovim maslom iz take
smetane
izdelanim
m
celó
pinja naj se splaknuje s sladkim posnetim mlekom.
Surovo maslo iz sladké smetane ima v sebi naj-manj sirove tvarine in vode, je toraj najfinejše in naj-stanovitnejše. Kakor uže gori omenjeno, treba je sladko smetano hitreje piniti. Pri vertikalnih strojili pod. 27,
33 treba je zasukati lopate v minuti do
28
?
29
?
31
?
14krat, pri druzih strojih 50 do 70krat. je pinjenje končano.
dobri uri
29.
Pinjenje mleka.
Kakor se dá narediti surovo maslo iz sladké ali
Prihrani se posnemanje mleka ; vsled tega se
ako je bila tudi toplota primerna, to je, če je znašala pa rabi
2. manj prostora, posod in delà, in
dá se sesirjeno mleko koristno porabiti za iz
delovanje surovega masla.
(Dalje prihcdnjie.)
fèova postava.
Razjasnilne stave
opombe
vladine
nacrtu
po
dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti.
(Dalje.)
Napak bi sicer bilo, opiraje se na te pomislike, nasledke razdelitev zapuščin smatrati za poglaviten vzrok, iz katerega izvira zadolževanje, vendar pa se mora pripustiti, da je ravno ta razdelitev stvar, pri kateri postavodajstvo najlaglje vmes poseže, ker bi bilo za pomoč na drugih delih treba zeló obširnih priprav
in naredeb
?
da
se ono zeló s sredstvi, katera bi se
rabila, ne povekšalo, nad to pa bi ravno pri prvo ome-njenem sredstvu še velik del ljudstva s sploh veljavnim pravnem mnenjem postavodajstvo podpíralo.
Iver uže stareje avstrijsko postavodajstvo je temu predmetu skazovalo posebno skrb. ker je bilo dedovanje pri kmetijskih posestvah v vseh avstrijskih deželah, razun Dalmacije, Primorske in Kranjske, vredjeno po posebnih političnih, od splošnega dedinskega prava raz-
ličnih postavah.
Podlaga temu dedinskemu nasledstvu
pri kmetijskih posestvah, vredjenem v posebnih politič
nih postavah sta bila dva glavna načela:
Da se je
5
kmetijsko posestvo oddajalo enemu samem u deđiču ne da bi se bilo dejansko ali idealno delilo med več dedičev, ako so bili, ampak te sodediče odpravil je pre-jemnik sam, ako v ta namen ni zadostovala druga ded-ščina. 2. Da se prejemnik ni smel preveč obreme-
Drugo to
. patenta da „se ima
niti z deleži, katere je imel dati sodedičem. načelo izraževalo se je posebno v določilu
od dne 9. oktobra 1795 (J. G. S. N. 258),
v slučaju cenitve vrednost z ozirom na vse okoliščine tako določiti, da more nastopajoči posestnik na do-mačiji dobro shajati."
Postava od dne 27. junija 1. 1868. drž. z. 1. št. 79 bile so navedene v §. 761 o dr. z. omenjene posebne
politične postave o dedinskem nasledstvu pri kmetijskih domačijah dejane ob veljavo.
letih 1868. do 1869. so bile vsled tega res v
kisle smetane, dá se tudi narediti iz sladkega ali kis- enajstih deželah omenjene omejitve proste razdelitve pre-lega mleka. Pinjenje sladkega mléka je sedaj klicane, in to v Bukovini s postavo od dne 24. aprila
?
še malo v navadi. Toplota mora znašati tu 8 do 11	1868. št. 5 in od dne 13. oktobra 1868. št. 15., na Mo
stopinj. Pini naj se po priliki tako hitro, da se za-	ravskem s postavo od dne 24. septembra 1868. št. 25.
suče os pri vertikalnih strojih 150krat, pri druzih 70	na Stajarskem s postavo od dne 24. septembra 1868.
do 80krat v minuti. Za pinjenje potrebujemo 2 uri.	št. 17., na Gorenje-Avstrijskem s postavo od 26. sep
Pinjenje kislega mleka vrši se pa tako-le: tembra 1868. št. 15., na Nižeavstrijskem s postavo od
Mleko, kar se ga v enem dnevu namolze, zlije se
oktobra 1868. št. 14. ; na Predarelskem s postavo od
skupaj v eno posodo, ter postavi v hram, katerega to- 15. oktobra 1868. št. 46., na Šleskem s postavo od 16.
plota znaša 10 do 15 stopinj.
Posode
?
v katerih se oktobra 1868., št. 21.; na Solnograškem s postavo od
*
166
22. oktobra 1868. št. 28., na Gališkem s postavo od novembra 1868. št. 25. ; na Koroškem s postavo od
na Ceskem s postavo od 20
novembra 1868 decembra 1869
št
29 152
Po vsem tem so danes ve
ljavne naredbe gledé dedinskega nasledstva pri kmetij- izdatno podpirati.
Vse tej volilski komisiji pripadajoča razsodila so konečno veljavna.
Politična uprava, oblastva in županstva imajo dolž-nost, volilsko komisijo pri izvrševanji volilskih poslov
skih domačijah samo še na Tirolskem
(Dati
prihodnjic.)
Narodno-gospodarska stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
Komisija uraduje v prostoru trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Zbornica mora preskrbeti potrebno pomožno osobje. Volilski stroški se pokrijejo iz zbornične blagajnice.
Volilska komisija sestavi na podstavi zbor-ničnih popisov in če je zbornica razpuščena (§.
kona
uradnih pripomočkov, ki so pri roki, po posamičnih kategorijah volilske imenike, kateri obsezajo v razpre-delkih volilčevo imé in njega priimek in obrt, kraj nje
za-
o trgovskih zbornicah), eventualno na podstavi
imenu ženskih ali takih oseb, katere so pod za- govega podjetja in po koliko plačuje davka, ter jih, do
krilstvom (varuštvom) ali skrbstvom, ter imajo samo v
ločivši zapadni rok 14 dni za vložitev ugovorov
>
ako bi
svojih rokah tako trgovino ali kakošen obrt, voli upra- jih kaj bilo, razpoloži javno in to pri c. kr. davkovnih vitelj njih posla. (§. 7., alin. 4., zakona o trgovskih uradih in pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Ob ugovorih razsoja volitvena komisija ter naznanja svoja razsodila ugovornikom.
Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imeni-kov razdá volilska komisija izkaznice in glasovnice za
zbornicah.)
Rudarska društva, tovarniške ia trgovske družbe, društva, vkupni imetniki svoboščin in vse take skupne osebe imajo samo po en glas.
Volilsko pravico izvršuje tista oseba, kateri pristoji volitev ter jih razpošlje z razpisom volitve volilcem.
zastop podjetja po zakonu ali po pravilih.
Izvoljeni smejo biti tišti trgovci in obrtniki, kateri
8., zakona o trgovskih zbornicah.)
razpisu volitve stoji, koliko članov je po posam-
kategorijah (volilskih razredih) voliti in
so avstrijski državljani, so 30. leto svoje dobe navršili nih volilskih ter imajo uže vsaj tri leta vsa svojstva, kakoršnih je kateri dan ter katero uro se bode volitev pred volitveno treba volilcu in redno domujejo v zborničnem okraji. komisijo vršila ali po ustnem glasovanji ali da se na-
Niti voliti, niti izvoljeni biti. o trgovskih zbornicah.)
»
alin. 10, zakona pisane glasovnice osobno oddadó (§. 9. zakona o trgovskih zbornicah), ter katero uro se bode ustno glasovanje
Razen tega ne morejo izvoljeni biti: trgovci, kateri in oddajanje glasovnic končalo.
so padli v konkurz, dokler ne dobijo zopet sposobnosti.	Razven tega je v razpisu volitve naznaniti dan, do
(§§. 246 in 253 konkurznega reda z dné 25. decembra katerega morajo, če se volitev vrši z dopošiljanjem po
zakona o trgovskih
1868., drž. zak. št. 1 iz 1869.
volilcih podpisanih glasovnic (§.
i
6.
Pravi zbornični člani se volijo v neposrednji zbornicah), napisane in podpisane glasovnice z izkazni
volitvi.
čami dospeti k obrtnemu oblastvu prve stopinje
okraj
Pravi člani se volijo za šest let. Kedar minejo tri nemu glavarstvu oziroma magistratu in občinskemu uradu
tedaj v 31. dan decembra polovica članov izstopi v mestih z lastnim štatutom).
Volitve trgovskega in obrtnega odseka oziroma po-
vimi volitvami. Ako jih ima več po enoliko službenih samnih njihovih volilskih kategorij (volilskih razredov)
leta
po redu svojih službenih let in ti se nadomestijo z no-
let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Izstopivši se smejo se smejo
vršiti
v primernih presledkih , katere določa
spet voliti.
volitvena komisija.

5
alin.

zakona o trgovskih
Ako se med časom ene volitvene dobe izprazni eno zbornicah.)
ali več zborniških mest, tedaj zbornica za prave člane
Volitveni rok je določiti tako, da presledje do gla
pokliče one, kateri so ob zadnji volitvi dobili po največ soštetja zadostuje, da se morejo glasovnice volitveni glasov za prej izvoljenimi v dotičnem volilskem raz- komisiji oddati in doposlati. (§. 8.) redu.
Razpis volitve z glasovnicami in izkaznicami vred
Kdor se tako pokliče, službuje potem samo do
prve volilske dobe. (§. 6, zakona o trgovskih zbornicah.)	mora volitvena komisija po obrtnem oblastvu I. stopinje
Politično deželno oblastvo postavi ob enem	tako doposlati, da se z ozirom na kraj, kjer je volilčevo
pri razpisu volitev volilsko komisijo, da volitve priredi	podjetje, zgoraj navedene tiskovine uredé po občinah in
dodavši jim po občinah spisane popise izročé zazname-
Volilske komisije prvosednik je komisar, katerega	novanim obrtnim oblastvom, katera jih vročé volilcem
v to imenuje trgovski minister.	proti dostavnemu izkazu, in sicer v mestih z lastnimi
Volilska komisija je sestavljena iz enega občinskega	Statuti neposredno, drugod pa potem občinskih uradov.
V •
m izvrši.
svetovalca Ijubljanskega mesta in šest zborničnih zastop-nikov, in to iz dveh članov obrtnega odseka, ter vrhu se mu na izvoljo, da voli ali a) ustno,
Volitev se vrši javno. Kdor hoče voliti, daje
da svoje
tega tudi iz zapisnikarja. zbornicah.)
i§.
>
ali
zakona o trgovskih možé na glasovnici zapisane sam podá volitveni komi-
da oddá poleg izkaznice glasovnico s svojim
Občinskega svetovalca Ijubljanskega mesta,	im^uum rurouuu, ™ —
tudi zbornične zastopnike imenuje politično deželno ob- tera jih komisiji dopošlje.
kakor
S1J1
ali
imenom podpisano, obrtnemu oblastvu
stopinje
j
ka
lastvo v člane volilske komisije.
Glasovnice se morajo odprte ali zaprte oddajati ali
Občinski zastop in zbornica imata pravico, v tem dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah pa mora biti zunaj
staviti političnemu deželnemu oblastvu predloge.
zapisano ime volilčevo.
Tišti volilci, kateri volijo tako, da dopošljejo napi
Ce se je zbornica razpustila (§. 23. zakona o tr govskih zbornicah), pokliče politično deželno oblastvo sane in podpisane glasovnice (alinéa 1, sub c), morajo
nekatere zaupne može izmed trgovcev in obrtnikov v svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku
volilsko komisijo.
oddati obrtnemu oblastvu I. stopinje, kjer je podjetje Komisija ima naslov: C. kr. volilska komisija tr- ali jih temu oblastvu doposlati. Glasovnice z izkazni
govske in obrtne zbornice y Ljubljani.
čami vred dopošiljajo se lahko po c.
pošti
j
po c.
167
davkovnih uradih ali po občinskih uradih , pa tudi po
lastnih poslih.
Glasovnice, katere po preteku
določeaeg
roka
obrtno oblastvo sprejme, se ne vzprejmo
Obrtno oblastvo
stopinje odpravi přejete glasov
nice poleg izkaznic, uredivši jih po občinah te
• •
v
Jim
njenega
zaznamenovane spiske volilski komisiji v roke na pridelovanj načelnika.
Prvi njegov nasvet se glasi:
„Kmetska euketa pripozna kot poglavitne pogoje za obstanek ter zdravi napredek kmetijstva na Kranjskem :
Kmetsko gospodarstvo naj se tako vravná, kakor zahtevajo to razmere sedanjega časa, toraj naj se gleda dodavši bolj na pridelovanje dobre krme za govejo živino, kakor
žita
ker so čisti dohodki pri živinoreji
n^i'rlnlAim«;.! + » U
Ko občinski uradi zopet predložij
v
mnogo večji, nego pri pridelovanju žita
zazna
menovane spiske obrtnemu oblastvu I. stopinje
prilo
Gosp. Robič povdarja, da bo
magati, ako se napake zatirajo v korenini
tedaj mogoče potem oziru
žiti morajo dostavne izkaze ter nedostavljene pošiljatve potreba bo najprej skrbeti za boljši poduk v ljudskih
vrniti volilski komisij
10
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice
gla
šolah zlasti gledé kmetijstva. Tudi graja nepotrebne
stroške kmečkih prebivalcev
zapravljivost, ki se raz
sovnice, razpis volitve) , kakor tudi vse vloge volilcev deva pri nepotrebnih rečéh. Mladi ljudjé kadé drage
pošiljajo se volitveni komisiji po pošti poštniue prost
če se v napisu pristavi: „
in obrtne zbornice v Ljublj 0 trgovskih zbornicah.)
. 11.
volilskih zadevah trgovske
u
22
Î
alin
i
cigare ali smodke, celo majhnim otrokom dajejo ciga
Konečno nasvetuje êuketi izreči, da naj se popol-
Ker pa ena
rete
zakona nem predrugači sistema
šolskega poduka
Na določeni in volilcem naznanjeni dan iz-vršuje volitvena komisija glasoštetje. Na glasovnice, katere dojdejo med glasoštetjem, se samo tedaj ozira, in se glasi
poznejših toček govori o šolstvu, sklene se o Robičevem predlogu glasovati pri omenjeni točki.
Detela bil je sprejet brez ugovora
Drugi nasvet g
če so bile pri obrtnem oblastvu pravočasno oddané
odst. 5.)
Volitvena komisija odpre doposlane ali osebno od
»
ivinoreja naj se povzdiguje toliko gledé množine
kolikor gledé plemena
dane zaprte glasovnice še
tedaj pred glasoštetjem
Tretj
nasvet se glasi
5
»
Zemljišča naj se dobro in skrbno obdelujejo
ter
v dotično
ko je osebno glasovanje uže dokončano.
Med tistimi, kateri smejo biti izvolj volilsko kategorijo (volilski razred), razsoja podpolovična se obrača na kultiviranje travnikov in senožet večina glasov; kedar je po enoliko glasov, razloča žreb
naj se gospodari v ta namen posebno z gnojem boljši, kakor je do zdaj sploh navada, posebna pozornost naj
dalj
katerega potegne kdo izmed volilske komisij
naj se rabi
dobro kmetsko orodje, posebno železni
12
Volilska komisija razsoja o veljavnosti vo- druzih deželah
plug, kateri se rabi uže zdavno z najboljšim vspehom v
litve in razglaša uradno konečni posledek volitve.
Izvoljenim članom naznani volilska komisija, da so izvoljeni.
Če v osmih dneh od tistega dne, katerega je do
(Dalj
prill.)
Slovstvene stvari.
kazano
?
da je to bilo izvolj
osebno vzglašeno
od
da hoče
. ka-
njega ne pride volilski komisiji nič izrecila, volitev prevzeti, tedaj se za izvoljenega šteje tišti teri je v isti volilski kategoriji (volilskem razredu) za
njim dobil naj več glasov.
Volilska komisija oznanja trgovskemu ministru po c. kr. političnem deželnem oblastvu izvoljene člane, pri-stavljaje, iz kake volilske kategorije (volilskega razreda)
Kranjske klobáse pa A. Nagelejevo
mo
tovilo.
*
kateri
13
Trgovski minister določi dan in uro
?
kdaj
naj se otvori, oziroma ustanovi novoizvolj
zbornica
Spisal Belobrk Naglie.
V
,Silo za ognjilo'. Srb.-krv. poslovica.
„Wurst wider Wurst". Nemška poslovica.
Po stari, hvale vredni navadi pošilja mi star prijatelj o Veliki noči poleg velikonočnega blagoslova „za prijazen spomin" tudi izvrstnih kranjskih klobas domaćega pridelka. Kakor kako detetce bile so letos zavité v pisan, ali prav za prav ,tiskan povoj4. Odvivši ga
Zbornico otvori tega ministra pooblaščenec, ter po- brez zamude, ugledam, da je bil Dunajskih nemško
tem předá prvosedstvo po letih najstarejšemu članu
.prepeličarskilr novin večernik
L).
10. jan.
Tretja seja ênkete o kmetskih razmerah
na Kranjskem
bila 18. aprila t. m. ob devetih dopoludne. Predse-doval je g. deželni glavar grof Thurn, vdeležil se je
í
_______ („N. fr. Pr."
Čudna krščanska misel, da gre vrli moj pri jatelj zavijat svinjskih klobas v ,prepeličarski list! — Pa ker je, to je. Mož ima preveč posla in ne utegne paziti na take malenkosti. Jaz po svoji stari muhasti navadi pa začnem zdaj hitro ,paperkovati4 po závitku, t.
tudi te seje gosp. deželni predsednik baron Winkler
>
zapisnikar pa je bil
Kl un. Ker zarad prekratkega
pre
časa ni mogoče bilo zapisnikov sestaviti, da bi se brali in odobrili od en&ete same, odločita se po nasvetu
čitati ga iz radovednosti, ne bi li našel v njem kakega dobrega zrna, kakor ga najde brbaje po smetji celó šlepa kura.
Nisem se kesal; kajti na poslednji strani primejo
mi se oči tolstih besed: ,gnr (Styarafteriftit bež
predsednika deželna odbornika
Detela in Do
fcifdjen
rt
lenec, da bosta prebrala in potrdila zapisnik.
Gosp. Detela za tem poroča o četrti točki pro-, Kako naj se skrbi za povzdigo kmetijstva, ter
grama,
meni, da glavni vzrok čedalje večjega propadanja kmetijstva je, ker kmetovanje ni več v soglasju in primerno potřebám sedanjega časa. Skrbeti je treba toraj v vsakem oziru za boljše obdelavanje, za napredovanje v raznih strokah, za zboljšanje živinoreje itd. On toraj nasvetuje naslednje sklepe, o katerih naj se vrstoma prične razgovor.
tiutf*
SialeftS* »on 9Î a g e I e.' Slišal sem uže ta-čas praviti o tem strašno zanimljivem spisu tega pre-učenega brata mi (po Adamu); pa nisem bil tako sre* čen, da bi ga bil dobil v roke; a da niso bile va-nj zavite poslane mi kranjske klobáse, ne bi ga bil mo-rebiti čital vse žive dni, ter se kesal še na onem svetu.
Ne změnivši se ni za kráče niti za klobáse, srebal
sem naglo kakor žejna žaba ,tiskano vsebino
«
Oj, ko
lika slast! Nisem mogel strpeti, da se ne bi čitaje bil
večkrat sladko nasmijal, da, celó
zahohotal.
*) Primeri: „Z inotovilom streljati" (,23ocfe fđriefjen'.)
168
Varate se pa, če mislite, da se je blagi moj bratec s svojim jezikoslovnim razglasom hotel samo ,osvetiti4 štajerskim Slovencem, a zlasti prvakom zato, ker mu je bilo malo popřej prepovedano z Dunaja — saj veste kaj. — Meni pravi moj... nos (ki je zaohal uže mar-sikaj, česar ne bi bila izmodrovala najmodrejša glava), še nekaj p o s e b n e g a. — Kaj takega ? — Da ... da ... da je hotel gosp. A. (Anton) Nage le s svojim glasovitim umotvorom všemu nemškemu svetu, posebno pa ,merodajnim Dunajskim krogom4 molčé dopovedati tudi to, da ni trebavposlej nemškim uradnikom po dolenjem fctajerskein ali Štirskem . . . več nikake svedočbe o zna nj i slovenskega jezika, češ, saj je slovensko narečje ondod že tako ponemčeno, da se peščice ostalih slovenskih besed trd Nemec med slovenskim svetom lahko nauči — za dva ali tri dni.
Jeli, da moj n o s ni tako zabit,*) kakor nekateri člověk, ki misli, da je prebrisan, sam Bog ve, kako?
Ali, premili bratec A, kako, da vidiš bratu v očesu troho, v svojem pa ne čutiš bruna? — Naštel sem namreč v tvojem kratkem nemškem spisu več od 60,
reci šestdeset tu jih besed (nevštevši onih, katere se ponavljajo). Evo jih!
1. Œfyarafteriftiï (gr.), 2. ®ialcft (gr.), 3. ^emfen
(sloveu.), 4. oftentatis (lat.), 5. Sdjuíe (iz grško-latinske ,schola4), 6. attentat, 7. geregeít (iz ,3řegel4, a ta iz lat. ,regula)4 8. ^ćibagogif, 9. ^eruafen^reffe (greffe za ta po-mèn iz franc, ,1a presse4, a ta iz lat. .premo, pressi,
pressumO, 10. SSJietabore, 11. «et, 12. planma&ig ($fan iz
lat. ,planum4, uprav ©bene, glačfye, kesneje = ©runbrifê), 13. formenarni (gornt iz lat. forma, ©ejklt itd.), 14. faíonfafyig (©aton, franc, salón = ®efelljtyaft$iaat, tudi Si U berfaaï ; rabi Nemcem še le od 18. stoletja; Weigand); 15. fcisparat (lat. = ungleid)artig), 16. SJolKelemente ((§ie= ntent iz lat. elementům, nem. Ur= ali ©rnnfcftoff, «nfangê* griinbe), 17. Slbria, 18. $rone (iz grško-lat. xoQœvrj, corona), 19. ©cepter (iz grško-lat. g-atitttqov , sceptrum = ©tiiçe, ©tab, £errfd)erftab), 20. Snbnftrie (lat. — a, îeit, eifrtger gleiŘ, 23etriebfamfeit, zdaj ©etoerbe), 21. Sfyaum* ntften (iz novo-franc, besede ,chauvin4 = patriot nnter alien Umftdnben', iz priimka Chauvin;**) od tod tudi efyaubimamuS namesto dveh tujek: ,abfoíuter ^atriotičmuš', rabi tudi za ©ngenontnienfyeit flxr etne befítntmte s2lnficfyt ober
$artei, tie ofyne gefyorigeš Urteit nur auf ©efiifyí unb 2etben=
fdjaft berufyt; GEfyaufcimft je pa njegov privrženec); 22. kultur (lat.), 23. SDïaffe (iz lat. massa = ^lumpen, jufam* menljangenbe SKenge), 24. 9îuine (iz lat. ruina, tako tudi
.Ruin'. m. ; ruere = fatten, ein* ali t>erfatlen) ; 25. £eçifa (množina grški besedi foÇixôv, razumevaj {hfitiov = 23udj; kajti leÇixôv je srednjega spola prilog iz foÇwôç = ein 2Bort betreffenb); 26. Moment (iz lat.), 27. national (lat.,)
28.	garce (iz franc. ,farce4, a ta iz lat. .farsus4 au$ge= ftotft, farciere auêftepfen): giillfei, 2«engftucf, ^offenfpieí ;
29.	(áaricatur (iz lašk. caricatura — Ueberlabung, a ta iz sred.-lat. caricatura = ftarrenarbeit), 30. in 31. ,9?attonali= taten^rinjip4 (prav za prav dve tujki, obé iz lat.), 32. ntaterietí (iz franc, matériel, a ta iz lat. materialis; materia, ©toff itd.).	(Dalje prih.)
*) Ta člověk je zabit, to se pravi vsaj po doljni Avstriji ,vernagelť , pa ne ,v e r s c h 1 a gen', kakor grešé mnogi Slovenci, govoreč po nemški, a misleč slovenski ; kajti ,verschlagen< je = ,listige' (Einer, der es hinter den Ohren hat). Ta slovenski greh pa svedoci, da nas nemški duh vendar ni še presunil tako, kakor bi někdo rad.
**) Tako se zove v Scribe-jevi gledišni igri: „Le soldat labourer" vojščak, Napoleon I. brezpogójen obožova-
telj ali ,občudovatelj4.
Naši dopisi.
Z Dunaja 18. maja. (Obrtnijski red. — Pazar.) Obrt-nijskega reda VI. poglavje začelo se je obravnavati v
državnem zboru minuli petek, potem, ko je levičarje kuja minula in so se zopet vrnili v zbornico, s krikom, da jim je predsednik Smolka storil krivico — v srcu pa vendar prepričani, da ni bilo tako. Ako so levičarji tudi v svoji „nemški" jezi vse drugo pozabili ; toliko računarske učenosti jim je menda vendar še ostalo, pre-šteti, da je 127 več kakor pa 108. Ostalo je namreč
po odhodu levice v zbornici še 127 poslancev desničarjev in Coroninijevcev; v klubu levičarjev, ki je koj po iz-hodu zboroval, našteli so pa 108 udov.
Ravno ta razmera glasov je toliko bolj verjetna pri oporečenem glasovanji, ker je bil tudi v ravno tem vprašanji dan prej predlog manjšine levičarske zavržen z večino 15 glasov.
Ko je tedaj levičarje kuja minula, vrnili so se v petek po dvadnevnem počitku zopet v zbornico, in poleg nekega „zavitega44 ugovora, katerega je Smolka takoj rečno popravil, vložili so prav v dokaz lastne krivice predlog, da naj se opravilni red predrugači tako, da se zabrani napačna izjava predsednika gledé izida glasovanja in naj se v ta namen voli odsek petnajsterih.
Pri obrtnijskem redu postavili so se pa levičarji tudi uže pri splošni razpravi na noge, so dva dni govorili večidel zeló strastno zoper postavo, posebno od-likoval se je v tem oziru jud Auspitz, konečno pa so včeraj popoiudne krog pol 4. ure brez izjeme glasovali vsi za prestop v nadrobno razpravo. — Od desnice odlikovala sta se pri tej razpravi gališki profesor Belinski in pa knez Alojzij Lichtenstein. — Naclrobna razprava trajala bo bržčas ves prihodnji teden.
Minuli petek popoiudne imel je Dunaj zopet hud dan, deloma podoben 8. decembra 1. 1881. Pogorelo je namreč gledališče „Stadttheater". Ogenj pričel se je uže ob pol 4. popoiudne, gledišče bilo je tedaj prazno, in ravno to je velik razloček med požarom tega gleda-lišča in pa onim 1. 1881. Zgorel ni nihče, poškodovanih bilo je 18 gasilcev, ker je bil požar velikansk tako, da je zgorela tudi še soseclna hiša in je bilo celo poslopje
„Gartenbau-Gesellschaft", kjer je ravno razstava hišne
oprave, v veliki nevarnosti. Škode je neki 300.000 gld., katera pa zadene zavarovalna društva. — Ogenj bil je tako velik, da so iskre pa tudi večji ogorki padali celó
v precej oddaljen mestni vrt „Stadtpark44.
Goreti je začelo pod streho in prej ko ne zatrosil je ogenj delavec, ki je snažil pogrinjala.
Iz Gorice 11. maja. (0 avstrijsko-italijanski komisiji. Konec.) Nek gosp. Vrancovich, ud dež. zbora dal-matinskega, je neki osebi v Gorici menda izustil se, „da beneške ribiče (kiodžjote) bi morali iztekniti, ko bi jih ne bilo, torej da le naj jim ostanejo še nadalje neomejene pravice, ribariti ob avstrijskih bregovih. Mi pa odgovarjamo, da Avstrija bi morala lastne ribiče podpirati, povzdigniti in vzgojiti, tudi ko bi jih došlej ne imela, in ko bi bilo znano, da naše obmorsko prebivalstvo ni sposobno za ribarjenje. To zahtevajo vse analoge drugih vrst in strok državnega gospodarstva, za katere stroke se snujejo šole, se izdajejo velike vsote in se, dokler je treba, plačuje tudi hudi davek v obliki brambenega daća (col). Zakaj bi se kazala nedoslednost edino na toliko važnem polji doma-
čega morskega ribarstva?
Najbolj šepast in perfiden pa je izgovor onih izdaj-
skih, avstrijskih italijanskih listov, ki opozarjajo na to, da pred 1866. 1. so beneški ribiči mirno ribarili ob sej danjih avstrijskih bregovih na Adriji, in da samo zda-
169 ~
jim nasprotujejo avstrijski obmorski Slovani je zato irredentovski tehnični izraz).
»
croatofili44
Ravno temu možu gre pa tudi v prvi vrsti hvala
Tem
n
domoiju- da se je golo ozadišče trga, letos uže šesto leto,
i
na
bom

patriote" se v resnici imenujejo) bi morali v državne stroške pogozdovalo, — samo letos potrošilo se
Avstriji zaresno vendar odgovoriti, da pred 1.
1866. tudi je samo za delo čez 2000 gold.
in ravno tako gre
brambenega daća niso Avstrijci plačevali za blago iz temu možu hvala, da se bode prav v krátkém v trgu onih dežel, ki so dotlej pripadale k Avstriji, da ga pa lepo, s potrebnim vrtom previđeno bolnišnico zgradvati
ULim VA^V,*,	—	. ------O ~ r ~ ~ ~ r ~ 7 ~ i -------- * *----I---' ----"
zdaj morajo prav visoko plače vati, potem pa, pričelo, za katero bode pa srenja le majhni del stroškov da mora Avstrija najprej za svoje prebivalce skrbeti, ki nositi morala.
• #
dajejo gmotni in krvni davek
?
ne
gledé na to
ima
Italija okolo in okolo sebe morske bregove
»
, da tedaj
dovolj pogojev za njeao ribiško prebivaistvo.
Pa
ne
Iz vsega navedenega je razvidno, da je vipavski župan, gosp. Karol Dollenz mož, kateri za srenjo tako skrbi, kakor prej ko ne nobeden njegovih predaikov za
razgovarjajmo se dalje z ljudmi, ki škilijo vedno čez	njo skrbel ni, in da nosi pač zasluženo zlati križec s
meje avstrijske, dasiravno pogoje za življenje iščejo in	krono, katerega mu je presvitli cesar podeliti blagovolil.
nahajajo v državi, katero drugam prodajajo. Žalostěn	Previdni del vipavskega prebivalstva ga tudi zarad za-
pa je pogled v bođočnost, ki nam slika uže naprej hude	slug za sreujo in dolino čisla, dasiravno je gola res-
prizore, ko bi se boji na jugu nasproti sosedni nam dr-	nica, da ni mož gledé narodnjaštva na najboljšcm
flb	_ ^ _	_	_ ^	a.	«	m	m	A •	•	•	^	*	-m m	«	A	A	___ ^
žavi ponovili. Gledé na sklepe mednarodne komisije pa no, se najdejo pa uže tudi taki srenjčani v Vipavi (trgu)
kateri ga le vedno sumničijo, kateri mu, kjer le mogoče
To godi se pa iz gole zavid-osobito ker take ljubeznjive osebe za pregovor
upamo
pred oči, in da bo še kdo
da veščaki onega shoda niso stvari izgubili iz-
drugi poslednjo besedo iz-pregovoril, predno se bođočnost avstrijskih ribičev na Adriji stalno določi. Bodi poslednjim Avstriji in njim v prid osoda mileja !
Vipave 14. maja. (Izv. dopis.) Srcé se je za-
, ko je
prošli teden iz časnikov zvedel, da je za reguliranje po
polena pod noge lučajo nosti
i
«
čevlj
ostani pri svojih kopitah" nič vedeti nočejo
smijalo vsakemu Vipavcu, osobito pa Tržanu
Pri vsem tem je najboljši to, da se župan za vse zlob nosti še niti zmeni ne, ampak srenjske zadeve čisto flegmatično, pa po pravi poti, naprej vodi.
Ljubljane
( Tržni
toka Močilnika od visoke deželne vlade 6000 gold., in
ed za ljubljansko mesto)
od si. deželnega odbora pa 1000 gold.

toraj
skupaj . da
čas so „Novice" v obširnem članku izrekle upanje
Svoj
da
se bode
s trte zvito „veliko narodno
vprašanje
u
0
tržnem redu za mesto ljubljansko od druge strani, kot
7000 gold, privoljenih. Je pa res uže sKrajni čas,
se Močilnik regulira, kajti Skandalozno je uže videti,	finančnega odseka mestnega zbora prav kratko in do
kako dobrih 12 let sem zaporedoma, pri vsakem količ-	konečno rešilo, tako se je tuđi zgodilo, kakor piše
— — i-.«™:	t i»4.u Tukajšnja c. kr. deželna vlada ni čakala
iz struge izstopi,
ter
kaj večjem dežju pod Dobradom se čez senožeti in čez cesarsko cesto proti Gradišči raz
List
n
mestni magistrat
?
da
lije.
naznani nov sklep mestnega zbora Pri vsaki taki priliki — in v enem samem letu v tej zadevi, ampak izđelala je sama tržni red ter ga
našteje se jih lahko do 10
12
razorje ta voda čisto je v slovenščini iu nemščini sostavljenega poslala mest
da ga tako tudi razg
tem
pod Dobradom, in večinokrat tako, da se na gotovem nemu magistratu mestu s težkim vozom niti naprej ne more; ob enem činom resila je naša c. k. deželna vlada omenjeno vpra
oblati in zanese sosedne senožeti tako, da je groza šanje najbolje. Nara\
je
?
đa mestnemu zboru ni ho
videti.
tela
ti p ri 1 i k
tud
na nemške besede trž
Skoro tikoma pred trgom, po starem pri tako zva- nega reda merodajno vplivati
»
odkar
nem Mikolavem mlinu, in po novem pa pri gosp. De- ponudbo tako odločno po robu postavil
se je zoper ono
Upamo
da
peris-ovi vili stopi ta iz Močilnika utekla voda, spojena bode sklep te dogodbe vendar marsikomu v poduk za s potočičem Hacka imenovanem zopet na cesarsko cesto, prihodnost.
(.Kamniška zeleznica) Iz dobrega vira se nam naznanja, da vlada namerava letos na jesen državnemu
zboru predložiti načrt postave o podpori za zgradbo železnice iz Ljubljane v Kamnik.
vršila se bode v tu-
v trg ali pa
iz trga ven
kjer jo v drugič razorje, zraven pa tudi še toliko na globoko in dolgo preplavi, da se kar po več dni zapo redoma na gornji strani peš priti ne more.
Zdaj bode te nadloge vendar enkrat konec, in komu
Nikomu drugemu, ka-
Ako
gre v prvi vrsti hvala za to? kor vipavskemu županu, gosp. Karolu Dollenzu.
se ne bil on za reguliranje Močilnika „na pravem mestu in osebno tako energično ne potegnil; sam Bog vé, koliko let bi še svoje škandale uganjal.
Ravno temu možu gre pa tudi hvala, da se je velik,
(.Razglas) 26. junija t
kajšnji podkovski šoli skušnja iz podkovstva. Oni kovači, kateri niso obiskali podkovske šole, pa se vendar želé podvreči skušnji,
podpisanem vodstvu.
se oglasé
na Nanosu ležeči, dosti čez sto oralov mereči planinski pri vodstvu, pašnik Ravnik, z vsem potrebnim ovčjim stanom, prav	Vodst
po ceni vipavsKi srenji v vlast pridobil, kateri jej vsako leto blizo do 1000 gold, najemščine donaša.
do 15. junija pri se začne polletni poduk iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa v tukajšnji podkovski šoli za učence, kateri so se oglasili
p o d k o v s k
v Ljublja
(Nov
vozni
Ravno temu možu gre pa tudi v prvi vrsti hvala, za čas od 20. t. m. naprej
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški.
red Rudolfové železnice) razglašen je
5
potem
da se je, in to izključljivo na vládne stroške, hudournik Bela nad Vrhpoljem s potrebnim, dragim, ter umetnim
odhajajo vlaki za osebe z Ljubljane na gorenjsko
stran: ob 7. uri zjutraj, ob 11. uri 40 minut do
jezom pregradilo, in da se ga je tudi na mestu
i
kjer
poludne
j
ob
uri zvečer in ob 12. uri in 15
vipavski trg tangira, iztrebilo, ter s potrebnim, jako solidnim in lepim obzidjem obdalo. Tako je zdaj zabranjeno, da ne more voda, kedar vsled deževja silno naraste, iz gore kamenje v dolino valiti, zabranjen je tudi trg pred katastrofo, kakoršna je Szegedin na Ogerskem zadela, kajti Bela teče dosti višje nego največi del trga leži, in ubogo, vsled neprestanih slabih letin osiroma-ščeno ljudstvo je pri delu dober zaslužek imelo.
minut ponoči. Omenjeni vlaki doidejo v Lesce ob
uri in 28 minut zjutraj, 1 uri 13 minut popo
ludne
5
ob
uri in
minut zvečer in ob
uri
in 48 minut ponoči.
Lesec odhajajo vlaki proti Ljubljani ob 6. uri
in 24 minut zjutraj
»
ob
uri in 26 minut popo
ludne, ob
uri in 21 minut zvečer in ob
uri
in 57 minut ponoči.
170
Ljubljano dohajajo z Gorenjskega
ob
uri
in 30 minut zjutraj
5
ob
uri in 56 minut popo
**	•	0 m	m
postave o sposobnosti uradDi'kov, naučnih zadev
?
obrt
mena), nakuplj
njjsiiega reda, vredjenja teka reke Tise, nove zgradbe
ogerske
dražbi plemenske goveđi muricodolskega ple- deželne brambe, omenja še zadnji čas sKlenjene zgradbe
ludne, ob 10. uri zvečer in 5. uri zjutraj (Pri
mesta Segedina, postave o pravicah pisatelj
državne podpore, kupili so minulo
ga pošlopj a za državni zbor in sklepa iz pri
soboto v Ljubljani pri javni dražbi sledeči gospodarji: jaznih razmer med evropejskimi državami, da se bode
Sušteršič Ivan iz Semiča, Lak
Mozeljna na Kočevskem
Iv. iz Zgornjega tudi mir še dalje ohranil
Nov
i
Krsnik Janko z Brda in žavni zbor imajo se vršiti sredi prihodnj
volitve za ogerski *dr
meseca
v
Kavčič Ivan z Zirov, vsak po enega plemenskega zborovanje pa se ima sklicati novo izvoljen zbor začet-bika; Majdič Franc z Vira in Toi a ci Tomaž z Lo- kom meseca septembra.
Francoska in Angleška niste prav edini gledé
konference zarad Egipta, pa vse kaže, da se zedinite toliko , da se omogoči konferenca , pri kateri se bode
gatca, vsak po eno plemensko tel
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
tudi o splošnem položaju v Egiptu in ne samo o ta
Dunaja
Zborovanje državnega zbora gre
mošnjih denarnih zadevah
govarjalo
proti koncu, zato pridno izdelujejo odseki vse nujne za deve in ravno tako zbornica, katera bo danes pred ko ne imela dve seji. Razprava o VI. poglavji obrtnij-skega reda je zeló obširna, deloma temeljita, deloma pa tudi prav nedostojno trivjalna, ako pogledamo, na pr. na vedenje dunajskega kotlarja Loblicha ali na ono je-zikobrusca Mengerja. — Pa tudi večji levičarski kolo-
bila
Zadnj
dni
govorica, da Francoska preži na Maroko v se
vodj
Sturm in Chlumecky zalezla sta v prav čuden
verni Afriki, pa uradni list francoske republike po telegramu včerajšnjega dne tem govoricam ugovarja z
vso odločnostjo.
Ruska. — Minuli teden bil je cesarjevič izrečen polnoletnim. Pri tej slovesnosti bil je navzoč tudi sin nemškega cesarjeviča in s tega sklepa političen svet na osko
prijaznost med Nemško in Rusko
položaj s svojimi nasveti zarad posvečevanja praznikov
Vsak bi bil pričakoval, da hočeta glasovanje po imenih zahtevati k vprašanji, ali naj se obrtnikom sploh naklada dolžnost, spuščati delavce ob praznikih k službi
Španjska
Canovas sklical
je v razgovor vladi
prijazne poslance in jim je razložil svoj program
do
Božji
konečno pa se je glasovalo samo za to, jeli naj
reče postava po
lužb
božji
u
predlogu odsekovem: ,;k ali pa po predlogu Sussovem
do poldanj
pustiti vse prostosti in napredek, v kolikor se more strinjati z javnim redom, velika prizanesljivost nasproti vsem monarhičnim stránkám, nikakoršne prizaneslji-
naredeb, popolna
»
vosti nasproti sovražnikom narodnih nai tiskovna svoboda tudi nasproti osebam ministrov

pa
Prvi predlog sprejel se je
tranji službi božji.u
proti levičarjem in Coroninijevcem z večino 27 glasov Železniški odsek imel je dokončati svoja delà pri si-nočni seji; davkovski odsek končal je svoja delà v ponedeljek večer, ravno taKo je tišti večer Kaminski-jev
odločno zabranjevanje napadov na osebo kraljevo in
Sestra kraljeva, princesinja
monarhična načela
Marija de varskega, je nevarno zbolela
soproga princa Ludovika Ba
Egipt
Razmere v Egiptu postajajo za Angleže
odsek rešil večine.
Kaminski-jevo zadevo v smislu zbornične
Zanimiva je bila tudi včerajšnja seja: Pred vsem odgovoril je ministerski predsednik Taaft'e na interpelacijo „rajncega" dr. Koppa zarad dunajskega živinskega trga, to prav temeljito in odločno zavračaje natolcevanje Koppovo. Taaffe navedel je dobrohotne namene vladine
za obiskovalce dunajskega živinskega
bolj in bolj neugodne. Uporniki streljali so ponoći po
zadnji nedelji dve uri na mesto Suakim, so poškodo-
vali hiše. Posadka angleška ni streljala na uporniške
napadnike. Položaj je nevařen. — ZaHartum so sicer
pa
Sta-
?
trga
sredstva
m navaja
obrnjene zoper dosedanje tržne komisarje.
Angleži sklenili generalu Gordonu pomoč poslati vse kaže na to, da bo pomoč došla prepozno. rega angleškega ministerskega predsednika Gladstona zdaj sicer še podpirajo njegovi pristaši in zavrgli so
z nekoliko večino zadnjič
namenjeno nezaupnico
Temu pa odločno ugovarja, da bi bila zvana naredba nižeavstrijskega namestništva imela sama na sebi ono državnopravno važnost, katera se ji je pripisavala, tem
pa število njegovih privržencev je od dne do manjši
več samo pomen veteranske naredbe, katero je ministerstvo notranjih zadev v svojem področji preklicalo
Telegram
u
potem
5
ko je ogerska vlada dala poroštva, po katerih
Novicam
Dunaj, 20. maja ob 4. uri pop
55
one naredbe več treba ni bilo.
Tomaščuk predlagal
Volitve y delegacije napovedane so za večeru o sejo v^petek. — Levičarji s Češkega zavrgli
so ponuùboCeliov, ki so jim ponudili izmed 10
je, naj bo o tem odgovoru razgovor v današnji seji, pa
ta predlog bil je zavržen z 130 glasovi proti 114.	__x________________,
Dalje odgovoril je grof Taaffe na vprašanje Raabovo	delegatov 4 in enega namestnika; — poslanci iz
zarad odškodovanja naših podložnikov v Egiptu, ravno	Kranjskoga nameravajo voliti zopet grota Holien-
tako minister Pražak na vprašanje Foreggerja in pa	warta. Sklep zborovanja se pričakuje za ponde-
Promberja zarad ravnanja državnih pravdništev pri iz-	Ijek ali torek prihodnjega tedna. davanji novih iztisov konfisciranih časnikov.
tega
Obravnava obrtnijskega reda končala se je do všte-
95.
»
danes pa se nadaljuje.
Za one
5
ki so
o požaru gledališča „Stadttheater"
prišli ob zaslužek, nabirajo se darovi.
Žitna cena
v Ljubljani 14. maja 1884.
Ogerska.
Včeraj bil je državni zbor sklenjen
'	""	»»»VUJV«
s prestolnim govorom cesarjevim, v katerem se našte- 8 gold. 31 kr
Hektoliter: pšenice domače 7 goid
96 kr
banaške
turšice 5 gold. 20 kr
3oršice 6 gold
vajo najvažneje dogodbe ravno minulega zasedanja po- 70 kr
rži 5 gold. 53 kr
ječmena 5 gold. 20 kr
čenši z združenjem Krajine .s Hrvatsko, omenja dalje prosa 5 gold. 69 kr
ajde 5 gold. 20 kr
ovsa 3 gold
prestolni govor konversije ogerske rente, žandarmerije, 25 kr
Krompir 2 goid. 40 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani