Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
rS
rt
JUGOSLAVIJA
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din IG-—, četrtletno Din 48-—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
50.
kos.
V LJUBLJANI, dne 20. junija 1936.
Letnik
VIL
V S i: B 1 N A :
361. Zakon o islamski verski zajednici.
362. Popravki v uredbi z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije.
363. Odredba o kontroli blagovnega uvoza.
364. Odredba o voditvi kontrolnika po uvoznikih.
365. Popravek v poslovnem redu. za industrijska podjetja.
366. Objave banske uprave o pobiranju občinskih .davščin.
367. Pravilnik o poslovanju v obrtu izvosčkov sreza radovljiškega.
in kraljevske uredbe.
361.
Na podstavi člena 29. uredbe z zakonsko močjo o iz-premembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936, objavljene v »Službenih novinah« št. 52/X z dne 5. marca 1936, izdajem prečiščeno besedilo zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 31. januarja 1930, ki se glasi:
zakon
o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije.*
§ i-
(*) Vsi musliman} v kraljevini Jugoslaviji sestavljajo samostalno islamsko versko zajednieo, ki ji načeluje kot vrhovni starešina reis-ul-ulema.
(2) Islamska verska zajednica javno izpoveduje in uči svojo islamsko vero, javno opravlja svoje islamske verske dolžnosti in samostalno upravlja in ureja svoje verske, versko-prosvetne in vakufske posle po predpisih šerijata, tega zakona in ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije.
(3) Vse premičnine in nepremičnine in vsa pokopališča islamske verske zajedniee v kraljevini Jugoslaviji, ki so lastnina dotičnih verskih naprav: vakufov, džemat-skih, sreskih in drugih ustanov in skladov, rabijo edinole za verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene muslimanov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31.	marca 1936, št. 74/XVI/168f
j1) Organi islamske verske zajednice so:
1. džematski medžlis;
2. sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo;
3. ulema-medžlis v Sarajevu in ulema-medžlis V Skoplju;
4. vakufsko-inearifski zbor v Sarajevu in vakufsko* mearifski zbor v Skoplju, s svojimi organi, zbornima odboroma in vakufskima direkcijama;
5. reis-ul-ulema v Sarajevu, s svojim ožjim in širšim svetom.
(2)	Sestavo teh organov kakor tudi njih področje in pristojnost predpiše ustava islamske verske zajednice,
§ 3.
(‘) Pravico, voliti organe pod 1., 2. in 4. prednjega paragrafa, ima vsak musliman državljan kraljevine Jugoslavije, ki je moškega spola, ima 21 leto starosti in častne pravice. Voli se z enakim, tajnim in neposrednim glasovanjem.
(2)	Sestavo in način volitve prednjih organov predpiše ustava islamske verske zajednice.
(:!) Člane ulema-medžlisa voli jiosebno volilno telo desetih članov, ki jih izvoli vakufsko-mearifski zbor takoj, ko se konstituira.
(4)	Ti volilni telesi za obe območji izvolita v skupni seji reis-ul-ulemo.
(r>) Ce je reis-ul-ulema iz območja enega ulema-medžlisa, mora biti njegov tajnik iz drugega.
§ 3. a.
i1) Vakufsko-mearifski zbor ima pravico nadzora nad administrativnim poslovanjem ulema-medžlisa, Upravičen je odrediti izmed sebe odposlanca, ki naj pregleda poslovanje ulema-medžlisa in o tem poda poročilo.
(2)	Vakufsko-mearifski zbor voli izmed sebe štiri člane za disciplinski svet, ki vrši pod predsedstvom
reis-ul-uleme disciplinsko oblast med člani ulema-med-žlisa.
§ 4.
(0 Reis-ul-ulemo in čbine ulema-medžlisa postavlja kralj z ukazom na predlog ministra pravde, podan v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na podstavi volitev, opravljenih v smislu § 3. tega zakona in ustave islamske verske zajednice.
(J) Reis-ul-ulema dobi pooblastitev (menšuro) za opravljanje verskih poslov od posebej sklicanega sveta, ki ga izvolita oba vakufsko-mearifska zbora.
(3)	Če se vzpostavi islamski 'hilafet, ki ga priznata islamska yerska zajednica in kraljevska vlada, se naknadno uredi razmerje med hilafetom in islamsko versko zajednico sporazumno s kraljevsko vlado.
§ 5-
(1) Islamska verska zajednica upravlja samostalno svojo imovino, vakufe in sklade in svobodno razpolaga z njimi v mejah tega zakona in ustave islamske verske zajednice, toda pod vrhovnim nadzorom države.
(2) Pristojna islamska verska in vakufsko-mearifska ©blastva odločajo samostalno o sprejemu vakufov (zaduž-bin), ki so določeni za verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene.
(3) Islamska verska zajednica, ki vrši po postopku o svojem računovodstvu po svojih pristojnih oblastvih kontrolo svojih dohodkov in razhodkov, spada po določbi drugega odstavka člena 2. zakona o glavni ^ontroli pod vrhovni nadzor glavne kontrole toliko, da je glavna kontrola upravičena kontrolirati potrošek dohodkov po pokazani potrebi s pregledi bodisi na zahtevo ministra pravde, bodisi samih pristojnih oblastev islamske verske zajednice.
(*) Imovina islamske verske zajednice rabi edinole za njene verske, versko-prosvetne in človekoljubne namene in se ji v nikakršni obliki ne sme odvzeti niti za druge namene uporabiti.
(s) Razlastitev imovine islamske verske zajednice v obč no korist je dopustna samo na podstavi zakona ob povračilu popolne vrednosti.
(“) Vakufska imovina in vsa druga posestva in naprave islamske verske zajednice ostanejo njena lastnina tudi tedaj, če bi prebivalstvo, kateremu služijo ta imovina, posestva in naprave, prestopilo v drugo vero ali če bi se izselilo.
§ 5- a.
(‘) Avtonomna verska in vakufska-mearifska obla-stva islamske verske zajednice sklepajo in odločajo samostalno o predmetih, ki spadajo v njih pristojnost.
(s) Spore o pristojnosti med verskimi in vakufsko-mearifskimi avtonomnimi oblastvi z ene strani in resornimi ministri z druge strani rešuje državni svet, spore med vakufsko-mearitskimi organi pa pristojna šerijatska sodišča.
§ 5. b.
(') Določbe v vakufnamah (ustanovnih pismih) se morajo izvrševati po predpisih šerijata. Če ni vakufnam, je postopati po veljavnem običaju (teamuli kadim).
('•’) Z vakufnamami pridobljene pravice do verskih in vakufsko-mearifskih služb se morajo spoštovati po predpisih šerijata.
§ 6.
Islamska verska zajednica in njene poedine naprave in organi, določeni z ustavo islamske verske zajednice,
med katere spadajo tudi džematski medžlisi in sreska poverjenstva, so pravne osebe, sposobne, po zakonskih predpisih pridobivati in imeti tako premično kakor nepremično imovino in izvrševati vse pravice, ki jim kot takim pristoje.
§ 7.
Ukinjen.
§ 8.
(*) Za izvršitev pristojno izdanih, na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih odločb vseh islamskih verskih in vakufsko-mearifskih avtonomnih oblastev in organov so na njih zaprosilo vsa državna in samoupravna oblastva zavezana dajati svojo administrativno pomoč in sodelovanje.
(2) Islamski verski uslužbenci uživajo v izvrševanju svoje uradne in duhovne dolžnosti državno zaščito na isti način, kakor državni uradniki. Državna oblastva so po predpisih veljavnih zakonov dolžna preprečevati žaljenje oseb in njih verško-uslužbenskega svojstva; prav tako morajo skrbeti, da jim zavarujejo svobodno ih he-ovirano izvrševanje njih službe.
§ 8. a.
Stalna državna podpora, ki jo prejema islamska verska zajednica kraljevine Jugoslavije stalno po državnem proračunu, se izplačuje po uredbi o stalni državni podpori islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 13. marca 1931, št. 28.519.
§ 9.
Ukinjen.
§ 10.
Vsa državna oblastva, ki uvedejo po svoji pristojnosti zoper islamskega verskega uslužbenca kazenski postopek, morajo o tem kakor tudi o končni odločbi, ki jo izdajo o tem predmetu, takoj obvestiti pristojni ulema-medžlis.
§ 11.
0) Vse tiste osebe, ki opravljajo po pristojni postavitvi versko islamsko službo, niso zavezane vršiti osebno tiste javne posle, ki nasprotujejo njih verskemu poklicu in ugledu.
('-’) Njih prejemki, ki jih dobivajo na podstavi svojih funkcij, so izvzeli el rubeža v isti meri, kakor plače in ostali prejemki državnih uradnikov.
(3) Državljani islamske vere v kraljevini Jugoslaviji, v katere je treba šteti tudi učence vseh šol, se ne smejo nagovarjati niti na kakršenkoli način siliti, da bi se udeleževali verskih obredov kake druge veroizpovedi. O tem, ali ima kak obred znake nemuslimanske vere, je odločilno mnenje pristojnega islamskega verskega oblastva. Na podstavi takega mnenja odloči minister Z3 prosveto.
§ 11-a.
Zastava islamske verske zajednice je zelena z belim polumesecem 'in peterožarno zvezdo v sredi.
§ 12.
Islamska verska zajednica pokriva svoje potrebe:
1. z dohodki svojih verskih in vakufsko-mearifskih posestev in skladov;
2. z verskimi taksami;
3. s prostovoljnimi prispevki, darili in vasijeti;
4. z eventualno podporo samoupravnih teles;
•5. s stalno državno podporo iz § 8. a;
6.	z verskimi dokladami iz § 14.
§ 13.
(’) Za vsa uradna dejanja verskih in vakufsko-mea-rifskih organov se plačuje samo tista taksa, ki jo predpiše pristojno versko oziroma vakufsko-mearifsko telo s posebnim pravilnikom, odobrenim od ministra pravde sporazumno z ministrom za finance. Ta taksa se pobira v korist islamske verske zajednice.
(2)	Na vloge verskih in vakufsko-mearifskih obla-stev za vsa ta uradna dejanja se ne plačuje ne državna ne samoupravna taksa.
§ 13. a.
(') Javno nabiranje prispevkov za verske, prosvetne, človekoljubne in občekoristne namene je podrejeno občni državni zakonodaji.
(2) Za doslej običajno javno nabiranje prispevkov za gorenje namene, ki je omejeno samo na svoj sedež in kraj, ni treba nobenemu vakufsko-mearifskemu dže-matu niti sreskemu poverjenstvu odobritve upravnega oblastva.
(3) Za nabiranje prispevkov v šolah je potrebna odobritev pristojnega šolskega oblastva skladno z veljavnimi šolskimi zakoni.
§ 14.
Doklado na neposredni davek, ki ga plačujejo ob-dačenci islamske vere v državi, so upravičeni razpisati vakufsko-mearifski zbor, sresko vakufsko-mearifsko po-verjenstvo in džematski medžlis, in sicer samo, če dohodki v § 12., od 1. do 5., ne morejo pokriti razhodke, določene s proračunom. Sklep o razpisu teh doklad za vnaprej odrejen čas postane polnoveljaven, ko ga odobri minister za finance sporazumno z ministrom pravde. Te odobritve ni treba za doklade do 10% na neposredni državni davek, ki jih razpisujejo džematski medžlisi po sklepu džematskega zbora, sprejetem od 75% davčne moči v džemalu. Za njih sklepe je treba samo odobritve pristojnega vakufsko-inearifskega zbora,
§ 15.
Verske doklade pobirajo organi državne davčne administracije istočasno in povsem po predpisih za državne davščine in jih oddajajo v trimesečnih obrokih pristojnemu verskemu organu, ki je predpisal to doklado.
§ 16.
Vseh javnih davščin so oproščene zgradbe, namenjene službi božji in versko-prosvetnim, kulturnim in dobrodelnim napravam; dalje zavodi za verske potrebe, kakor: džamije, tekije, medrese, mektebi, knjižnice, imareti, sirotišča in pod.; islamska pokopališča in grobnice; domovi aktivnih verskih uslužbencev, ki so lastnina islamske verske zajednice in so namenjeni za njih stanovanja; domovi islamskih verskih uradov; kulturnozgodovinski spomeniki; dvorišča in neposredne postranske zgradbe vseh naštetih naprav.
§ 17.
0) V osnovnih, meščanskih, strokovnih srednjih in srednjih javnih in zasebnih šolah je verouk za islamsko mladino obvezen učni predmet pod nadzorom pristojnega verskega oblastva.
(*) Odposlanci ulema-medžlisa so upravičeni pregledati dvakrat na leto vse šole^ kolikor zadeva poučevanje islamskega verouka.
(3) Učni načrt in program za poučevanje verouka za učence islamske vere predpisuje minister za prosveto sporazumno s pristojnim verskim oblastvom in po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. Šolske učbenike za islamski verouk odobruje minister za prosveto skladno s § 9. zakona o učbenikih; ne sme se pa odobriti učbenik islamskega verouka, ki ga ni odobrilo pristojno versko oblastvo.
(4) Verouk se mora poučevati v vseh šolah najmanj dve uri na teden, kjer je v oddelku zadostno število učencev. Kjer je število učencev v oddelku manjše, sme imeti ure za verouk več razredov skjipaj. Toda tudi v tem primeru ne sme biti skupno število učencev večje od števila, določenega v zakonu za najmlajši razred.
(5) Veroučitelje islamske vere v državnih šolah imenuje pristojni minister po predpisih zakona o verskem pouku na predlog ulema-medžlisa.
(a) Ulema-medžlis sme odvzeti islamskemu vero-učitelju pravico, poučevati islamski verouk, če se izkaže, da je ravnal zoper verske predpise. Ko prejme uprava šole dopis ulema-medžlisa o prepovedi nadaljnjega delovanja veroučitelja islamske vere, ustavi takoj opravljanje veroučiteljske dolžnosti po tej osebi in obvesti hkratu o tem pristojno prosvetno oblastvo. Ulema-medžlis obvesti obenem z obrazložitvijo prepovedi tudi pristojnega ministra, ki postopa s takim veroučiteljem po zakonu.
(7) Pristojna šolska oblastva smejo razrešiti učiteljske dolžnosti islamske veroučitelje, ki se izkažejo za nesposobne za učiteljsko službo, kakor tudi tiste veroučitelje, katerih ponašanje v šoli in izven šole ni v skladu z učiteljskim ugledom in z nalogami šole. O taki odločbi obvesti pristojno oblastvo pristojni ulema-medžlis.
(8) Premeščajo se veroučitelji skladno z zakonom o verskem pouku.
§ 17. a.
(D Poučevanje in ponašanje učiteljev v javnih in zasebnih šolah kakor tudi vsebina šolskih učbenikov morajo spoštovati verska čustva učencev islamske vere.
(-) Pouk mora biti tako urejen, da ne ovira učencev' islamske vere v izvrševanju njih verskih dolžnosti. Določbe o tem predpiše sporazumno z reis-ul-ulemo pristojni minister.
(:l) V šerijatski gimnaziji v Sarajevu - in v veliki medresi kralja Aleksandra I. v Skoplju morajo učitelji po možnosti biti muslimani, zlasti za predmete, ki se dotikajo verskega izobraževanja učencev. Za postavitev učiteljev na teh šolah je potrebna soglasnost ulema-medžlisa, ki ima pravico nadzora nad celotnim poukom in vzgojo v teh šolah in njihovih internatih.
§ is.
(’) Vse islamske verske avtonomne šole so pod upravo in nadzorom pristojnega verskega oblastva. O ustanavljanju teh šol odloča pristojno islamsko versko oblastvo. To predpisuje zanje učni načrt in program poučevanja, ki ga odobruje minister za prosveto. Ce minister za prosveto o predloženem učnem načrtu in programu ne izda odločbe v treh mesecih, se smatra, da je učni načrt in program odobren. Versko oblastvo postavlja in razrešuje upravnike in učitelje islamskih verskih avtonomnih šol.
(s) Pristojno islamsko versko oblastvo skrbi za posebno izobrazbo učiteljskega in vzgojiteljskega osobja na islamskih verskih avtonomnih šolah in ga postavlja in razrešuje. Pristojni verski organi vodijo neposredni nadzor nad temi šolami in podajajo poročila o tem in
predloge o postavljanju in razreševanju učiteljev in vzgojiteljev ulema-medžlisu. Vrhovni nadzor tudi nad temi šolami vodi minister za prosveto.
§ 19-
(0 Vojaške imame in imame v državnih bolnicah, kazenskih in njim- podobnih zavodih, sirotiščih, hiralnicah in drugih državnih in podobnih samoupravnih napravah postavljajo pristojna oblastva po dobljeni soglasnosti reis-ul-uleme.
C) V vseh takih državnih in podobnih samoupravnih napravah je treba dati muslimanom možnost, da vrše svoje verske obrede, da se hranijo po obrednih predpisih svoje vere in da se pokopljejo, ko umro, po islamskih verskih predpisih.
§ 20.
(') Za višjo šolsko versko izobrazbo muslimanov skrbi država.
(-) Ce se ustanovi drž. Serijatsko-pravua oz. islamska verska fakulteta ali druga dr/.livna visoka šola z veljavo fakultete, mora paziti in gledati pristojno islamsko versko oblastvo na to, da so predavanja na tej fakulteti oziroma visoki verski šoli v skladu z nauki islamske vere. Če se dokažejo nesoglasja, ukrene pri ministru za prosveto, česar je treba, da se odpravijo.
(:l) Profesorji in docenti fakultete, omenjene v prednjem odstavku, ki se volijo po zakonu o univerzah, se postavljajo, ko se je predhodno ugotovila tudi kandidatova verska sposobnost z oceno reis-ul-uleme.
(4)	Država skrbi za vzdrževanje šerijatske gimnazije v Sarajevu in velike medrese kralja Aleksandra 1. v Skoplju, na katerih se pripravljajo kandidati za omenjeno fakulteto.
§ 20. a.
Organi islamske verske zajednice dopisujejo z osrednjimi državnimi oblastvi in obratno v svojem področju po svojem ulema-medžlisu, če ni posebej potrebno, da se vrši to dopisovanje preko reis-ul-uleme, kar predpiše in uredi ustava islamske verske zajednice.
§ 20. b.
Država skrbi, da se spoštujejo v državnih združbah za telesno vzgojo vera njih članov muslimanov, njena načela in njene naprave. Moralna in kulturna vzgoja, kadarkoli je del namena državnih združb za telesno vzgojo, ne sme nasprotovati naukom islamske vere.
§ 20. c.
f1) Po načelu ravnopravnosti, zajamčene z državno ustavo, se že samo s tem, če se dajo kaki usvojeni in priznani veroizpovedi večje pravice, ki ne nasprotujejo predpisom islama, priznajo te pravice tudi islamski verski zajodnici.
(*) Po tem načelu velja predpis odstavka (2) § 8. zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južni Srbiji in Črni gori z dne 24. junija 1933 tudi za vakufska in ostala posestva islamske verske zajednice.
§ 21.
(‘) Na dan, ko stopi uredba z zakonsko močjo o iz-premembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936 v veljavo, se dajo kraljevski vladi na razpoloženje reis-nl-ui»iuau vseh osem članov ulema-medžlisa iu vseh
devet muftijev kakor tudi njih tajniki in ostali uradniki. Če se upokoje, se jim določi pokojnina, ako imajo po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine, po določbah zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, in sicer po prejemkih tiste skupine, ki po § 249. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 ustreza skupini, v kateri so bili razporejeni po členu 19. zakona o volitvi reis-ul-uleme, članov ulema-medžlisa in muftijev islamske verske zajednice z dne 4. junija 1930. Kljub temu se določi pokojnina reis-ul-uleme po prejemkih, ki gredo predsedniku državnega sveta in glavne kontrole po § 333. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Ti prejemki se izplačujejo iz državne blagajne.
(-') Ostali uradniki in uslužbenci verske in vakufsko-mearifske uprave se dajo na razpoloženje novo ustrojeni vakufsko-mearifski upravi. Če se ne zaposlijo v kaki drugi službi, se ti uslužbenci po veljavnih zakonskih predpisih upokoje oziroma iz službe odpuste, brž ko izroče dolžnost organom, postavljenim po tem zakonu. Takim uradnikom in uslužbencem verske uprave se izplačuje pokojnina, ko se upokoje, po določbi § 115. ustave islamske verske zajednice.
C) Ustavo islamske verske zajednice izdelata v skupni seji pod predsedstvom naiba (poverjenika) za vrhovno versko starešinstvo naiba iz § 28. s svojima odboroma v petih mesecih po uveljavitvi uredbe z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936. Njih seje se vrše po sejnem pravilniku za sklepanje ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije z dne 26. maja 1930.
(-’) Ustava islamske verske zajednice se predloži ministru pravde, ki jo predloži, ko jo je usvojil ministrski svet, najkasneje v šestih mesecih od dne uveljavitve uredbe z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936 kralju v odobritev.
(3)	Izpremembe posameznih določb v tej ustavi so dopustne samo, če to predlaga katerikoli vakufsko-mearifski zbor z nadpolovično večino glasov. V tem primeru skliče reis-ul-uieina oba zbora na skupno sejo, v kateri se odloči o predlaganih izpremembah. Usvojene izpremembe predloži reis-ul-ulema ministru pravde, ki jih predloži, ko jih je usvojil ministrski svet, kralju v odobritev. V tej skupni seji se sklepa z dvetretjinsko večino prisotnih članov.
§ 23.
(l)	Islamska verska doklada, ki se pobira po dosedanjih zakonskih predpisih v Bosni in Hercegovini, se pobira še nadalje, dokler se ne predpiše nova doklada po določbi § 14. tega zakona, in se uporablja za iste potrebe, za katere se je uporabljala doslej, upoštevaje predvsem potrebe kraja, kjer se je doklada pobrala.
(-) Prav tako se pobira bera imamom, zagotovljena z dosedanjim zakonom, kakor doslej, dokler ne izda vakufsko-mearifski zbor v Skoplju odločbe o pobiranju doklade in pristojno oblastvo tega ne odobri.
§ 24.
C) Vse vakufske nepremičnine v Južni Srbiji in Črni gori: muslimanska pokopališča, džamije, mesdžidi, tekije, medrese, mektebi ali stavbišča, če so poslopja porušena, donosni objekti, voljeni za verske, prosvetne in človekoljubne namene, ki so bili taki že leta 1912,,
a so jih potem zaposedla državna ali samoupravna ob-lastva brez odškodnine, se vrnejo islamski verski zajed-nici ali pa se izplača njih cenilna vrednost, kolikor se dokaže lastninska pravica.
(2) Pristojna vakufska-mearifska oblastva predlože spisek vseh takih objektov ministru pravde, ki sestavi iz državnih in vakufsko-mearifskih uslužbencev komisijo za njih cenitev in uredi sporazumno z ministrom za finance izplačilo cenilne vsote iz državnih ali samoupravnih sredstev, kolikor se ne vrnejo islamski verski zajednici.
§ 25.
O S tem zakonom in z ustavo islamske verske za-jednice določena organizacija se mora izvesti najkasneje v šestih mesecih od dne, ko stopi v moč ustava islamske verske zajednice.
(2) Ko stopi uredba z zakonsko močjo o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936 v veljavo, prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe in drugi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo ali ki so zadržek, da se katerikoli predpis te uredbe in nove ustave islamske verske zajednice do kraja ne izvfede.
§ 26.
Vse posle, ki so jih opravljala dosedanja verska in vakufsko-mearifska oblastva, vrše, dokler se ne izda ustava islamske vefske zajednice in ne ustroje nova oblastva, posebni naibi (poverjeniki), ki jih postavi minister pravde.
§ 27.
(*) Prvi naib se postavi v Beogradu za vrhovno versko starešinstvo in je njegova dolžnost ta, da izvede likvidacijo tega urada, da spravi njegov arhiv, inventar in ostale premičnine v Sarajevo in da nato vse izroči novo postavljenemu reis-ul-uiemi, brž ko ta dolžnost prevzame.
(s) Brž ko opravi to predajo in prevzem, prestane tem dnem služba prvega naiba.
(3) prvi naib mora imeti bogoslovno oziroma šeri-jatsko-pravno izobrazbo. Njegova nagrada za delo, pisarniški, potni in drugi stroški se izplačujejo iz sredstev, določenih za vzdrževanje vrhovnega verskega starešinstva islamske verske zajednice v Beogradu. Višino nagrade določi minister pravde; za potne stroške in dnevnice pa veljajo ustrezne določbe o tem za državne uradnike druge skupine, druge stopnje.
(‘) Dotacija za reprezentacijo in za vzdrževanje avtomobila, označena v § 66. ustave islamske verske zajednice, se izplačuje islamski verski zajednici. Ko še preseli prvi naib v Sarajevo, se izplačuje islamski verski zajednici za njene potrebe najemnina v istem znesku, ki se sedaj plačuje za prostore, v katerih je nastanjeno vrhovno versko starešinstvo islamske verske zajednice v Beogradu.
§ 28.
(l) V Sarajevu in v Skoplju se tudi postavi po en naib, ki prevzame vse posle ulema-medžlisa, muftijstev in vakufsko-mearifskega sveta kakor tudi upravnega odbora tega sveta.
(s) Tema naiboma se prideli vsakemu po en odbor šestih oseb, izmed katerih morata imeti najmanj dve bogoslovno oziroma še rijatsko-p ravno izobrazbo,
§ 29.
(*) Naiba opravljata s svojima odboroma tekoče posle po predpisih dosedanjega zakona in ustave islamske verske zajednice.
(s) Kjerkoli je predpisano, da se rešujejo posamezni predmeti v seji ulema-medžlisa, vakufsko-mearifskega sveta in njegovega upravnega odbora, rešujeta naiba te predmete v odborovih sejah.
§ 30.
Naiba v Sarajevu in Skoplju, s svojima odboroma, smeta zamenjati po potrebi člane sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva in prav tako smeta na zahtevo večine članov poverjenstva ali džematskega medžlisa odstaviti šerijatskega sodnika s predsedniškega mesta poverjenstva oziroma džematskega imama s predsedniškega mesta džematskega medžlisa in odrediti, naj si izvoli poverjenstvo oziroma džematski medžlis predsednika izmed svojih članov.
§ 31.
Ce se med tem prehodnim stanjem v upravi islamske verske zajednice pokaže potreba, da se reši kakšno večje vprašanje, ali če nastane spor med obema naiboma, ■skliče naib v Beogradu naibski svet, da reši dotični predmet oziroma spor. Praviloma povabi na to sejo samo oba naiba; sme pa pozvati tudi njuna odbora, če je to po važnosti predmeta, ki naj se reši, potrebno.
§ 32.
Nagrade naiboma v Sarajevu in Skoplju in članom njunih odborov določi minister pravde iz dotacij, namenjenih za vzdrževanje ulema-medžlisa, muftijstev, vakufsko-mearifskega sveta in njegovega upravnega odbora.
§ 33.
Brž ko bosta naiba imenovana, prevzameta vse posle, spise, knjige in imovinske predmete z listinami in inventarjem vred od dosedanjih verskih in vakufsko-mearifskih oblastev. Naiboma se izplačuje tudi stalna državna podpora iz § 8. a tega zakona v dosedanjih zneskih,
§ 34.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 25. marca 1936; št. 30.310—1—264.
Namestnik ministra pravde,
minister za socialno politiko in narodno zdravje • Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade-
362.
Popravki.*
Uredbo z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936 (»Službene novine« št. 52/X z dne 5. marca 1936)** je popraviti takole:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	marca 1936, št. 72/XV/167. (Od tega so tu objavljeni samo tisti popravki, ki so za prevod še upoštevni. Op. ur.)
** »Službeni listi št, 153/23 iz 1. 1936.
4. V § 21., odst. (*), člena 27. je namesto besed »ko stopi ta uredba v veljavo« postaviti besede: »ko stopi v veljavo uredba z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936«;
а. v § 21., odst. (a), člena 27. je v prvi in drugi vrsti namesto besed »verske vakufsko-mearifske uprave« postaviti besede: »verske in vakufsko-mearifske uprave«; v istem odstavku je črtati besedo »državne« pred besedo »službe«; v poslednjem stavku odstavka (2) je za besedo »uslužbenci« postaviti besedi: »verske uprave«;
б. v § 22., odst. (J), člena 27. je namesto »iz § 30.« postaviti: »iz § 28.«; namesto besed »te uredbe« je postaviti: »uredbe z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936«;
7. v § 22., odst. (2), člena 27. je namesto besed »te uredbe« postaviti: »uredbe z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije \ dne 28. februarja 1936«;
8. v § 23., odst. (*), člena 27. je namesto »§ 19. uredbe« postaviti: »14. tega zakona«;
10. v § 25., odst. ('), člena 27. je namesto besed »S to uredbo« postaviti besede: »S Jem zakonom«; tudi je v § 25., odst. (2), člena 27. namesto besed »ta uredba« postaviti besede: »uredba z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 28. februarja 1936«;
11. v § 27., odst. (2), člena 27. je namesto besede »tega« postaviti: »prvega«;
12. v § 33. člena 27. je na koncu namesto »iz § 11. ie uredbe« postaviti: »iz § 8. a tega zakona.«
Iz ministrstva pravde v Beogradu.
363.
Kontrola blagovnega uvoza.*
Minister za finance je odredil takole:
Izza dne 25. junija 1936 se ne sme, če nima uvoznik predhodne pooblastitve Narodne banke, uvažati iz nekli-rinških držav niti ocarinjati naslednje blago po številkah carinske tarife:
1. tar. št. 5/1 Riž, oluščen;
2. tar. št. 5/2 Riž, neoluščen;
3. tar. št. 17/1 Zemeljski orehi (neoluščeni);
4. tar. št. 18/1 a) in b) Limone, pomaranče, man-darinke;
5. tar. št. 19 Banane;
6. tar. št. 25/1 Kava, surova;
7. tar. št. 96 Pluta, surova, neobdelana;
8. tar. št. 100/4 Kolofonij;
9. tar. št. 169/1 Antracit;
10. tar. št. 169/2 Kameni premog;
11. tar. št. 169/4 Koks;
12. tar.	št.	274	Bombaževa preja, enonitna;
13. tar.	št.	275	Bombaževa preja, dvonitna	ali	več-
nitna;
14. tar. št. 276 Bombaževa preja za nadrobno prodajo;
15. tar.	št.	277	Gladke bombaževe tkanine;
16. tar.	št.	278	Bombažev žamet, pliš in tema	podob-
ne tkanine;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133.
17. tar. št. 312/1 Preja iz česane volne (grebenana) nad št. 16, enonitna, surova;
18. far. št. 312/2 Preija iz česane volne (grebenana) nad št. 16, enonitna, bel j ena,barvana, tiskana;
19. tar. št. 313/1 a) Preja iz grebenane volne (kratka preja), enonitna (surova);
20. tar. št. 313/1 b) Preja iz grebenane volne (kratka preja), enonitna, beljena, barvana, tiskana;
21. tar.	št.	317	Volnene tkanine;
22. tar.	št.	327/1 in 2 Preja iz umetne svile,	surova,
bela barvana;
23. tar. št. 393/1 c) Cevi in omotači za pnevmatike;
24. tar. št. 439 Izdelki iz plute;
25. tar. št. 440/1 Zamaški iz plute;
26. tar.	št.	537	Pločevina iz železa in jekla;
27. tar.	št.	539	Cevi iz železa in deli za spajanje	cevi
iz železa;
28. tar. št. 652 Motorni bati, motorna dvigala, kompresorji, frigorifični stroji;
29. tar. št. 655 Šivalni stroji;
30. tar. št. 663 Dinamski stroji, alterhatorji in elektromotorji;
31. tar. št. 665/6 Radijski aparati in njihovi sestavni deli ;
32. tar. št. 667/2 b) Električne žarnice, izvzemši žarnice za žepne svetilke;
33. tar. št. 675 Avtomobili in njih rezervni deli.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 11. junija 1936; št. 24.019/V1II.
— -----------
364.
Voditev kontrolnika po uvoznikih*
Minister za finance je odredil takole:
I. Predposlednji odstavek člena 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami** se izpreminja in se glasi:
»Uvozniki so dolžni voditi pri sebi po predpisanem obrazcu kontrolnik, v katerega morajo mimo ostalega vpisovati po kronološkem redu datum uvoza, vrsto in količino vsake partije uvoženega blaga, vrednost blaga, ime inozemskega pošiljatelja, čas in način plačila.«
II. Vsi uvozniki so dolžni voditi izza dne 1. avgusta 1936 kontrolnik, ki ima naslednje stolpce:
a)	Na levi strani — »Uvoz blaga«:
1. zaporedna številka;
2. datum, ko ije bilo blago ocarinjeno;
3. številka carinske deklaracije;
4. država, iz katere je bilo blago uvoženo;
o.	država, iz katere je uvoženo blago po svojem izvoru;
6. ime inozemskega prodajalca blaga;
7. sedež inozemskega prodajalca blaga;
8. datum izdaje izvirne fakture;
9. valuta, na katero se glasi izvirna faktura'
10.	znesek izvirne fakture.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	junija 1936, št. 133.
** »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931. in št. 551/85 iz 1. 1933.
b)	Na desni strani — »Plačilo«:
11. datum, ko se je opravilo plačilo;
12. način opravljenega plačila (kliring, devize itd.);
13. pooblaščeni zavod, po katerem se je opravilo plačilo;
14. njegov sedež;
15. valuta, v kateri se je izvršilo plačilo;
16. znesek tuje valute;
17. ustrezajoča vrednost v dinarjih;
18. pripomba.
III. Uvozniki so dolžni vpisati podatke o vsaki blagovni nabavi v kontrolnik takoj, ko se ocarini, kar morajo stor" redoma po kronološkem redu, in tudi podatke o plačilu, ko se to opravi.
IV. Uvozniki so dolžni hraniti vse uvozne listine, iz katerih so vpisali podatke v kontrolnik, in tudi vse dopise v zvezi s tem najmanj 5 let od dne, ko se je blago ocarinilo, in jih dati na zahtevo kontrolnim organom na razpolago.
V. Ce se v kontrolnik tudi le ena faktura ne vpiše, če se kontrolnik neredno vodi ali če se ne vpišejo vsi podatki, kakor tudi če se uničijo listine iz točke IV. te odredbe, se smatra to kot priprava za prikrivanje deviznih prekršitev in spada pod kazen po zakonu o kazenskih odredbah.
VI. Kontrolnike natiskuje bančni in valutni oddelek in jih prodaja uvoznikom po davčnih upravah. Vsak uvoznik mora pri pristojni davčni upravi kontrolnik potrditi in plačati ob tem takso iz tar. post. 167 zakona o taksah.
Jz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 8. junija 1636; st. 23.720/VIII.
365.
Popravek.
V obrazcu »poslovnega reda« za industrijska podjetja, objavljenem v »Službenem listu« z dne 6. junija 1936, št. 315/46, se mora prva beseda drugega odstavka v členu 15. glasiti pravilno:
»Predčasna...« (ne: Začasna).
Banove uredbe.
366.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 15760/1.
Občina Bočna v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1	vina din 100‘—,
b) od	100 1	vinskega mošta din 100'—,
c) od	100 1	piva din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita In	žganja	din	5,
d) od	litra	likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 3 —,^
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936.
II.	No, 12470/1.
Občina Gaberje v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 90 (devetdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100 1	vina din 100'—,
b)	od	100 1	vinskega mošta din 100'—,
c)	od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	din	4,
č)	od	litra	likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 4'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936.
II.	No. 8134/2.
Občina Poljčane v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:	,
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 l piva din 100'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—.
8.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. maja 1938.
Razne občeveljavne odredbe.
367.
Štev. 4389/3.
Na osnovi § 85., odst. 2., ob. z. in čl. 22. naredbe bana Dravske banovine, II. No. 9720/1 z dne 30. maja 1933, predpisuje sresko načelstvo z odobritvijo bana Dravske banovine naslednji
pravilnik o poslovanju v obrtu izvoščkov.
§ *■
Kot stojišča za avtoizvoščke na Bledu in Lescah se določajo naslednji prostori:
a)	prostor ob vzhodni strani banovinske ceste v 2e-lečah med občinsko cesto in pensiouom Wolt'ling: za tri avtompbUej
b) prostor na dvorišču Zdraviliškega doma: za dva avtomobila,
c) prostor na Lederborštu: za dva avtomobila,
č) prostor med banovinsko cesto in gospodarskim poslopjem g. Josipine Šmidove na Mlinem: za dva avtomobila,
d) prostor na severni strani ceste pod parkom Zdraviliškega doma ali na prostoru, ki ga vzame v najem združenje: za vse ostale avtomobile,
e) prostor pred kolodvorom Bled-jezero,
f) prostor pred kolodvorom Lesce-Bled.
§ 2.
Uvrščanje avtomobilov na posamezna postajališča in vrstitev avtomobilov na stojiščih se vrši po turnusu, ki ga obvezno odredi združenje izvoščkov in avtoizvoščkov na Bledu.
§ 3.
Postajanje avtomobilov radi ponujanja voženj je na Bledu in v Lescah dovoljeno izključno samo na prostorih, označenih v § 1. Postajanje avtomobilov radi ponujanja voženj na lastnem ali zakupljenem svetu je prepovedano. Postajati radi ponujanja voženj na prostorih, določenih v § 1., morejo samo avtoizvoščki s sedežem obrta v občinah: Bled, Lesce in Begunje, in to z največ dvema voziloma.
§4.
Avtoizvoščki se morajo na stojiščih vesti mirno in spodobno in ne smejo povzročati nepotrebnega ropota. Na stojiščih se smejo opravljati samo najnujnejša popravila.
§ 5.
Kot stojišče avtoizvoščkov v Bohinju se določa prostor pred železniško postajo Boh. Bistrica, prostor na svetu gozdne uprave, in sicer med lopo Resmana Franca in vhodom v hotel »Sv. Janeze in pred hotelom »Zlatoroge.
Vrstitev na teh prostorih se vrši po določilu § 2.
§ 6.
Kot stojišče za avtoizvoščke na Jesenicah se določa prostor pred kolodvorom na Jesenicah.
.Vrstitev na tem prostoru se vrši po določilu § 2.
§ 7.
Kot stojišče za avtoizvoščke v Kranjski gori se določa prostor pred kolodvorom v Kranjski gori in pred gostilno Lavtižar.
.Vrstitev na tem prostoru se vrši po določilu § 2.
§ 3.
Kot stojišča izvoščkov s konjsko vprego na Bledu se določajo prostori ob znamenju (kapeli) na Mlinem, na občinskem svetu nasproti kavarne »Toplice«, na Pon-gračevem svetu »pri Križu« in na kolodvoru Bled jezero.
V Lescah: dve vozili na železniškem prostoru na vzhodnem oglu Legatovega vrta, ostala na banovinski cesti ob ograji Legatovega vrta.
V Bohinju: v Bistrici pred kolodvorom desno od izhoda, na banovinski cesti pred hotelom »Sv. Janez« in pred hotelom »Zlatorog«.	i	,	^ j.
V Otečali: na prostoru pred kolodvorom Otoče.
V Brezjah: ob banovinski cesti pred gostilno Finžgar, in na prostoru pred gostilno Gabrijelčič.
§ 9.
Postajanje izvoščkov radi ponujanja voženj v krajih, navedenih pod § 8., je dovoljeno izključno samo na določenih prostorih, in sicer na Bledu: za obrtnike s sedežem obrta v občini Bled, v Lescah: za obrtnike s sedežem obrta v občinah Lesce in Begunje, v Otofah in na Brezjah: za obrtnike s sedežem obrta v občinah Mošnje in Ovšiše, v Bohinju: za obrtnike s sedežem obrta v občinah Boli. Bistrica in Srednja vas.
Tudi izvoščkom s konjsko vprego je postajanje radi ponujanja voženj na lastnem ali zakupljenem svetu prepovedano.
§ 10.
Uvrščanje posameznih izvoščkov s konjsko vprego na posameznih stojiščih, navedenih v § 8., se vrši po določilu § 2.
Izvoščki s konjsko vprego so dolžni dvakrat na dan počistiti konjske odpadke s prostorov, določenih za njih stojišča. V ta namen morajo iz lastnih sredstev najeti osebo, ki bo ta posel opravljala ali pa opravljati ta posel sami po turnusu, ki ga odredi združenje izvoščkov in avtoizvoščkov na Bledu.
§ H-
Hotelski sluge, ki sprejemajo goste na kolodvorih, ne smejo svojim gostom ponujati in vsiljevati voženj z avtomobili, ki jih sami izberejo, marveč prepustiti gostom, da si svobodno izberejo vozilo.
Ako si gost sam ne izbere vozila marveč prepusti izbiro hotelskemu slugi, mora hotelski sluga vzeti vozilo, ki je prvo v vrsti.
§ 12.
Prekrški tega pravilnika se bodo kaznovali po § 397. ob. z. z globo od din 25'— do din 1.500'—.
Pravilnik dobi obvezno moč z osmim dnem po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani.
§ 14.
Z dnem, ko dobi gornji pravilnik obvezno moč, prestane veljati pravilnik o poslovanju v obrtu izvoščkov z dne 23. junija 1933, št. 3216/6, objavljen v 66. kosu »Službenega lista« iz leta 1933.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 12. junija 1936.
Sreski načelnik:' dr. Vrečer s. r.
VIII. No. 2148/2 iz 1936.
Se odobruje na osnovi § 85., odstavka (2), obrtnega zakona.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1936.
Po odredbi bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, .d, s Ljubljani^ njen predstavnik; fitmar Mihalek V Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE BEAVSSE BANOVINE
Priloga k 50. kosu VIT. letnika z dne 20. junija 193G.
Razglasi kraljevske banske uprave
V No. 172/39
1875-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 138.040 do 141.752 (Maribor-Pesnica)
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sre-skega načelstva Maribor levi breg. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se pro-t. plačilu napravnih stroškov din 300*— dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku Maribor levi breg.
Ponudbe tiaj se glase v obliki popust i v odstotkih (iudi z besedami) na vsoio odobrenega proračuna, ki znaša: din l,114.o33 10.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter. tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. junija 1936.
*
V-No. 4595/6-1936,
1910-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske 'banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo spodnjega ustroja mostu čez Savo v gozdu v km 699*398 drž. ceste štev. 2
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. julija 1936 ob 11. uri dop.
v pisarni XII. sekcije za gradnjo- drž ceste Ljubi,jana-Kranj v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov 40*— dinarjev dobivajo med uradnimi urami pri XII. sekciji v Ljubljani, Slomškova ul. št. 19.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 166.288*50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka, XII. sekcije in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1936.
❖
II. No. 11.387/13.	1818	3-3
Razglas.
Tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d. Ljubljana-Novo mesto, je vložila prošnjo za podelitev dovolitve za gradnjo vodne naprave v Luknji, občina Prečna v srezu novomeškem, in sicer na potoku Prečni ter na parcelah št. 796/1, 796/2, 839 in 818/4 k. o. Prečna.
Naprava naj služi proizvajanju električne sile.
V prednji namen se namerava zgraditi dolinska pregrada (v obliki betonske ali pa nasipane pregrade) z dvigom vodne gladine do kote 184. S tem naj se pri vodnih množinah: pri nizki vodi Q = 1-9 m3/sek., pri devetmesečni vodi Q = 3’00 m3/sek, pri šestmesečni '.odi Q = 4-10 m3/sek in pri štirimesečni vodi Q = 5-40m3/sek ter pri ustreznih iz rab-nih padcih 15-8 m. 15-5 m, 15-4 m in 15-0 izrabi sila 400 IIP bruto (300 HP neto), 620 HP bruto (470 HP neto). 840 H P bruto (630 HP neto) in 1080 HP bruto (810 HP neto), največja izraba na osi turbine pa bi znašala 1255 HP.
V smislu § 17., odst. 2. tč. a) ter §§ 37. in 38. zakona o okoriščanju vodnih sil se o gornji proršnji s tem odreia krajevni ogled in raznrava na mestu samem za torek, dne 30. junija 1936 in no potrebi naslednje dni s tankom komisije na mestu samem ob 8. uri.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine«.,do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
K tej raznravr se vabim vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo Svoja opozorila in zahtevke glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z gradnjo naprave ter se ho dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Obravnavala pa se bodo na razpravi tudi pismena opozorila in zahtevki, ki se predlože kralj, banski upravi, upravni oddelek-, v Ljubljani pajkasnele do dne 27. junija 1938 ali pa vodji razprave do njenega pričetka.
Kralj, banska unrava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. junija 1936.
Po pooblastilu bar.a načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r.
V. No 4307/15.
1842-3-
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo želczobetonskega mostu preko Lendave v Murski Soboti v km 0-829 banovinske ceste 1/26 Murska Sobota—Martijanci
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. junija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/1L Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/11 soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na
vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 181.668-94.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 9. junija 1936.
❖
V. No. 3426/4.	1854-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste štev. 52. od km 71*900 do km 73*400 — preložitev — Briga — Banja Loka L javno pismeno- ponudbeno licitacijo na dan 9. julija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dahe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi1 z besedami) na vsoto odobrenega ororačuna, ki znaša: dinarjev 948.673-17.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1936.
V. No. 3427/4
1867-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljenj razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste štev. 52 od km 78.000 do 79.890 (Krkovo—Fara)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehuičnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 2,893.142*—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1936,
V. No. 3428/2.-1936.	1868-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 od km 52.500 do 57.000 (Kočevje—Dolga vas)
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 11. julija 1986 oh 11. uri dop.
v sobi St. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 1,330.234-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1936.
*
V. No. 103/7.	1853—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev del pri gradnji državne šolske poliklinike v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1986 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata:
1. za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.932-47,
2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344-13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1936.
*
V. No. 1087/G.	1823	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za od-dajo krovskih in kleparskih vzdrževalnih del pri poslopju jetuišnice in pralnice okrožnega sodišča v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. junija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 28 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo ined uradnimi urami v sobi št. 28 tehn. odd. kralj, banske uprave.
Ponudlie naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za krovska in kleparska vzdrževalna dela din 58.681-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1936.
V. No. 138/31.	1822	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče Rogaška-,Slatina
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 421.770-—.
Poleg razpisanega načina naj se ponudijo alternativno tudi razni mrzli načini asfaltiranja. Takim ponudbam se pa mora priložiti točen opis sistema in dela.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 10. junija 1936,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 95/35-6.	1893
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 9. maja 1936, posl. štev. lil R 99/36—3, je bila ()ber\va!der Terezija, preje stanujoča v Domžalah, Industrijska cesta, sedaj v Dobrodelnem domu v Domžalah, zaradi umobolnosti delno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Logar Alojzij, posestnik v Domžalah, Industrijska cesta št. 20.
Srosko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 16. junija 1936.
&
III R 700/35—55.	1911
Oklic
na posebni ugotovitveni narok.
V zadevi izvenstečajne likvidacije Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani v likvidaciji bo
dne 1. julija 1936 ob devetih v sobi št. 140 posebni narok za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 1IL, dne 18. junija 1936.
*
II a Po 116/36-4.	1906
Oklic.
Tožeča stranka: Anderluh Koza, tov. del. v Sp. Hudinji št. 36 pri Celju, je vložila proti toženi stranki: Anderluhu Jožefu, brezposelnemu ključ., sedaj neznanega bivališča, radi ločitve zakona od mize in postelje k opravilni številki II a Po 116/36—1 to/bo,
Prvi narok se je določil ua 21. avgu-
•
sta 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem v razpravni dvorani št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja s. pr. okrož. sod. v Celju Kumič Josip za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler no nastopi sama ali pa ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II. a., dne 17. junija 1936.
I Po 313/36-1.	1905
Oklic.
Dimnik Karel, posestnik v Št. liju, ki ga zastopa dr. Gorišek Milan, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je vložil. proti zapuščini po Holer Mariji, krčmarici na Tratah St. 27, radi din 100.000'— s prip. k opr. št. 1 Po 313/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. junija 1936 ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 84.
Gospod Karel Holer, zasebnik na Tratah, se postavlja toženi zapuščini za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne podajo dediči dednih prijav.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 15. (junija 1936.
l R 256/36-3	^	^	1*887
Amortizacija.
Na prošnjo Ropret Marjane iz Nove vasi pri Mariboru, Sp. Radv. cesta št. 31, se uvaja postopanje za amortizacijo na njeno ime glaseče se vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Preddvoru štev. 1088 z vlogo din 4408’55, katero je predlagateljica baje izgubila.
Imetnik te vložne knjižice se poživijo, da uveljavi v roku 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, ker se bo sicer po preteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči.
Sresko sodišče v Kranju, odd. I., dne 8. junija 1936.
I 50/36—11	1861
Dražbeni oklic.
Dne 23. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: hiše št. 11 v 7/rovskem vrhu s pripadajočim zemljiščem, zemljiška knjiga Žirovski vrh vi. št. 11.
Cenilna vrednost: din 23.064'—. Vrednost pritikline: din 3560'—. Najmanjši ponudek: din 14.100-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu, dne 12. junija 1936.
1 309/36—8.	#	1891
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1936. o bde set i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3
dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pekel vi. štev. 32 in 24(1, sesioječiii iz visokopritlične stanovanjske hiše, dveh enonadstropnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, viničarske hiše, deloma zidane stavbe s svinjaki in svinjsko kuhinjo ter zemljiških parcel in pritikline, in zemljiška knjiga Poljčane vi. št. 291, sestoječih iz gospodarskega in skladiščnega poslopja, zidane kolarnice in skednja ter zemljiških parcel in pritikline.
Cenilna vrednost: din 343.971'—.
Najmanjši ponudek: din 229.314'—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraži tel ja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 27. maja 193G,
Konkurzni razglasi
559.	1895
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o iinovini Čeplak Antonije, trgovke v Hrastniku št. 170, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. junija 1936.
Por 7/36—11.
560.	‘	1884
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Letnika Ivana, trgovca v Trbovljah št. 26, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. maja 1936.
Por 1/36—12
•g*
561.	1885
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Fe-drana Antona, trgovca v Mozirju, je končano.
Okrožno sedišče v Celju, odd. I.,
dne 9. junija 1936.
Por 4/36—14 •
562.	1898
Sklep.
Poravnalna stvar Florjančiča Henrika in Florjančič Marije, mizarja in posestnice, obeh v Vižmarjih št. 6.
Polrja se prisilna poravnava izven konkurza, ki sta jo sklenila dolžnika s svojimi upniki na poravnalnem naroku pred tem sodiščem dne 11. marca 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
10.	junija 1936.
Por. 1/36-33.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1897 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. junija 1936.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . . 1.536,812.919-20(4 902.504*47; Devize, ki niso v podlogi 374,100.477*97 (-j-39,931.115*58) Kovani novec 424,039.650*50(4 8,643.412*—) Posojila . .1.591 129.117*92 (— 9.816.381*-)
V rednostni
papirji . . .	48,643.937"2i
Prejšnji pred jemi
državi . . . 1.660,773.462*33(-j-	57.500*01)
Začasni pred jemi gl.
drž. blagajni 600,000.000*—
V rednosti re-
zervn. fonda 126,013.296*10 (—	950*,—	)
Vrednosti	.
ostalih fondov ......... 29,365.370*35
Nepremičnine .......... 160,885.798*86(4-	314.580*97)
Razna ak’ivu 633,300.565*03 (4 12,004.263*34)
7.185,064.596*41 Pasiva.	Dinarjev
Kapital ... 180,000.000*-Rezervni
fond  134,761.779*11 (j-	950*-)
Ostali La ’i .	29,629.753*09
Novčanice v
obtoku . . .4.750,133:500*- (— 32,398.400*—) Obveze na
pokaz . . . .1.084.665.844*84(4-27,000.019*59)
Obveze z rokom ......... 50,000.000*—
Rj..,,a pasiva 355,873.719*37 (4 57,433.465*78) 7.185,064.596*41
Obtok in >b-
veze .... 6.434,799.344*84 Calotno kritje .... 30*68 u/a Kritje v zlatu .... 29*33 °/(
Obrestna mera:
po e3komptu..................................b%
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje.............
*
6%
101G
Mag. štev. 37512/36.
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno olertno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo:
1. kompletne opreme (mize, stoli, omare itd.);
2. telovadnega orodja
za novo bežigrajsko osnovno in meščansko šolo.
Komplelni razpisani pripomočki, popis in načrti se dobč od 22. junija 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje
20.	septembra štev. 2/11. uadstr., proti
povračilu nabavnih stroškov ali pa šemo na vpogled in študij v pisarni gradbenega nadzorstva.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne
30.	junija 1938 da desetih dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dtie 18. junija 193G.
Predsednik: dr. Adlešič s. r
*
Mag. št. 35.833 3G.
1917
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v roku 14 dni zmanjševalno ofertno licitacijo gradbenih del za postavitev ograje ob Emonski cesti.
Načrte in proračune za razpisano delo dobe interesenti v vložišču mestnega gradbenega urada od dne 25. junija 1936 d 'je mrd uradnimi urami.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti do 9. julija 1936 do
11.	ure v imenovanem uradu.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 17. junija 1936.
Predsednik: dr, Adlešič Juro s. r.
❖
V.	št. 38.454 '36-4878.
1876
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo ca. 39.000 kg čistega bencina oz. bencinske mešanice za potrebe mestnih uradov in podjetij.
Pravdno kolkovane in opremljene ponudbe je vložiti do 30. junija 1936 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, kjer se dobe natančni pogoji.
Nezadostno opremljene ali nezadostno kolkovane ponudbe se ne bodo upoštevale.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 15. junija 1936.
Predsednik? Dr. Juro Adlešič s. r
No. 2081/3.	1894
Razglas.
Na podstavi pooblastila kr. banske uprave v Ljubljani z dne G. junija 1936,
111.	No. 3241 2, razpisujem po določilih čl. 15. uredbe o ribarstvu z dne 28. 10. 1928 (-Samouprava: štev. 5515) javno dražbo ribolova v sledečih zakupnih • ibarskih okrajih: 1. št. 62 Mokronog; 2 št. 63 Bistrica pri Št. Rupertu, 3. št 89 Štatenberg; 4. ši 81 Radulia; 5 št. 82 Škocjan; 6. št. 79a) Oadreže; 7. št, 79b) Kostanjevica in 8. št. 87 Cerklje in sicer za torek dne 30, junija t. I z začetkom ob 9. uri dopoldne. Dražba se bo vršila pri sreskem načelstvu v Krškem v sobi štev. 9.
Zakupna doba traja od 1. julija 1936 do 30. junija 1946 Izklicna cena za zakupne okraje pod	1. do 5	jo	din	100*—,
za zakupni	okraj	pod	6.	je	din	900'—,
za zakupni	okraj	pod	7,	je	din	600*—,
za zakupni	okraj	pod	8	je	din	800'—.
Obseg posameznih zakupnih okrajev
in dražbeni pogoji so na vpogled do dneva dražbe pri sreskem načelstvu v Krškem.
Sresko načelstvo v Krškem, dne 17. junija 1936.
Sreski načelnik:
Krajšek s. r.
*
Štev. 161/1936. Preds.	1908
Razpis.
Mestna občina celjska razpisuje mesto konceptnega uradnika-pravnika za
predstojništvo mestne policije celjske, ki se odda ob sledečih pogojih:
1. prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo pogoje za politično, oz. poiicij-sko-upravno službo po zakonu o državnih uradnikih;
2. mesto je pogodbeno;
3. prejemki po dogovoru;
4. obojestranski odpovedni rok tri mesece.
Prednost imajo prosilci z daljšo prakso v politični, oz. policiijsko-uprav-ni službi.
Lastnoročno pisane, z din 3'— kolko-vane prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, diplomo o dovršitvi pravne fakultete, zdravstvenim izpričevalom, nravstvenim izpriče-valom in dokazilom o opravljeni vojaški službi, je vložiti najkasneje do 1. julija 1936 pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju.
Mestno poglavarstvo v Celju, dne 17. junija 1936. Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
E. R. No. 6840.	1801—3—3
Razpis.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje za dobavo zdravil za dobo do 31. septembra 1936 po nalogu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 7637 z dne 23. maja 1936 v skrajšanem roku 10 dni III. ofert-110 licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne
26.	junija 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobijo med uradnimi urami v ekonomski pisarni te bolnice.
Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 10. junija 1936.
No. 141/3.	1846—3—2
Prodaja žrebca in konj banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
V sredo dne 15. julija 1936 ob 9. uri dopoldne bodd na žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodani na javni dražbi 1 žre-
bec in dva konja. Natančni pogoji se dobe pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Uprava banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani, dne 13. junija 1936.
&
Broj 21.804/1938.	1808-3—3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu na dan
4.	jula 1936 u 11 sati prije podne IV. iav-nu pismenu ofertalnu licitacija za iz-vedbu gradjevinskih i zanatskih radova za novogradnju Ekspoziture petrovgrad-skog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Velikoj Kikindi.
Sve podloge za ovu licitaciju mogu interesenti dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vreme raspisa i to:
uslove i predračune za sveukupne ra-dove uz cenu od din 100-—;
uslove i predračune za pojedine skupine radova uz cenu od din 20'—;
načrte uz cenu od din 25"—.
U Zagrebu, dana 8. juna 1936.
Središnji ured za osiguranje radnika.
*
Br. 370/7—36.	1825—3—3
Razglas o licitaciji.
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za dovršitev gradnje srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi direktorja Djinov-skega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tjrševa cesta št. 33.
Ponudbe naj bodo napisane na uradnem proračunu in naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna din:
1. za zidarska dela . . . 230.023-90,
2. za ključavničarska dela 39.760—.
Predpisana kavcija znaša za zidarska
dela din 24.000-—, za ključavničarska dela din 4.000-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov ob delavnikih od 10. do 12. ure v pisarni Pravoslavne parohije v Ljubljani, Tabor št. 1, pritličje, desno.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na vratih pisarne Pravoslavne parohije \ Ljubljani, Tar bor št. 1, in pisarne, v kaieri se bo vršila licitacija pri sobi direktorja Dji-novskega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta št, 33.
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani, dne 12. junija 1936.
1900
Razpis.
Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zobozdravnika, ki bo vršil za zavarovano članstvo preglede zobovja, potrebnega popravila. Honorar po dogovoru. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti je vložiti pri Bolniški blagajni, Gajeva ul. 5, do ponedeljka dne 6. julija 1936 do 12. .ure opoldne, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije.
Bolniška blagajna Trg. boln. in podp. društva
v Ljubljani, dne 18. junija 1936.
Razne objave
1886
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 8. junija 1936, št. 12725/V—34, na
osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne
23.	novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 8. junija 1936; odlog velja za dolgove, nastale do 28. februarja 1934;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2% bruto, računajoč od 28. februarja 1934.
Kandija-Novo mesto, dne 16. jun. 1936. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico reg. zadruga z neomejeno zavezo.
*
1896
Vabilo
na redni občni zbor
Perutninarske reg. zadr. z o. z. v Ljubljani,
ki bo dne 4. julija 1936 ob 10. uri dop. v pisarni Ljubljana, Šelenburgova 7/1.
Dnevni red: Predlog o likvidaciji in event. slučajnosti.
Načelstvo.
*	1902
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa evid. št. 2373, ter jo proglašam za neveljavno.
Karl Grajžl s. r., Bukovžlak 42, p. Teharje.
1899
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 1007 za bicikel ev. št. 68.707, izdano od sreske izpostave v Škofji Loki, ter jo s tem proglašam za neveljavno.
Martinj vrh, dne 15. junija 1936.
Markelj Peter s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. TKka in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.