PLANINSKI VESTNIK narodnega parka, v območju najvišje gore Vzhodnih Julijskih Alp Triglava. Izhodišče za letošnji turni smuk brez meja bo Bohinjska dolina, od koder so možni turnosmučarski vzponi vseh težavnosti na vse pomembne in znane vrhove Vzhodnih Julijskih Alp, med drugim na Triglav, Km, Kanjavec, Jalovec ali Mojstrovko, možno pa bo tudi smučanje na urejenih smuči­ ščih. To letošnje srečanje bo od 5. do 12. marca, turni smučarji pa se bodo srečali v bohinjskem hotelu Zlatorog. Čeprav bo njihova glavna dejavnost turno smučanje, bodo organizatorji iz Slovenije predsta­ vili svojim kolegom iz tujine tudi sloven­ ski kmečki turizem, domačo obrt, narod­ ne plese in pesmi, če pa kakšen dan vre­ me ne bo primerno za smučanje, jih bodo peljali na ogled slovenskih naravnih zna­ menitosti, na primer v Postojno ali Lipico. Za vodstvo in varnost predvidoma 50 do 60 udeležencev iz tujine bodo skrbeli slo­ venski gorski vodniki in reševalci. Pred­ videno je, da se bodo turnega smuka brez meja letos — enako kot so se prejšnja leta — udeležili alpinisti iz Francije, Za­ hodne Nemčije, Avstrije, Švice, Italije in Južne Tirolske. Lansko, po vrsti šesto takšno srečanje je organiziral Alpenverein iz Južne Tirolske v Malsu na Južnem Tirolskem, prvič po šestih letih pa sta se ga kot predstavnika Planinske zveze Slovenije udeležila tudi dva Slovenca, Luka Karničar in Matej Kranjc. Organizatorji prejšnjih turnih smu­ kov brez meja so naše alpiniste sicer vsako leto vabili, saj je bila PZS organi­ zator dela prečenja prek naših Julijskih Alp leta 1982, vendar se srečanja ni nih­ če udeleževal. Vsaj lani pa so zbrani alpi­ nisti po ovinkih izrazili željo, da bi se sre­ čali v Sloveniji, saj so v teh letih turne smuke pripravile že vse udeleženke pre­ čenja izpred sedmih let. Nobenega dvoma ni, da bo letošnji turni smuk brez meja poskusil spet bolj na ši­ roko odpreti naši krovni organizaciji vrata v svet, ki se deloma zaradi kroničnega po­ manjkanja denarja in deloma iz drugih vzrokov zadnja leta kar zapirajo. Na vrhovih Indonezije in Papue Nove Gvineje Kadar v kakšnem članku zasledim kaj o gorah, še posebej o bolj »eksotičnih«, po­ stanem takoj bolj pozoren. Zato me je poleti pritegnilo pisanje Branka Dežmana o Papui Novi Gvineji, ki je izhajalo v Ne­ deljskem dnevniku, najbolj seveda tisti del, kjer je pisal o vzponu na najvišji vrh države Mt. VVilhelm; nisem še slišal, da bi bil na njem kateri od Jugoslovanov. Začel sem raziskovati. Do avtorja zapisa nisem mogel, ker je še vedno na poti, pač pa sem »odkril« njegovega gostitelja Bo­ ruta Telbana in od njega zvedel nekaj podatkov, za katere sem smatral, da jih velja zapisati. Borut Telban se je s Pavletom Jagodičem 22. novembra 1985 povzpel na 2172 metrov visok vulkan Gunung Sibavak na Sumatri (Indonezija). Vzpon ni bil naporen, toda zanimiv: vse je tod rumeno od žvepla... 16. decembra sta se povzpela še na 2911 metrov visoki Mt. Merapi na Javi. V vasici Kiniarja, ki je izhodišče, sta našla celo »planinsko« kočo s skupnim ležiščem. Tudi ta vrh je vulkan, zadnjič pa je »bruhnil« junija 1984. 29. julija 1986 pa se je Borut Telban po­ vzpel na najvišji vrh Papue Nove Gvineje, 4509 metrov visoki Mt. VVilhelm. Ne le, da je verjetno prvi naš človek (če ima kdo drugačne podatke, se zanje lepo pripo­ ročam) na tem vrhu, temveč ima najbrže tudi naš »višinski rekord« za Avstralijo in Oceanijo. (Najvišji vrh tega območja, ki zajema vso Oceanijo z Avstralijo in Novo Zelandijo vred, je 5030 metrov visoki Put- jak Djaja, do 1970 imenovan Pegunungan Sukamo — pri nas bolj znan kot Carstenz- sova piramida — ki pa se dviga že na indonezijskem delu Nove Gvineje in je mnogo težje dostopen.) Branko Dežman, ki je pripotoval na Papuo Novo Gvinejo šele 4. avgusta lani, je bil na VVilhelmu torej za njim. Borut je po poklicu medicinski antropolog. Z vzponom je začel na višini 2440 metrov, v vasici Gembogl. Pri jezeru Piunde (kar pomeni ženska) je na višini 3480 metrov planinska postojanka — pogosto celo z oskrbnikom. Malo višje je potem še jezero Aunde (moški), na vrhu pa železni trikot, ki označuje mejo treh provinc: VVestem Highlands, Chimbu in Madang. Sicer pa je to območje edini narodni park Papue Nove Gvineje. Vzpon (razen običajnih vi­ šinskih težav) pa ni zahteven. Franci Savenc Posebna komisija, ki Jo je na Gorah imenoval Glavni odbor PZS, od novembra lani do konca Januarja letos, še ni mogla preštudirati vseh možnosti in uredništvu Planinskega vestnika sporočiti, kakšnih ugodnosti bi bili deležni tisti naročniki PV, ki bi do letošnjega maja plačali celoletno naročnino za Vestnik. Močno dvomimo, da se Je od takrat sploh kdaj se­ stala. 2al ta komisija ni edino telo osrednje slovenske planinske organizacije, ki dela s takšno učinkovitostjo. — Morda pa bomo marca naposled le lahko poročali o zgodo­ vinskem sklepu. 75