Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. liokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Postno - hranilnienega računa štev. 64439. Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje‘ je za vse leto naprej po pošti K 6. — za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust. In ravno taka je stvar s takozvanim političnim klerikalizmom. — „Klerikalizem“ bi mogel imeti morda nekako tak pomen v 11. ali 12. stoletju, kp je duhovščina, posebno višja, tvorila prvi stan v državi in imela glavno bosedo v vodstvu javnih zadev. A klerikalizem danes v 20. stoletju je anahronizem in strašilo za politične otroke v rokah zvijačnih in brezvestnih voditeljev. Pa povrnimo se k inteligenci ! Inteligenca kot stan je bila torej doigrala svojo ulogo. S tem pa ni rečeno, da bi imela politično delo v obče pustiti. Nasprotno prava inteligenca ima ne le pravico ampak tudi dolžnost udeleževati se političnega dela in sicer dejansko in v vseh smereh: v organizaciji, časopisju in ljudski izobrazbi. Ne zadostuje samo prečitati si časopise in „stvoriti si sodbo“, ampak delati z ljudstvom in med ljudstvom v izrazitih političnih strankah. Delovanje v političnih strankah, to je posebno nujno želeti od inteligence. T oje najboljši 1 e k proti onemu neutemeljenemu poviševanju samega sebe in najbogatejša šola življenja. Tam se nauči mteligent ravnati s svakim človekom kot sebi enakim; v boj strasti in oseb zanese stvarne dokaze in mirna razmišljanja ter zabrani s svojo avktoriteto čestokrat demagogičen fanatizem malovrednežev. Pri razvoju smisla, da spozna senčnate strani in nevarnosti, ki stranki in njeni bodočnosti pretijo od njenega morda le navidez uspešnega nastopanja; svoje-časno postane dober svetovavec in vodnik politične stranke. Če je pak inteligenca v obče potrebna v političnem delovanju, je pa tem več potrebna v katoliški stranki. Qrganizacija stranke bi ne bila popolna, če ni v njej organizacije katoliške inteligence, kateri pripada po pravici naloga izvesti v nas sicer težavno a nujno potrebno organizacijo poševnega dela. Vse delo v katoliš-Kem taboru mora biti zjedinjeno v enem središču, od koder se bo zopet koristno razvijalo po pojedinih odbo-’ rih. Družabnega središča katoliške inteligence nujno potrebujemo, da bomo znali, kje so naše pozicije, naše sile, naša armada pripravnih duševnih delavcev in kakšne so naše bolesti in naša stremljenja. V združeni katoliški inteligenci se morajo zj edini ti delavci po posameznih odborih k organiziranemu in j na jednoten cilj obrnjenem delu. V i združenju katol. inteligence se razvije v teku časa vrsta odborov po poklicih, ki se bodo brigali poleg drugega posebno za gmotne koristi vseh pripadnikov, tako nekako, kakor so na Nemškem tisoče članov broječe po odborih sestavljene organizacije učiteljev, profesorjev, umetnikov itd. Naj se omikanec ne umika političnemu delu! Je v naših uradih in v vseh drugih poklicih veliko, veliko ljudi, ki z nami simpatizirajo, le pogum jim manjka, da bi javno in brez strahu ter obzirov stopili v naše vrste. Vsem tem kličemo: Pristopite k nam javno in iščite novih sotrudni-kov za naše kulturno in politično ampak za katoliško ljudstvo, ki vas povsod z odprtim srcem pozdravlja v svoji sredi kot vodnike. Inteligenca ne sme biti kasta, ločena od ljudstva, ampak del istega te lesa, brat, prijatelj, delavec in vodnik ostalega ljudstva“. Katoliška inteligenca pa mora imeti te lastnosti še v tem večji meri“. Tem lepim besedan izvrstnega češkega lista se kaj radi pridružuje- mo. Posebno dobro so zadete besede, da ne sme biti inteligenca ločen stan od ljudstva, ampak del telesa istega naroda, iz katerega je izšla. Naša sedanja inteligenca pp vevjni žal ni taka, temveč odtujena, ljudstvu več ali manj, kakor ji ravno nese. N i upanja, da se bo naše dobro krščansko ljudstvo z navdušenjem in z zaupanjem oklenilo svojih voditeljev svetnega stanu, če j ih ne bo našlo istega ve r 's”k ega prepričanja in živi j e n. j a k a k or je ono samo. To je; kar loči inteligenco od ljudstva s pravim kitajskim zidom. Naša naloga bodi z organiziranim katoliškim dijaštvom podirati to nenaravno mejo, da bo imelo ljudstvo v razumništvu ne le svoje voditelje, ampak svoje brate, prijatelje, sotrudnike! . „Nujno potrebno je, skrbeti pri nas za boljšo inteligenco. Zakaj — povejmo naravnost — inteligenca naša, to je rana na našem telesu, po nemških šolah ljudstvu do cela odtujena, z njim v popolnem nasprotstvu. Boljša inteligenca, to je ena naših prvih potreb“. (Vel. mom. str. 27.) Občinske volitve. (Iz istrskih krogov.) Burni časi nastopajo v,občini, ko pride čas občinskih volitev. Seveda je velikega pomena, kdo bo občinski glavar in kdo bo vodil občinske zadeve. Ako se izvoli izkušenega, pametnega a tudi vernega župana, ki daje lep zgled krščanskega življenja, postane tak župan pravi oče občinske družine in če ima okoli sebe istotako pošten zbor 'občinskili sve-tovavcev, kdo bi tajil, da ni to v blagor in prospeh vse občine ? Kdo pa je poklican, da si napravi tako srečen občinski zastop ? V prvi vrsti so poklicani v to Občinarji sami, zato jim daje država pravico, da si izvolijo svoje može. — Toda pri občinskih volitvah igra čestokrat veliko ulogo osebna korist ali osebna nasprotovanja in žal v teh znakih se vrši neredko-krat volivna borba. Naravnost, da v takih delo. In zlasti poslednjemu treba spo-polnjenja. Zato pa katoliški inteli-in političnem nastopu stranke bo imel j genti: Vsi v svoje politične orgam- inteiigent vedno dovolj kritičnega zacije in k političnemu delu. Ne-z«,-»e, Boljša inteligenca. ^hipPo^ški tednik , Novy Vek“ je ob- / javu ж svoji številki primeren članek o katoliški inteligenci, ki je v marsičem prikladen našim razmeram. — Zato ga podamo tu v skoro dobesednem prevodu. „Javne razmere se naglo spreminjajo naravnost proti demokratizaciji ne le celih institucij, ampak tudi ljudi. V tem razvoju so bile seveda prizadete v nemali meri stare s častitljivimi tradicijami posvečene družabne razlike, ki so bile postale nujna vez in oblika vsega kulturnega in političnega življenja vse do konca 18. stoletja. Ta razvoj se je vršil vsporedno v vseh srednjeveških državah. Duhovščina, gospodje in vitezi, poznejši zastopniki svobodnih mest, so tvorili v političnem smislu narod. Vse ostalo je bilo izključeno od pojma političnega naroda in je bilo več ali manj izročeno na voljo navedenih stanov. Froti tej stanovski in razredni pregradi se je začela boriti inteligenca, ki je izšla iz takozvanih srednjih stanov in se je na nje opirala. Z mogočnim zaletom je priboj evala inteligenca evropskim narodom ustavne države, ki naj bi postale zaželjeno in trdno zagotovilo vseh političnih svoboščin. Ko se je to izvršilo, je bila naloga inteligence kot celote ali stanu v političnem življenju končana. Ni utemeljen strah, da bi bilo plemstvo kot stan znalo sedaj držati politično moč na škodo splošnosti in zato ni boj proti njemu- v tej obliki in iz teh motivov kakor se navadno vrši, niti pameten niti pošten in bi bil v obče enkrat čas, da bi se ko-nečno v češki politiki več s plemstvom sodelovalo, nego da bi se neprenehoma naglašalo negativno stališče v tem vprašanju. LISTEK Kartuzijanski samostan. Iz spisov Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij. » I. Dva nadepolna dečka. Vitez Oto je živel na starodavnem gradu, ki je nosil ime Črni grad. Grad je bil močno utrjen z debelim zidovjem, visokimi stolpi in globokimi jarki. Obdajali so ga od vseh stranij temni gozdovi samih starih debelih jelk in smrek; odtod tudi njegovo ime: Črni grad. Nič prijaznega, prikupi ji vega ni imel ta grad, ne njega okolica, vse je bilo pekako temno, mračno, črno pobarvano. In viteza je trla huda žalost, za to se mu je zdel grad še bolj pust in žalosten. Ljubljeno ženo in gospodinjo, plemenito Marto, vzela mu je smrt pred nedavnim časom. V cvetu let je morala leči v grob in zapustiti soproga, kateremu je s svojo ljubeznivostjo pusti grad spremenila v zemski raj. Vrli vitez ni imel v tej samoti nobenega drugega veselja kakor dva mala sinčka; Albert in Krištof jima je bilo ime. Ljubezniva dečka sta se čvrsto razvijala v tihem gradu in rastla kakor dve lepi vrtnici. Vitez je storil vse kar je vedel in znal, da bi ja vzgojil prav dobro. Star častitljiv duhovnik, ki je bil v bližnji vasi za župnika, je prihajal redno trikrat na teden v grad, tam v grajski kapelici služil sveto mašo, potem pa poučeval dečka v krščanskih resnicah. Samo če je bilo zelo slabo vreme, ga ni bilo. Oče pa ju je mil že prav zgodaj v orožju, seveda, njiju mladosti primerno. Učil ju je streljati s pu-Slc° m zadeti oddaljene reči, lepo sedeti na konju ter sukati sulico in ž njo loviti v najvećem diru obroč, obešen na kakem drevesu. Jemal ju je seboj na lov, tudi če je bilo še tako grdo vreme. Hotel je, da se utrdita že v mladosti. Nečega dne reče jima vitez : „Ljuba sinova, prihodnji teden je praznik Marijinega vnebovzetja. Ravno ta dan pred tremi leti je umrla vajina mati. Nje čista, pobožna duša je šla gotovo v nebesa; nje truplo pa leži tri milje odtod pokopano v cerkvi kartuzijanskega samostana. Obletnico njene smrti obhajajo častiti očetje vsako leto tisti dan po prazniku z molitvami in petjem in slovesnim mrtvaškim opravilom. Jaz sem bil vsako leto navzoč pri tej žalni službi božji. Letos pa pojdeta tudi vidva v prvič tja z menoj. Dosti sta krepka, da bosta mogla toliko časa jahati. In ob mrzlem nagrobnem spominku vajine matere bomo skupaj jokali; poznajo me sicer kot strogega, neustrašenega viteza, a ne sramujem se solz za svojo ljubo Marto. In tudi vidva, ljuba otroka, bosta jokala, če se bosta domislila, kako dobra vama je bila vajina mati in kako prisrčno vaju ie ljubila“. Vitez je bil ves solzan, ko je to govoril, in tudi dečkom so tekle solze po cvetečih licih. Pa kmalu sta pozabila vso žalost, kajti silno ju je veselilo, da bosta smela z očetom jahati tako daleč. Dan za dnem se nista pogovarjala nič -druzega nego o potovanju v kartuzijanski samostan. Starega očeta obeh dečkov je poznala in čislala cela okolica daleč na okoli kot ustanovitelja samostana. Dal jim je sveta in lesa, kamenja in ljudi, da so kartuzijani sezidali lep samostan, stara mati pa je prispevala velike svote, da so poplačali delavce. Tudi njiju rajna mati je samostanu darovala veliko lepih in dragocenih svetih posod za božjo službo. Še predno je napočilo jutro določenega in tako težko pričakovanega dne, so kpnji bili že osedlani. Veselo rezgetaje so stali na grajskem dvorišču. Vitez za jaše svojega velikega močnega konja, dočim sta dečka zasedla dva njima primerna mala konja, katera jima je oče kupil pred par meseci. Vsi konji so bili lepo rejeni in snažni, da ,so se kar svetili, pa tudi kovinasta oprava se je lesketala kakor zlato. Cel teden sta dečka priganjala hlapce, da naj jima konja za daljno pot gotovo dobro nakrmita; opravo snažiti pa sta tudi sama pomagala. Vitez je jezdil s svojima sinovoma po gozdu. Spremljala sta jih dva mlada, od nog do vratu oborožena hlapca na čilih konjih. Temna noč je še pokrivala vso naravo. Le danica je blestela visoko na nebu nad vrhovi temnih jelk. Polagoma se je noč umikala dnevu, katerega je napovedovala vedno svetlejša zarja na vshodu. Kmalu je prisij alo izza gora žareče solnce in razsvetilo vso okolico. Dečka sta bila silno vesela, ko sta v solčnem svitu videla po gričih in brdih mnogo gradov in cerkva, ki so jima bile še neznane dosedaj. Daljna je bila sicer pot, a dečkoma je minila jako hitro. Kar naenkrat pokaže oče z roko zvonik, ki je malo molel izmed dveh gor, in reče: „Tam je kartuzijanski samostan 1“ II. Materin grob. Ko dospejo jezdeci pred samostanska vrata, skočijo raz konje. Pri j or samostana, častitljiv starček nepopisno milega in ljubega obraza, je že stal z dvema drugima kartuzi-janoma pri vbodu in čakal. Spoštljivo je pozdravil plemenitega viteza in vesela dečka ter vse vkup peljal v obednico, da se pokrepčajo z malim zajuterkom. Kar zapoje zvon in jih opomni, da je treba iti v cerkev. S svetim spoštovanjem je stopil vitez v starodavno hišo božjo. Dečka sta pa kar ostrmela, ko sta stopila v mračne prostore. Zunaj polna svetloba sobica, tu pa prijeten polmrak. Vse ju je zaniftialo, razsvetljevalo solnce, čudoviti lepi veliki oltar iz snežno belega marmorja, poln gorečih sveč, krasno izrezljani stoli za menihe: vse, vse jima je bilo novo, in kaj rada bi bila pasla radovednost ter povpraševala očeta po tem in onem, a se nista upala, ker je oče gledal tako resno pred se. Kar naravnost po sredi cerkve je šel pred velik' oltar. Tam je stal klečalnik, pregrajen s črnim suknom. Vitez poklekne, ‘dečka pa njemu na levo in desno. Kmalu pride prijor iz žagrada, opravljen v črna mašna oblačila, ki so bila bogato vezana z zlatom. Drugi častitljivi očetje v svojih lepo belih meniških haljah pa so stali v klopeh na obeh straneh oltarja. Sveta maša se prične in menihi so pevali resno, slovesno in veličastno, da je kar pretresalo dušo in srce. Vitez je bil ves zatopljen v molitev in žalost, pa tudi dečka sta lepo molila in pazila na glavne dele sv. maše. Ko je bila končana presveta daritev, šli so prijor in vsi drugi menihi v slovesnem sprevodu pobožno pevajoč žalostinke k grobu rajne gospe Marte, ki je bil v stranski ladiji cerkve. Nagrobni kamen iz sivega marmorja je bil vzidan v steno, tam je bila pokopana gospa Marta. Za sprevodom šli so vitez Oto in njegova sinova. Ko so prenehali menihi peti ter so v lepih cerkvenih molitvah priporočili usmiljenju Božjemu duše rajnih, ki tu počivajo in pa vseh umrlih, vrnili so se mirno in tiho v cerkev, in ti trije so ostali sami. Vitez je stopil bližje k nagrobnemu slučajih, kje stopi objektivna in splošna korist v ozadje in gre le za osebnosti in žal tudi večkrat za piotiverske ali proticerkvene gonje ima duhovnik tudi važno besedo in mora poučevati zbegano ljudstvo. Žalostno zgleda v taki občini, kjer mogotci in oštirji komandirajo duhovniku, naj se ne brigi za volitve. Mar ni duhovnik pastir svoje črede, duhovni oče neumrjočih duš? Zakaj njega izključiti od sodel vanja za blagor ljudstva ? Zakaj? Zato, da bi „oštirji“ sedeli v občinskem zastopu in dovoljevali plese, kar jih več morejo! Ne, občinski zastop je preveč važna in resna institucija, da bi duhovnik mirno gledal tako drago zapravljanje in is-koriščanje občinskih zadev. Duhovnik je poklican, da poučuje ljudstvo in skrbi za njega blagor, kjer le more bodisi v ožjem dušnem pastirstvu, bodisi v gmotnih rečeh, Da, v to je poklican in ima sveto dolžnost, ker je'tudi on državljan z vsemi državljanskim pravicami Strahopeten in ničev je izgovor, da duhovnik mora biti nad strankami, ker si sicer nakopa sovraštvo nasprotne stranke. A k o duhovnik zastopa pravo stvar in stoji kakor skala neomajan za pravico in korist svojega ljudstva, ga bodo morali spoštovati tudi nasprotniki in njegov ugled bode vel i k. Dalje, izvrši veliko delo, če reši ljudstvo slabega občinskega zastopa. Izkušnja in pamet učita, da je srečna le tista občina, kjer delata duhovnik in občinski zastop složno za blagor občine na krščanskih načelih. Tužna nam Istra, kjer so še taki ljudje, ki tega nočejo razumeti: župan in svetovavci morajo biti možje korenjaki, vneti za pravo krščansko življenje- Hvala Bogu, da mi je dano ob tej priliki pohvaliti duhovnika, ki je neustrašeno stal na svojem mestu pri občinskih volitvah. Koncem februarja so se vršile občinske volitve v Grožnjanu. Občinski zdravnik, Dalmatinec, Hrvat, je širil med ljudstvom socializem in je hotel postati župan v nesrečo tamošnjega ubogega ljudstva. Vsako sredstvo mu je bilo dobro; z Italijani je bil socialist, hrvaške kmete pa je vabil k sebi z obljubami, da jim bo dal hrvatske šole. Žal, da mu je dosti naših ljudi verovalo. Vendar ni zmagal, duhovnik je razkrinkal njegovo podlo ravnanje v kvar veri in nravnosti. Tako samozavestno, edini in z zaupanjem v verske vzore naj nastopajo duhovniki vsi skupaj in zmaga bo naša in našega ljudstva. politične vesti. AVSTRIJA-OGERSKA. Takoj v drugi seji državnega zbora je prišla na vrsto razprava o dr. Šusteršičevem nujnem predlogu zaradi ogrske banke, katero nameravajo Mažari ustanoviti v Bosni. Mi smo že pisali, kake privilegije je hotel dovoliti skupni finančni minister Burian tej mažarski banki. Pod pretvezo, da hoče osvoboditi bosanskega kmeta izpod gospodstva begov, bi hotela ta mažarska banka s pomočjo vlade in z deželno garancijo zagotoviti sebi mastne zaslužke, utrditi v Bosni mažarško-judovski vpliv in dobiti bosanskega kmeta v svoje kremplje ter mu izpiti srčno kri ter izmozgati živi jensko moč. V svojem govoru je rekel dr. Šušteršič, da on ni proti mažarski banki, am- kamnu, na katerem je bila jako lepo in natančno izklesana podoba njegove rajne soproge. Tudi dečka sta se sedaj približala, in oče jima reče: „Glejta, ljuba sinova, tu je podoba vajine matere! Kako pobožno dviga sklenjeni roki in oči proti nebu: kolikokrat je tako pobožno molila, ko je še živela med nami! Pod tem kamenitim tlakom, na katerem stojimo, pa je pokopano nje truplo in vsa njegova nekdanja zares čudovita lepota razpada v prah in pepel“. Dečka se spustita v glasen jok in obilne solze so močile mrzli tlak. Nekaj časa ju oče pusti, potem pa spregovori: „Otroka, tu nad grobom vajine matere mi obljubita, da bosta vsikdar pobožna in poštena ter se varovala vsake hudobije. Še malo, pa bodo tu počivale tudi moje kosti in če vaju ne zaloti smrt v kakem boju kje bodo tudi vaju semkaj položili. Pomnita : svet mine in ž njim njega sijaj in slava, kdor pa izpolni voljo božjo, bode živel vekomaj". In dečka sta segla drug za drugim očetu v roke ter sta ginjena slovesno obljubila, da ne bosta nikdar zapustila pota poštenosti, nikdar pozabila Boga. III. Prijor in njegova celica. Kar pride oče prijor. Odložil je bil mašna oblačila ter prišel v navadni meniški obleki, da povede viteza in njegova sinova iz cerkvg. Šli so po dolgem, obokanem hodniku v samostanu. Na eni strani hodnika so bila vrata, skozi katere so hodili menihi v -JSSB8 „Micft, „ki so. v lasnici male., .enpnad- pak proti temu je, da je hoče minister Burian dovoliti na račun dežele take predpravice. Minister Bilinski je obljubil, da hoče vlada krepko zastopati avstrijske koristi. Nujni predlog dr. Šušteršiča je bil sprejet z glasovi vseh poslancev razen treh Vsenemcev. Na to je sledila razprava nujnih predlogih, vloženih po čeških poslancev. Dasi razpravni predmet ni bil velike važnosti, je bila razprava precej burna. Precej nervozno sta odgovarjala ministra Härdtl in Hochenburger. V razpravi je sedaj predlog o novincih. Razprava je mirna in dostojna. Nemir je nastal le pri govoru rusinskega poslanca Trylovskega, ki je trdil, da so avstrijski vojaki 1. 1878 v Bosni segreli bajonete in potem počasi parali Bošnjakom trebuhe. Te besede so domobranskega ministra Georgija tako vznemirile, da je udaril p o mizi in vznemirjen protestiral proti takemu žaljenju avstrijske armade rekoč, da avstr. vojaki niso zmožni takih dejanj. Tudi drugi poslanci so protestirali proti tem besedam, zlasti dr. Šušteršič, ki je rekel, da je Trizlovsky razžalil tudi slovenske vojake. Ljubljanski poslanec Hribar se je bavil z avstr, politiko z ozirom na naše razmere proti Srbiji in z nastopom vojaštva o priliki september-skih nemirov v Ljubljani. Ministrski predsednik Bienerth je rekel v svojem govoru, da Avstrija je hotela podati Srbiji roko in ji dati priliko, da se pogovori z nami o političnih in gospodarskih vprašanjih. Na določna vprašanja je Srbija pa odgovorila z izbegavanjem. Predno nismo na jasnem o namenih Srbije, ne bomo ž njo v gospodarskih odnošajih. BALKAN. Oči vse Evrope, ne, vsega sveta so sedaj obrnjene na Balkan. Vsa druga politična vprašanja so potisnjena v ozadje in ves svet z radovednostjo in strahom pričakuje, kako se bo končal spor med Srbijo in Avstrijo, — krvavo ali nekrvavo. Soditi po utisu, ki ga je napravil odgovor Srbije na Avstrijsko vprašanje je vojska neizogibna. Bojimo se, da preden izide prih. št. „Zarje“, bodo že odločevale med Avstrijo in in Srbijo — puške. Že zadnjič smo poročali, da odgovor Srbije na rusko noto, da naj se Srbija odpove svojim zahtevam po teritorijalni odškodnini, (Srbija je namreč zahtevala od Avstrije, da ji odstopi del Bosne in Hercegovine) ni zadovoljil Avstrije. Med tem je naš poslanik v Belgradu grof Forgach povedal srbski vladi, da Avstrija ne bo mogla s Srbijo skleniti trgo,-vinske pogodbe, če Srbija ne spremeni svojega obnašanja proti naši državi. Zahtevala je tudi Avstrija, da se Srbija direktno obrne na njo. Na to je pa Srbija odgovorila tako, da se sklicuje na svoj odgovor, ki ga je dala Rusiji in drugim državam, iz katerega da je raz.vidn'\ da je razmerje med Avstrijo in Srbijo normalno. Kar se tiče trgovinske pogodbe, da jo je Srbija sprejela že lani in da torej od njene strani ni zapreke, da se uveljavi. Če pa avstrijski in ogrski parlament pogodbo odklonita, prosi srbska vlada, da ji avstro-ogrska naznani tiste določbe, ki jih parlamenta nočeta sprejeti, kajti šele potem bo mogla srbska vlada storiti defitivne sklepe... Tudi ta odgovor srbske vlade je tak, da ne more naše vlade zadovolj iti. Srbska vlada odgovarja ha vse, samo na to, kar jo je Avsrtija vprašala, pa ne to. Dali se odpoveduje zahtevani po teritorijalni odškodnini, zakaj da zbira vojaštvo na avstrijsko-srbski meji, na to pa Srbija ne odgovarja. Da pa Srbija daj a take nejasne odgovore, je vzrok ta, ker hoče pridobiti časa za pripravo na vojsko. Zadnja poročila namreč javljajo. da je srbska vojska že pripravljena, oborožili so tudi že črno vojsko, od povsod jim prihajajo. vojne potrebščine. Tudi ruski prostovoljni in kozaki so že došli v Srbijo. Vsi ti dogodki kažejo, da se bližajo jako resni, resni časi. jVOVKC n „Edinost“, tvoji sadovi dozorevajo ! Pretečeno nedeljo je imela podružnica sv. Cirila in Metoda v Rojanu letni občni zbor. Na tem zborovanju je prišlo do jako značilnih in burnih prizorov, ki osvetljujejo družbo samo, pa tudi naše tržaške razmere. G. Godnik, bivši odgovorni urednik „Edinosti“, je napadal g. učiteljico Černigoj, češ da izkorišča otroški vrtec v klerikalne namene. Zahteval je, da se mora g. Černigoj odsloviti in sicer zato, ker v svojih prostih urah baje zahaja v Marijino družbo, kar bi seveda imelo lahko slabe posledice za otroke, ki so ji izročeni v varstvo in v vzgojo. Zahteval je tudi, da mora novi odbor takoj izposlovati, da postane rojanski otroški vrtec svobodna šola in da se mora prepovedati učiti'otroke moliti, češ da to ne odgovarja več sedanjemu času. Godnik je to odločno zahteval od odbora, če bi pa odbor tega ne hotel storiti, naj se mu izreče nezaupnica. Neki govornik, ki je hotel Godniku ugovarjati, je bil izžvižgan. Bodi še v čast mnogim udeležencem povedano, da se jim je Godnikovo govorjenje gabilo. — Kaj pravimo mi k temu ? „Edinost“, tvoji sadovi dozorevajo ! Radovedni smo zelo, kaj poreče k temu glavna družba v Ljubljani. Potem se pa še nekateri jezijo , ker se slovenski duhovniki več ne navdušujejo za družbo sv. Cirila in Metoda. n Volivni shod. V torek zvečer se je zbralo v zgornji dvorani obrtnega društva pri sv. Ivanu (pri cerkvi) lepo število volivcev. Z zanimanjem so sledili razlaganju nove volivne postave. Na to se je govorilo o prihodnjih volitvah. Sprožila se je marsikatera zanimiva misel. Izvolil se je izmed volivcev odbor, ki ima nalogo izpeljati vse predpriprave za prihodnje volitve. Odboru načeluje Iv. M. Marc, posestnik pri sv. Ivanu. n Umrl je preč. g. Josip Golob, kurat v Pod-gori v 60. letu svoje starosti. Služboval je 25 letna 17. težkem mestu ; njegov pogreb, ki se'je vršil tem marča je pokazal, kako splošno spoštovan je bil blagopokojni g. Golob. Mnogo župljanov je jokalo, ko mu je dekan Monsgr. Filipič govoril v slovo ; pogrebu so prisostvovali mnogi duhovniki in redovniki, okrajni glavar grof Attems iz Gorice, grof Attems iz Podgore „Sokoli“, razna društva in prav mnogo občinstva. Pokojnik je spadal po svojih letih sicer v starejšo generacijo, razumel je pa popolnoma aktuelne potrebe sedanjega časa, -— tako je bil n. pr. odbornik novoustanovljenega katol. tiskovn. društva, — radi česar bodo delavci na socialnem polju na Goriškem pogrešali njegovo mirno, pa jasno besedo. Blagi pokojnik naj počiva v Gospodu. n Vč. gospod Jožef Cigoj, ajdovski župnik v začasnem pokoju, je umrl dne 13. t. m. v Malovšah pri Črničah po dolgi hudi bolezni. — Naj počiva v miru, blagi gospod! n O „porazu klerikalcev“ pri volitvah za parlament na Italijanskem je pisalo tudi nekaj slovenskih liberalnih listov. Premotil jih je njih ljuti antiklerikalizem in „ N. Fr. Presse“, ki je ,še predno je bil izid docela znan, raztrobila v svet „poraz katoličanov“. O volitvah smo poročali že zadnjič, danes pristavljamo še sledeče : Katoličani ,ki so topot v prvič nastopili stropne hiše. Na drugi- strani hodnika pa so bila visoka in ozka barvana okna. Tam skozi se je videlo pokopališče ravno na sredi velikanskega samostanskega poslopja. Kamniti križi nad zelenimi gomilami so kazali, da so tu pokopani menihi. Koncem hodnika je odprl prijor vrata, in vstopili so v malo predsobo. Čiste, snažne stene in lepo zlikani svetli sivkasti marmorni tlak je napravil na viteza in oba otroka jako prijeten utis, Na steni ste viseli dve stari podobi. Ker sta jih dečka tako radovedno ogledovala in se medseboj povpraševala, kdo je in kdo je oni, pravi prijazni oče prijor: „Ta-le podoba (in pokaže z • roko) predstavlja ustanovnika našega reda : sv. Bruno je. Pobožni mož častitljive postave v priprosti meniški obleki ogleduje, kakor vidita, mrtvaško glavo. Premišljevanje smrti je bilo pri njem začetek spreobrnjenja. In smrt je zares najboljša učiteljica pobožnega in poštenega življenja, ker nam kaže, kako minljivo in goljufivo in prazno m ničevo da je vse na svetu; v tem pač nihče ne more iskati svoje prave sreče, če je le količkaj pameten. Tako se polagoma izmodrimo in začnemo iskati prave neminljive sreče, ter jo tudi najdemo“. „Ona djuga podoba“, pravi prijor dalje in pokaže z levico na nasprotno steno, „pa kaže ustanovnika tega našega samostana: vitez Hugo mu je bilo ime. Plemeniti mož, ki v svoji vitežki opravi izgleda tako bojevito in junaško, pač zasluži, da visi njegova podoba podobi ustanovnika reda nasproti. Kajti človeku ne daje vrednosti in svetosti ne obleka in ne stan, ampak dobra, resna volja. Obema možema se je zdel svet premalo vreden, da bi se trudila zanj, pa sta hrepenela po večjih in boljših dobrotah onega sveta. Ta bogaboječi krepostni mož je vajin stari oče, otroka. Le glejta, da postaneta tudi vidva pobožna in poštena!“ Iz te predsobe so stopili v priprosto stanovanje očeta prijorja. Stene samo pobeljene in čisto gole. Zato pa se je tembolj videlo edino lepotičje: velik križ. Telo Gospodovo je bilo jako umetno in natančno izrezljano iz belega jesenovega lesa, križ sam pa je bil narejen iz temnega lesa. Pred križem je stal klečavnik, na njem pa je ležala odprta evan-gelska knjiga. V sobi je bil še pisalnih, dva stola in nekaj omar, polnih knjig in spisov. Skozi vrata na desno se je prišlo v spalnico; žimnica, blazina in volnena odeja: to je bila meniška postelja. Na levo prve sobe pa je bila delavnica, kakoršno imajo rezbarji ali strugarji z vsem potrebnim orodjem. Prijor je daroval dečkoma po en tintnik, lično stružen iž roga, in eno puščico iz pušpana, za peresa. Vse to je bil sam naredil v prostih urah. Iz delavnice so držala vrata v mali vrt. Na vseh štirih straneh visoki zidovi, tako da ni bilo videti druzega nad seboj kakor kos sinjega neba in pa vrh nekega hriba, na katerem je stal rudeče pobarvan lesen križ. Na solnčni strani vrta je bilo nekaj sadnih dreves najžlahtnejših vrst, drugod pa se je ovijala po zidu divja trta in gredice, med njimi pa stezice posute z drobnim belim peskom. Po gredicah je rasla tu različna zelenjava in tam mnogovrstne cvetlice raznih barv. „To je naša samota“, je dejal oče prijor. „Tako hišico, — nekateri imajo enonadstropne hišice, moja je vsa pritlična - torej tako ali če hočete podobno hišico ima vsak kar-tuzijan. Tu moli, premišljuje, se bavi z učenimi knjigami in ročnimi deli, pa od zunanjega sveta nima druzega ko cvetice in nebo nad seboj, kamor mu kaže pot sveti križ. — Takih celic je v našem samostanu dvanajst. Oni veliki hodnik, ki se imenuje križni hodnik, veže vse te celice med seboj. V sredi imamo cerkev, na enem koncu knjižnico, na kompatno, so postavili 30 kandidatov in so zmagali z osemnajstimi. Povsod drugod so podpirali monarhiste, ki so vsi od prvega do zadnjega morali podati garancije za svobodo verskega pouka in cerkve. Torej so vesti o „porazu“ prazne liberalne sanje. Nasprotno se na padlagi teh volitev lahko s popolno gotovostjo sklepa, da italijanskih katoličanov ne čaka usoda — francoskih. n „Boj za slovensko vseučilišče“ je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdala „Slovenska dijaška zveza“. Ker je knjižica pisana poljudno in vsakemu razumljivo, dasi je temeljito sestavljena, bo gotovo vsakdo z veseljem segel po njej in jo prečital. Trikrat smo že imeli Slovenci svoje vseučilišče, ki smo ga pa ravno tolikokrat tudi že izgubili. Zahteva po njem pa ni nikdar popolnoma utihnila, ampak vedno se je zopet oglašala. Letos pa je postala ta naša potreba občutnejša kot prej kdaj, ker je postalo življenje na nemških vseučiliščih za slovenskega dijaka naravnost neznosno. Ne- I precenljivih koristi bi imelo slovensko dijaštvo I in ves naš narod od lastnega vseučilišča v gospoda j darskih, kulturnih in socialnih razmerah. Kdor to zanika, ne pozna pomena lastnega vseučilišča za narodov napredek. Ničeva so j vsa očitanja' s katerimi nas zavračajo naši narodni nasprotniki in imajo svoj izvor le i v prepričanju, da bi naših sinov ne mogli več tako potujčevati, ko bi dobili slovensko vseučilišče, kot dandanes. Zato pa, kdor nam zavira pot do lastnega kulturnega ognjišča, on je sovražnik našega naroda. Gotovo najlepše poglavje v knjižici je, ko obdeluje pisatelj načelno vprašanje bogoslovne fakultete. V zahvalo, da je stala naša duhovščina vedno v 1 prvih vrstah, ko je šlo za narodno obrambo, v zahvalo, da nam je ohranila z neumorno požrtvovalnostjo v hudih bojih slovenski narod pred potujčenjem, zato hočejo radikalni študentje duhovščini odreči pravico do naj višje izobrazbe, — Naj ne bo zavedne Slovenke in zavednega Slovenca, ki se ne bi poučil o tako važnem vprašanju kot je slovensko vseučiliško vprašanje. Cena knjižici, ki obsega blizu 80 ! strani, je malenkostno, posamezen izvod stane | samo 50 h., a če se naroči skupno vsaj 10 izvo-do v, stane izvod le 30 h. Zato svetujemo, da se jih po društvih ali izven društev združi po več skupaj in knjižico skupno naroče pri katoliški bukvami v Ljubljani. n Hrvatske škofije. „Katholische Kirchen zeitung“ piše : Štiri leta so minula, kar je umrl zadnji škof v Djakovem, Josip Jurij Stross-mayer. Škofijska stolica še sedaj ni zasedena. Istotako so prazna mesta treh kanonikov, mnoge župnije in dekanije se oskrbujejo samo provizorično. Ni ne kanonične vizitacije ne birmovanja, ker nima pomožni škof dr. Voršak potrebnih sredstev. Kabo vendar da se ne zasede j toliko časa škofijska stolica ? Ogrska vlada rabi denar, ki je sicer plača djakovskega škofa-Dohodki rte gredo v interkalar, ampak vlada ' si jih izposodi (pravijo, da proti 5%) in zagotavlja, da bo dala vse nazaj, „ko pride čas“. Do junija minolega leta si je na ta način izpo- b; sodila vlada iz interkalara samo dva milij ona | Kron. Vlada tudi lepo skrbi za škofijsko stolico, s tem, da je dala posekati velike partije škofovih hrastovih gozdov, da si potem lahko izposodi denar. Kaj da počenja z denarjem j6 pa popolnoma neznano. Le to se ve, da je bila s tem denarjem zidana ena šolska ladija, ki je stala 220 tisoč K. Ostali denar je izginil V žepe raznih nadzornih organov. Med tem p, | semenišče v Djakovem skoro razpada, ker seF ni že štiri leta prav nič popravilo. Če pa pape-1 ževa nunciatura predlaga, naj bi se vendar drugem pa skupno obednico in če gremo sen1 ali tja, gremo le po hodniku. Vse to vkuf j je naš samostan in vsi kartuzijanski samo' i stani so zidani enako“. i Vesela dečka sta bila kar zamaknjeIia vk lepe cvetice. Dosedaj namreč nista videl». skoro nikdar drugih nego onih, ki eveto V gozdu in po travnikih. Nista se mogla dovolj I načuditi tem raznovrstnim tako živim barvam! cvetic, tekala sta od gredice do gredice ini povpraševala, kako je tej in oni svetici ime-J Prijor jima je povedal vsa imena in se močno I veselil, ker sta se dečka tako zanimala z» | cvetice, njegove ljubljenke. Par prav lepih je utrgal, jih povil v duhteče šopke in da* vsakemu dečku evega in tudi vitezu Otonu-Dečkoma pa je še obljubil, da jima pošlje na pomlad semena vseh teh cvetic, se ve, če i bosta pridna. ( A dečka sta slišala te besede le na pol-Oči so jima namreč obviseie na prekrasnih zlatorumenih in temno rudačih marelicah in breskvah, katerih so bila vsa drevesa poln»;! To je bila paša, pa ne samo za oči! Dobri prijor je natrgal nekaj marelic in jih je d»* dečkoma, ki stu jih povžila z neverjetne slastjo. Tudi breskev bi bila rada imela, kaj' pada, in poželjivo sta ze obazirala po njihi a oče prijor je rekel : „Še niso zrele dovolj in utegnila bi zbo' leti“. No, dečka sta bila popolnoma zadovoljni; in sta se prijorju lepo zahvalila za cvetice i11 sadje. A modri prijor je dejal: „Le zahvalita Boga, ki je ustvaril t»kc’ lepe cvetice in tako ukusno sadjo“. (Dalje prihodnjič) h vil okoli 4. ure pogovor o letošnjem skupnem sestanku naših društev in o telovadnih odsekih. Upamo, da pošljejo povabljena bratska društva gotovo svoje zastopnike. Po 2 člana od vsakega društva se bosta vendar vtrgala in prišla. — Ker bo 21. t. m. v Boljuncu predavanje, kakor čujemo, imeli bomo mi na sv. Jožef tudi predavanje pred sejo in torej ne sledečo nedeljo. Dne 14- t. m po sv. maši je priredilo naše društvo predavanje v Socerbu. Govorilo se je o zgodovini slovenskega kmeta od prihoda Slovencev v sedanje kraje do danes. i Iz Doline. — Dne 12. t. m, so nekateri delavci na Prebeneški cesti surovo napadli g. kaplana. Na tej cesti so splošno sami narodni organizatorji, splošno se obnašajo prav prostaško do naših ljudi, kadar mimo gredo. Prigodilo se, da naših niso hoteli na delo sprejeti. Znana sta dva popolnoma gotova slučaja. Zato sicer ne delamo odgovornega župana. Med delavskimi nadzorniki je eden naj hujših rogoviležev, prava kuga cele vasi, tudi drugi ni izmed najboljših. Kar se godi na ti cesti, moral bi župan vedeti. Na njega pade največ odgovornosti. Zato vprašamo g. župana : Ali hočete napraviti red pri delu? Ali hočete zabičati delavskim paznikom, da se obnašejo popolnoma nepristransko do vsakega ponudnika ? Ali ste pripravljeni v skrajnem slučaju najhujše nerodneže odsloviti ? Upamo, da ne bo brezuspešno. i Iz Boljunca. V nedeljo dne 21. t. m. priredi delavsko izobr. in podp. društvo v Boljuncu predavanje v društveni čitalnici, hiši posojilnice in hranilnice, ob 4. uri popold. Prav . vljudno vabimo tudi vse naše somišljenike iz Doline. ----- Podpirajte - - - S. S. Zvezo v Trstu! h okolice. o Iz Skednja. Minulo nedeljo so pri nas otvorili nemški otroški vrtec. Sicer bi ne imeli ničesar proti temu, ako bodo ta vrtec pohajali samo nemški otroci, ker vsakdo ima pravico, da se vzgoji v svojem materinem jeziku. Ali vendar je upravičena bojazen, da bodo vspre-jemali tudi slovenske otroke. Tukajšnjo nemško šolo vzdržuje društvo „Schulverein“ in sicer za par Nemcev, ker v šoli je komaj tretjina nemških otrok. S časoma pa bo gotovo država to , šolo prevzela, ker že sedaj ona plačuje učitelja. Med tem pa ne morejo prebivavci od sv. Ane in od sv. Marije Magdalene spodnje na noben način vdobiti svoje šole, ki jo tako krvavo potrebujejo . Po celo uro daleč morajo pošiljati svoje otroke v šolo in sicer tudi v mrazu in snegu . Marsikateri materi se pri tem krči, srce, a ni je pomoči. Ni li to vnebovpijoča krivica, da se okoličanom, ki plačujejo davke že stoletja, ne dovoli tega, kar je nekaj privan-dravcev vdobilo na tako lahek način ? Sedanja ljudska šola v Skednju kmalu ne bo več zadostovala. Prizidati ni mogoče več, ker že sedaj izgleda od znotraj kakor stokrat zakrpana beraška suknja. Naj bi pri sv. Mariji Magd. ali pri sv. Ani sezidali novo šolo, in vstreženo bi bilo vsem. Seveda naš skrbni magistrat tega ne bo storil, ker še svojim uslužbencem ne more kupiti novih čevljev, ki jih ti pričakujejo že dve leti. Hote ali nehote bo morala tukaj vlada vzeti vso stvar v roke. I o Iz sv. Ivana. Naša Marijin družba priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v Marijinem domu predstavo. Igrala se bo „Sv. Neža“. Začetek ob 6. uri — Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo pri sv. Ivanu ima na praznik M. B. dne 25. marca v dvorani obrtnega društva pri cerkvi ob 6. uri zvečer svoj redni letni občni zbor. Po občnem zboru bo predavanje. Predavat pride neki gospod iz Ljubljane. K tem prireditvam so povabljeni tudi somišljeniki od drugod. Cerkveni vestnik. Razne vesti. r Velikost zemlje. Zemlja je k roglja, kakor n. pr. tudi solnce in mesec. Njen premer od izhoda do zapada (po dolžini) je km 12.700 dolg ; ali zemlja ni popolna krogi ja, temveč je na severu in jugu nekoliko stis-. njena: premer zemlje od severa na jug je dolg samo 12.500 km. Put od Celja do Dunaja meri prilično 250 km, premer zemlje je 50 krat daljši. Zemlja se seveda ne more prepotovati skozi sredino, ampak treba iti čez površino. Naj večji obseg te krogi je je dolg 40.000 km ali 40 milijonov metrov. To je torej 100 krat daljši pot nego n. pr od Celja do Monakovega. Prej se je mislilo, da je treba pajmanje 80 dni,i da pride človek okoli zemlje, pa še to bi bilo čudo. Danes se lahko pride z železnico in parobrodom okoli zemlje v 50 dneh; seveda ne tam, kjer je zemlja najdebeleja, ker tam ni železnic, ampak višje na severu, kjer so Rusi zgradili železnico skozi eelo Sibirijo. Največji vrh na zemlji Himalaja je 8840 metrov visok,, največja globočina je v Tihem morju 9528 m. Najgloblje je izkopan neki rudnik v Ameriki 1388 metrov pod zemljo ; najvišja stavba je Eifelov stolp v Parizu 300 m visok. Okoli zemlje je zrak, in misli se, da seže 200.000 metrov nad zemljo. Cim globlje se koplje v zemljo, tem večja je toplota v njej. Zemeljska skorja je 50—60 km debela. Ponekod bruha včasi raztaljeno zemeljsko jedro na površino; taka mesta se zovejo vulkani ali ognjeniki; to so cele visoke gore, sestoječe iz kamenja, ki ga je zemlja na teh odprtinah izbruhala. Okoli teh vulkauov so često potresi, če se odprtine teh vulkanov skozi več let zadelajo, pa ne more zemeljsko jedro na površje. Tako je tudi blizu Mesine več vulkanov (1900 metrov visoki Vezuv in 3000 m visoka Etna). r Svoboda na Francoskem. Župan v Sunlieu je odredil, da ne sme duhovščina spremljati pogrebnih sprevodov več v cerkveni obleki. Ker se neki župnik ni pokoril tej odredbi, se je proti njemu uvedlo kazensko postopanje. r oliko bi nas stala vojska ? Sedanji nevarni položaj na Balkanu sili v ospredje vprašanje, koliko bi nas stala eventualna vojska. Stroški morebitne vojske se dajo prav težko izračunati, ker se še ne ve z gotovostjo, na koliko strani bi se morali bojevati. Avstr j a je bila dosedaj vedno v neprijetnem položaju da se je morala boriti proti dvema ali še več sovražnikom, tako leta 1805, 1809 in 1859 proti Franciji in njenim zaveznikom, leta 1815 in 1859 proti Franciji in Italiji, oziroma Sardiniji, leta 1866 proti Prusom in Italijanom, leta 1878 prot: bosanskim insur-gentom, katerem so sicer neoficijelno pomagale Srbija, Turčija in Črnagora, Kakor vse kaže, bi se morali tudi v sedanjem položaju boriti na dve ali tri strani. Stroški take vojske so seveda velikanski, ker je treba na vse strani vojaških priprav, katere seveda mnogo stanejo. Nemško-francoska vojska je stala nad devet milijard. Stroški rusko-japonske vojske so znašali na ruski strani 3390, na japonski strani pa 2860 milijonov kron. Avstrijo bi stala vojska en dan 14 mil., en mesec 420 mil. in eno leto 5110 mil. kron. K temu je pa treba prišteti še podpore družinam rezervistov, razne odškodnine, pokojnine invalidom in vdovam po v vojni padlih vojakih. Ako pomislimo še, koliko škode trpi za časa vojske industrija, trgovina, nadalje velikanske izgube na borzah i. t. d., moramo priznati, da je vojska eno najdražjih podjetij na svetu. Za kratek čas. Otroška odkritosrčnost. Pri kosilu, h kateremu je bila mati povabila veliko gostov, je mali sinček, potem, ko je že snedel iz svojega krožnika okusne sladčice, še z jezikom skrbno posnažil svoj krožnik. Mati ga pokrega : „Sinček, kaj pa vendar delaš, ali ne veš, da se to ne spodobi ?“ Sinček : „Saj sem storil tako, kakor delaš Ti, mama, kadar smo sami“. V obrambo vere. •enkrat zasedla škofijska stolica, zaropoče ogrska vlada, da ima le ona pravico, predlagati koga na to mesto, predlaga pa ga seveda ne, da ima več časa izposoj evati si tako denar. Po smrti škofa Strossmayerja je hotela sv. Stolica imeti na tem mestu škofa Mahniča, stolni kapitel je želel nadškofa Stadlerja, nekateri so hoteli imeti škofa Voršaka, le ogrska vlada ne spravi nobenega kandidata na dan, ker hoče, da ostane škofijska stolica prazna. Ker je izpraznjena tudi škofijska stolica v Senju, ima vsa Hrvatska sedaj samo v Zagrebu škofa. Res žalostne razmere ! n Papeževo zdravje ni nič kaj prida zadnji čas. Posledice prehlajen j a so hujše, kakor se je s početka mislilo. Za Veliko noč je napovedanih veliko romanj iz raznih krajev sveta. n Umrl je, kakor nam poročajo iz Jelšan, dne 28. febr. t. 1. na Liscu, občina Kastav, bivši asistent južne železnice v Mat ul j ah g. Mate Iskra. Pokojni se je šolal na Sušaku, vstopil v bogoslovje v Gorici, a pozneje opustil ta poklic in odšel na Dunaj študirat poljedelstvo. A bolezen in pomanjkanja sta ga prisilila da se je tudi temu odpovedal ter vstopil v službo pri južni železnici. Sušica ga je položila v prezgodnji grob. Bodi mu zemljica lahka in pokoj njegovi duši ! n V prospeh slovanske vzajemnosti so sklenili v Pragi izdajati nov četrtletnik „Vele-hradski Vestnik“. Namen mu bo širiti zanimanje za Ciril-Metodovo idejo, katere pomen se je razjasnil in posebno povdarjal na katoliškem shodu. Namen mu torej v spravnem duhu in na popularen način skrbno obdelovati vzhodno-cerkvena prašanja, življenje vzhodne cerkve, družiti vse slovenske narode in vzpodbujati jih k navdušenemu stremljenju za zedinjenjem ; , pristopen pa bo vsem slovanskim narodom. S tem bo zares zadostil potrebam, ki so se že pogosto izrazile : namreč seznaniti se z jezikom, ki j edin more priti bolj ali manj do veljave vseslovanskega jezika in more olajšati mnogovrstno občebanje zahodnih Slovanov z velikim slovanskim carstvom, občevanje, ki smo ga dosedaj gojili le z nemškim cesarstvom v škodo slovanske stvari. Uvesti hočemo na ta način ruščino med zahodnoslovanske čitatelje, vendar ne bomo rabili cirilice, ampak latinico (natančno grafično , ne le po izgovarjanju), ker se oziramo na one, ki se boje različne pisave kot največje zapreke. Mislimo, da pomeni to podjetje korak naprej k obema vzoroma : k slovanski vzajemnosti in cerkvenemu zedinjenju. *n Nov samostan na Dunaju. Izdelan je že načrt za novo cerkev in samostan Salezijancev na Dunaju. Mestni svet je privolil v zidanje na določenem mestu. Cerkev in samostan sezida na svoje stroške bogat fabrikant Štefan Esders v zahvalo Bogu, ker je ozdravil od hude bolezni njegov sin. Tako vidimo, da se najdejo še vedno na svetu dobri in Bogu hvaležni ljudje. n Razpisanih je na moški kaznilnici v Kopru več mest čuvajev. n Otvoritev postajališča Lazaret—Rižan. Dne 16. marca t. 1. se je otvorilo med postajama De kan n — Koper lokalne železnice Trst - Poreč ležeče postajatišče Lazaret-Rižan za osebni in prtljažni promet. n Železna „Kapla“ je kakor čitamo v zadnjem celovškem „Miru“ pravilno ime do-tičnega kraja na Koroškem. — Ime izvira namreč od „kapele“ ne pa od „kaplje“. n Izseljenci na povratku. Minuli teden je priplul v naše pristanišče parnik „Alice“ pod po \ ejjstvom kap. Roberta Stuparič po 16-dnevni vožnji iz New-Jorka in Neapolja. V New-Jorku jr „Alice“ vkrcal 265 pasažir-jev, večinoma izseljence na povratku. Od teh se je 59 izkrcalo v Neapolju in 200 v Trstu. Izmed posljednjih je 40 avstrijskih državljanov ; drugi iz Ogrskega so takoj nadaljevali pot v Reko. Sploh se v Ameriki radi denarne krize ne najde tako lahko primernega dela. n Zadružništvo v Bosni in Hercegovini. l udi v teh novo priklopljenih deželah se je začela razvijati zadružna ideja. Državni poslanec dr. Krek je bil že pri aneksiji predlogi v državnem zboru povdarjal, naj sd širi tudi v te dežele zadružništvo in sicer iz bližnje Dalmacije. Kmalu se bodo, v Hercegovini vpeljale rajfajznovke. n Nagle smrti je umrl v Celovcu gosp. Šimen Gregorc, finančni nadstražnik v pokoju. Vlegel je b 1 pe obedu k običajnem spančku in ko ga čez nekaj časa pride žena budit, najde mrliča. Dosegel je starost 58 let. Radi svojega priljubljenega obnašanja si je pridobil veliko prijateljev. Svetila mu večna luč ! — Sploh vlada velika umrljivost v Celovcu. n Samoumor na železniškem tiru. Na železniški progi blizu postaje Vodnjan so našli grozno razmesarjeno truplo nekega moža, v katerem so pozneje spoznali krojača Nikolaja Popazzi iz Vodnjana. Zdi se, da se je hotel sam umoriti. n Čudakova zapuščina. Na Gornjem Avstrijskem je umrl nek 68 let star čudak. Pred mnogimi leti je bil podedoval v tamošnji občini hišo, pa jo je bil zopet prodal in živel dalje skromno, da eelo ubožno. Po smrti so našli v njegovi zapuščini pet hranilnih knjižic, več državnih papirjev in v žepu še en bankovec od tisoč kron. Vse vrednosti je bilo več kot 22 tisoč kron. Pokojnik hi bil Poročen. Srečna državna blagajna. 3z Jstre. i Opominjamo še enkrat, da bo v Dolini • t. m. na sv. Jožef popoldne po blagoslo- c Nova cerkvena zastava namenjena cerkvi oo. kapucinov v Trstu, imenitno ročno delo, ki je stalo gospodično Buttoraz pet let truda, je izpostavljeno na ogled občinstvu še v petek in soboto v ulici Madonna del mare štev. 5, II. Zastava kaže rožnivensko M. B. iz Pompeja in ima kot naraven okvir vse skrivnosti sv. rožnega venca. To krasno delo zasluži, da si ga ogledate, posebno oni, ki se kaj razumete na ročna dela. c Sv. R. Telo je izpostavljeno sedaj do pon-deljka v cerkvi Nov. sv. Antona od 10 zjutraj do 7. zvečer. c Papežev blagoslov podeli prevz. g. škof v cerkvi sv. Justa na praznik sv. Jožefa po slovesni sv. maši S tem blagoslovom je združen popoln odpustek za spovedane in obhajane, ki molijo po namenu sv. Očeta. c Zahvala. — Iz župnije sv. Jakoba v Trstu smo prejeli: Zahvaljujem se tem potom javno presvetemu Srcu Jezusovemu za svoje ozdravljenje, za katero je bilo malo človeškega upanja. — N. N., priprosta žena iz dežele. Drobtine. Po hrvatskom izvirniku priredil J. K. Sin nekega kovača je pravkar prejel sv. obhajilo. Komaj se vrne domov, že mu oče zapove, naj dela v nedeljo. Sin mu pa pravi: „To mi brani božja zapoved“. — „Kaj še !“ odvrne mu oče, „božje zapovedi so samo za nedoraslo deco, ti si pa že odrasel. Hajdi na delo !“ — „Ljubi oče !“ odgovori sin, „po božji zapovedi, ktera prepoveduje delati v nedeljo, sledi četrta zapoved, ktera zapoveduje spoštovati očeta in mater. Recite mi, je li tudi ta četrta zapoved samo za nedoraslo deco ?“ — Na to oče ničesar ne odgovori. Pusti pa sina v cerkev in tudi sam gre. — Ko pride domov, objame ves vesel sina ter mu reče : „Prav imaš, sin, oba morava izpolnjevati božje zapovedi“. Prav je imel. Ako ni v družini strahu božjega, gre vse narobe. Tako tudi v narodu, ker narod je velika družina istega jezika. * * * Ob poti sedi kmet. Pri sebi ima nekoliko sira in kruha. Preden ga zavžije, se po- križa in moli. Prav tedaj pride mimo gosposki liberalček ter reče kmetu: „Čemu se pokrižu-ješ ? Saj tako nihče več ne veruje v Boga“. — „Zahvali se Bogu“, odvrne mu kmet, „da jaz verujem v Boga, ker glej nobedon nas sedaj ne vidi, lahko te ubijem, vzamem ti zlato in zakopljem te v gozdu. Tega pa ne storim, ker vem, da Bog vse vidi“. — Liberalec pogleda sedaj malo bolje kmeta, vidi njegove žilave krepke roke, ter spozna v svojo srečo, da vera ni prazna stvar. * * * Leta 1859. piidere puntar Garibaldi s svojo vojsko na Tirolsko. Proti njemu pošlje Avstrija oddelek svoje vojske. Nek večer se vstavi ta oddelek pred vasjo. Ko zve to župnik, mu gre precej na proti, ker je tudi on v vojski leta 1849 vdobil zlato kolajno. Glavni poveljnik ga povabi k sebi na večerjo. Župnik gre. Pri večerji so se časniki norčevali iz vere. Župnik dolgo molči, naposled pa reče: „Gospod poveljnik, kaj mislite, v katerega bi jaz najprej streljal, da sem Vaš vojak ?“ — „V Garibaldija“, odgovori mu poveljnik. — „Nikakor gospod v Garibaldija, pač pa v vas. Ako vam je prav teptati prvo božjo zapoved, ker se norčujete z vere; je tudi meni prav teptati peto, katera se glasi: „Ne ubijaj !“ w Naročajte ZARJO! -w Kjer eden ne zamore naročnine, naj se jih naroči :: :: Več skupaj. :: :: pismo iz Cgipta. (Sodba Italijanov o ruskih mornarjih. Poslal naš sotrudnik v Aleksandriji.) Dne 10. januarja t. 1 so priplule v aleksandrijsko luko ruske vojne ladije: „Slava“, „Admiral Makarov“, „Cesarevič“ in „Bogatir“ pod poveljstvom admirala Litinova. Kakor znano, so bili ruski mornarji prinesli v Mesino prvo pomoč po potresu. Zato jim je tukajšnja itali janska naselbina iz hvaležnosti za njihove junaške čine v Mesini priredila sijajne manifestacije. Naši ruski bratje so v Egiptu predmet izvanrednih časti od strani Italijanov. V gledališčih se prirejajo njim na čast razne igre. Nekateri bogati lokali so jim dovolili brezplačno pijačo. Časopisi jim posvečajo v resnici mične in ginljive članke. Italijanski konzul tukaj, kakor tudi .v Kahiri, kjer so bili na ogledu poveljnik in višji častniki, sta jim izrazila v imenu vseh tukajšnjih Italijanov največje priznanje in najtoplejšo zahvalo za junaške čine ob priliki potresa. Na krovu admiralne ladije „Cesarevič“ je bila deputacija italijanskih vojakov na dopustu. Izročila je poveljniku v bogato ozaljšan svileni trobojni trak ovito srebrno čašo, na kateri stoji izrezano: „Ai prodi Marinai Russi — eroici soccorritori — nelle terre desolate di Sicilia e Calabria V Unione del Militari Italiani in Congedo - di Alessandria d’ Egitto - riconoscente — XVI. Genaio MCMIX.“ — Ruski admiral se je z laskavimi besedami zahvalil za dragoceni dar ter končal svoj govor s hura-klicem na italijanskega kralja, kraljico in vojsko- Italijani so mu odgovorili z živio-kljcem na rusko brodovje. Naslednjeg dne je predstavila deputacija sedemnajstih tukajšnjih društev ličnovezan pergamenast album s podpisi tu bivajočih Italijanov v priznanje in zahvalo za junaška dela — plavolasih Slovanov. Listi pripomnjajo, kako so bili Rusi do sedaj nepoznani Italijanom, da so jih smatrali za neolikane divjake, da njih car ni smel priti v Italijo, ker so sklenili socialisti, da ga sprejmejo z žvižgi itd. Posebno zanimiv članek pa je prinesel v Aleksandriji izhajajoči „II Messaggiere Egiziano“. Da more naše ljudstvo soditi, kaj menijo o Slovanih Italijani v Egiptu, in koliko se razločujejo v mišljenju od tržaških in goriških Italijanov na-pvam Slovanom, podajam tukaj prevod omenjenega članka: „V groznem pozorišču ruševin, med plameni požara, so že 24 ur ječali v Mesini pod grobljami pokopani živi, vpili bolečin ranjenci in umirali umirajoči v strašnih mukah. A po izpremenjenih in opustošenih ulicah, katerih niso sami več izpoznali, so letali med grozo, grobno tišino in smrtjo kakor blazni oni, ki so se rešili, liki človeškim strahovom. Ves dan ni bilo od -nikoder rešilnega glasu, rešilne roke, besede, od nikoder pomoči. Nič in zopet nič, zapuščenost, umiranje in smrt . . . A glej ! kakor bi trenil, so se pokazali človeški obrazi z znamenji začudenja, gorečnosti in usmiljenja. Pojavili so se možje-: prihajajo iz širnega morja, izstopijo iz ladije, hodijo med podrtinami, se vspenjajo preko celih gor kamenja in opeke, bredejo po smrdljivi vodi, ki jo je pustilo morje. Prikazali so se možje v Mesini, prišli so od morja, da prinesejo pomoč Mesincem. Bili so pomorščaki: prostaki in častniki iz drugega naroda, iz druge dežele, pripluli so iz daljnega severnega morja, govore drugi jezik in ne znajo ital janskega; brodarji in vojaki skupaj, pripadajoči ruski vojni ladiji „Admiral Makarov“. In ti maloštevilni častniki in mornarji so začeli prvi reševati izpod kamenja mesinskih hiš žive pokopane, oni so začeli prvi zbirati ranjence skušajoč jih zdraviti in tešiti s kakim krepilom. Tolažili so umirajoče in zapirali mrtvecem oči. Oni so bili prvi, ti Rusi, častniki in prostaki, od plemenitega poveljnika do najnižjega mornarja. In pri tem pogumnem in usmiljenem dejanju so oni kazali hkratu najsvetejšo gorečnost in najglobokejšo Ijubez-njivost. Oni so grebli z golimi rokami med kamenjem, so krvaveli, ker so se bali, da bi lahko usmrtdi kakega živega, ako bi kopali z lopatami in motikami; plezali so na vrhe ruševin in se spuščali v zevajoče razpokline, ki jih je napravil potres Oni so pomnožili svoje moči in Bog jim jih je stoterokvat pomnožil, da so mogli ti Rusi prvi rešiti ženske, može in otroke v Mesini. Množica ranjencev in beguncev se je zbrala okoli njih, da bi na njih ladiji mogla odpluti iz Mesine ; jokajoča, ječeča, obupujoča množica je hotela biti odvedena preč; tako jih je bilo vkrcanih veliko več, kakor pa jih je mogla sprejeti ladija Makarov, tako vzvišena in iskrena je bila rešilna volja Rusov. Jeden častnik s petimi možmi, polni požrtvovalnosti, so ostali na kopnem, da bi izkopavali druge žive, lečili druge ranjence, zbirali druge begunce. A mogočna ruska ladija, izpremonjena v zavetišče beguncev in v bolnišnico, se je oddaljevala z bremenom revnih žensk, ubogih otročičev in vsled strahu in bolečin polznorelih mož v iz-vanrednem potovanju proti Neapelju, dočim se v svojem molčečem delavnem, vspešnem navdušenju jedino to obžalovali častniki in mornarji, češ, da niso mogli več vkrcati na ladijo, več bolj nesrečnih, bolj nesrečnih, bolj zadetih od nepopisne nesreče. In možje, ženske, otročiči, stopajoči na kopno v Neapelju so trepetali ginjenosti, plakali hvaležnosti ter z rokami pozdravljali ruske mornarje, plave Slovane, svoje rešitelje, govoreče neznan jezik in ne znajoče italijanskega. Toda jih niso samo rešili v Mesini: marveč v porušenem mestu in na krovu lađi je so lajšali gorje tem nesrečnežem, dajali so jim ljubeznivo piti in jesti, oblačili jih v lastno perilo in plašče, stregli bolnikom, jim dajali zdravil, revnajoč ž njimi najnežnejše, molče, razumevaje jih le po znamenjih; stregli so jim skrbno, ročno, z neizrecno gorečnostjo, s tisto preveliko gorečnostjo lastno velikem slovanskem plemenu. V svojih žilavih rokah so pestovali ruski mornarji uboge mesinske otročiče, ki so plakali in klicali mamo, mirili so jih in jih uspavali. S svojim mišičastimi rokami so zjutraj pitali z mlekom mesinske sirote; in plavi obrazi in jasne in modre oči slovanske so se smehljale temnim okroglim obrazom in velikim črnim očem sicilijanskih otročičev In nikdo, nikdo ni zapustil ruske ladje, da bi ne bobil kakega oblačila, kakega plašča ; nobeden je ni zapustil sam sebi pripuščen, četudi zdravega telesa. In ginjeni, solzeči so se poslavljali re-šenci od svojih rešiteljev. Neki ruski častnik je prijazno stregel na krovu neki trinajstletni deklici iz Mesine. Ubožica je imela zlomljeno levo nogo, težko poškodovan kazalec na levici in levo oko jako oteklo. — Usmiljenja vredna ! Ruski častnik je komaj mogel izvedeti od nje, da se zove Konstantina, a nesrečnica ve, da se kliče njen rešitilj Mihael. Ko se je izkrcala so jo odnesli v bolnišnico, in kdo zna, v katero. A Rus, v svoji veliki milosrčnosti bi rad zvedel o deklici, katero je rešil, bi ji rad po-lal kako podporo, nekoliko blaga, pa ne ve, kje se nahaja ubožica. On je odplul od Neapelja. Mi bi mu jo radi našli v bolnišnici, mogoče na smrtni postelji, v slučaju da ozdravi, bo jutri brez kruha in strehe. In ne vemo za njen priimek ne on, ne mi. — Ubogi Mesinci niso bili le oteti smrti pod ruševinami od ruskih mornarjev, ampak dvignjeni so bili k življenju, k- svobodi, ogreti z dihom nježnosti, potolaženi s prijazno ljubeznivostjo, in privedeni zopet k veri, upu. Naj bo zabilježeno v zgodovini človeške dobrotljivosti na veke v spomin, kar so storili ruski mornarji v Mesini. In molitve in blagoslovi tolikih ponesrečenih človežki bitij naj rose na njihove glave, naj učinijo blagoslovljeno in srečno njihovo življenje. Blagoslovljeni naj bodo ti častniki in mornarji v vsakem koraku, ki ga napravijo na njih prekrasni ladiji, in ona naj se vedno sveti nepremagljiva in slavna mogočna pred njihovimi ponosnimi očmi, naj se ne straši nobene nevarnosti in naj bo povsod venčana z zmago. Ponosne naj bodo svojih sinov ruske matere, bogate prebivalke sijajnih palač v Petrogradu in v Moskvi, matere častnikov, in kmetice na stepah, ki na pragu svojih izb čakajo^ na svojega sina — mornarja, ki se povrača iz daljnega morja v rojstno zemljo. Ponosni naj bodo njihovi rojaki, Rusi, raztrošeni po vseh krajih sveta, kamor dospe vest o toliki hrabrosti in milosrčnosti; in ruski narod naj bo ponosen na njihovo ljubezen do bližnjega. Na tisoče drugih dejanj milosrčnosti, ljubezni, velikodušnosti bilježimo s komaj zadržavano ginljivostjo, na tisoče jih še zabilježimo. In to bo služilo kasneje v proslavo našega časa, v proslavo človečkega duha in srca. Toda prva stran, ta večna stran sijajne zgodovine je bila zapisana po teh bledih plavolasih Slovanih, tako hladnih v obličju, tako^ gorečih v duši, je bila zapisana od teh mož, drugega plemena, druge dežele, drugih šeg, ki znajo dati svoje življenje za Boga, cesarja in za domovino, ki znajo moliti in delati, ki znajo plemenito živeti i plemeniti umreti*. Tako sodijo pri nas Italijani o Slovanih. KOLEDARČE K: Sušeč—Marc. 13. Sobota: Rozina vd. -— Zgod. koledar: * Cesar Jožef II. leta 1741 ; Izbruh revolucije na Dunaju 1. 1848 ; Umorjen ruski car Aleksander II. leta 1881. 14. Nedelja. 3. postna. (Jezus izžene hudiča.) Matilda, kn. ; Pavlina ; Desimir. — Zgod. kol.: + Karl Marx, nemški social, pisatelj 1. 1883. 15. Ponedeljek: Longin, muč. ; Klement Hofbauer, spoz. ; Velislav. — Zgod. kol. : Umorjen Julij Cesar 1. 44 pred Kr. ; * M. Gorkij, ruski pisatelj 1: 1868. (Zadnji krajec ob 4.47 ponoči.) 16. Torek: Hilarij in Tacijan, muč. ; Heribert, škof. 17. Sreda: S r e d p. Patricij, škof; Jedert, dev. : Budimir. — Zgod. kol. : * Krištof Kolumb leta 1436 ; Viktor Emanuel, postane italijanski kralj 1. 1862 ; + J. J. Rousseau 1. 1741. 18. Četrtek: Ciril Jeruz. škof; Edvard, kralj; Slavoljub. — Zgod. kol. : + Era Angelico, slikar 1. 1455. 19. Petek: Jožef, ženin M. Device; Zlata. 20. Sobota: Feliks in tov., muč. ; Eugenij, muč. ; Vlada. — Zgod. kol. : * Josip Godina-Vrdelj-ski, pisatelj slovenski in zgodovinar tržaški 1. 1808 ; * Ibsen 1. 1828. Vreme : Heršeljev ključ pravi, da bo še vedno sneg in vihar. Enkrat, bi vendar mogel priti konec te zime. Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. Cjudska hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu pri Trstu — podurad v Trstu ulica deile Poste štev. 9. — naznanja da se vsled poprave svojih dosedanjih prostorov 9o 1. aprila začasno preseli v ulico Ceciiia štev. 14. Poslovalo se bo od 8 in pol do 12 dopoldan in od 3 do 4 in pol pop. Ctskovlne za čč. župne urade priporoča ProSajalna „Xat. tisk. Sruštva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče : Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatomm; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, na sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO Z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig' za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missaiov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. — Ulica Ceciiia štev. 9. — TRST. KUPUJTE ,ližigatke v korist ob nujnim Slovencem“ likerjev v sodčkih in butiljkah JAKOB pERHAVC TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. D0?0 POGREBNO PODJETJE pisarna in prodajalna Via Vincenzo Bellini št. 13. Telefon 14-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03 Zaloga oprave ulica Massimo d’ Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste vjodprfih, kakor tudi v skkristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, jkakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug. LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA I-*.)« Iv« l-r 111 za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. t i, i i l i c-i » delle I ‘o.•a domačo rabo ä 3, 4, б^п 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom. Obilno obiska in naroöiL^prosiQ „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Dobava cerkvenih oblačil in % % $ cerkvenih potrebščin vsake vrste. Izdaja: KatoL tiskovno društvo v Trstu. Tiska j L. Herrmanstorfer.