3 Ptuj, petek, 18. julija 2008
° letnik LXI • št. 56 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o«
M TRGOVINA, MONTAŽA
«vodovod I {§=;} «centralna kurjava __, T T • plinske instalacije IV | • kopalniška oprema • keramične ploščice
d.o.o. k-..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
89,8»98,E»I0473
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Cerkvenjak • Seja občinskega sveta na terenu
O Stran 4
V
Po naših občinah
ČSSpuhlja«Ne
stroka, politika jih je "nategnila"
O stran 9
Kmetijstvo Podravje • Se bo
odkupna cena pšenice še dvigovala? O stran 10
Štajerski
muk
Lovrenc na Dravskem polju • Spet zgorelo več sto ton odpadnih gum
Velik požar onesnažil širšo okolico
V sredo, 16. julija, ob 23:29 so regijski center za obveščanje v Ptuju obvestili, da je izbruhnil požar na odlagališču odpadnih gum, oziroma v oddelku za mletje izrabljenih odpadnih gum in sanacijo gramoznice podjetja AP Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem polju.
V obsežni akciji gašenja požara ter gostega črnega okolju škodljivega dima je sodelovalo okoli 250 gasilcev iz 35 gasilskih društev s širšega ptujskega, slovenskobistriškega ter celo mariborskega območja. Z neznosnim smradom, ognjenimi zublji in gostim črnim dimom, ki se je valil v smeri proti Kidričevemu, Hajdini in Ptuju ter dalje proti Slovenskim goricam, so se intenzivno borili vso noč in šele včeraj zjutraj okoli pol sedme ure jim je uspelo požar lokalizirati. Posnetek na naslovnici je nastal kmalu po polnoči, ko so se ognjeni zublji dvigovali tudi prek 30 metrov, gost črn dim pa več kot 150 metrov visoko. Sicer pa so bili prizadevni gasilci na požarišču še skoraj ves naslednji dan, saj je bilo treba požar sanirati z zemeljskim zasipom. Ker naj bi obstajal utemeljen sum, da je tudi ta požar, podobno kot pred slabim letom dni, nekdo namenoma podtaknil, so bili ves dan na delu tudi policisti in kriminalisti.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Rogoznica, Žabjak • Zahteve civilnih iniciativ
Ce ne bo dogovora, hočejo samostojno občino
V ponedeljek zvečer je bilo zelo vroče na dveh koncih ČS Rogoznica, kjer so zaradi neizpolnjevanja obljub in načrtov na področju infrastrukture v posameznih naseljih te ptujske četrtne skupnosti s strani MO Ptuj oblikovali civilne iniciative. V širši sestavi se je 14. julija sestala civilna iniciativa Podvinci, kjer so se članom pridružili številni vaščani, vroče pa je bilo tudi v Žabjaku.
Podvinčanov je bilo skupaj okrog 80, ki so si bili enotni, da je zavajanja dovolj, da bodo tokrat šli do konca, če se ne izpolnijo dogovori in obljube na področju infrastrukture za Podvince iz preteklih let. V prvi vrsti gre za kanalizacijo in ureditev ceste skozi Podvince s pločnikom,
kolesarsko stezo ter razsvetljavo. Cesta skozi Podvince postaja iz dneva v dan bolj nevarna, če jo je še leta 2002 dnevno prevozilo dva tisoč avtomobilov, jih je danes že šest tisoč. Moteče pa na življenje vpliva tudi smrad iz CERO Gajke. Če v letih 2009 in 2010 ne bo prišlo
do realizacije že omenjenih infrastrukturnih projektov v naselju Podvinci, bodo preko četrtne skupnosti sprožili postopek za samostojno občino!
Civilna iniciativa Žabjak, ki jo vodi Stanko Rašl, pa je na sestanku oblikovala sklepe, s katerimi bodo stopili pred
občinsko oblast in določili nekatere roke. Ne zahtevajo nič nemogočega in nič novega, ker bi to že morali imeti, kanalizacijo, urejeno cesto skozi naselje Žabjak, s pločnikom in kolesarsko stezo ter razsvetljavo. To je minimum, poudarja Stanko Rašl, ki bi jo morala imeti vsaka
vas, ne samo Žabjak, naselje, ki se je v zadnjih desetih do petnajstih letih zagotovo povečalo za dvakrat. Na cesto skozi Žabjak gravitira tudi skoraj večina Kicarja, ki pa je najbolj popularno območje za poselitev, pove Rašl.
O Stran 7
Lenart • Tiskovna konferenca župana
Škoda po nedeljskem neurju je ogromna
V ponedeljek je v Lenartu potekala tiskovna konferenca, ki jo je sklical župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Na njej je spregovoril o škodi po neurju, ki je v nedeljo pustošilo tudi v občini Lenart. Neurje je spremljal močan veter, dež in toča. Debela toča, ki je padala v središču Lenarta, je zelo poškodovala in preluknjala več streh, uničila fasade in okna na stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektih.
V podjetju Lentherm Lenart je poplavljenih preko 5000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov; proizvodnjo so morali popolnoma zaustaviti. Poškodovana je streha na OŠ Lenart, na kulturnem domu, vrtcu, stanovanjskih blokih, župnišču v Lenartu. V nedeljo je posredovalo 85 gasilcev iz PGD Lenart, PGD Selce, PGD Voličina, PGD Cerkvenjak, PGD Sv. Ana, PGD Benedikt, PGD Sv. Jurij, PGD Osek in PGD Sv. Trojica, ki so pomagali občanom pri začasni sanaciji poškodovanih streh objektov in pri črpanju vode iz kletnih prostorov.
Gasilci so odstranili deset dreves, ki so padla na cesto oziroma so ogrožala javno električno napeljavo. Na udaru
so bili tudi osebni avtomobili (polomljena stekla, luči in ogromno mehanskih poškodb na pločevini).
Velika materialna škoda je nastala tudi na kmetijskih površinah. Toča, debela kot kurja jajca, je padala nekaj minut in povsem uničila vrtove, zelenice, sadno drevje, vinograde in druge kmetijske posevke (predvsem koruzo, pšenico, buče ...).
V Kmetijsko-svetovalni službi Lenart ocenjujejo, da je na območju k. o. Varda, Lenart, Sp. Žerjavci, Zg. Žerjavci, Sp. Žerjavci, Sp. Porčič, Radehova, Zamarkova, Vinička vas uničenih okrog 500 ha njivskih površin in 30 ha vinogradov, 10 ha intenzivnih sadovnjakov in
Občina Lenart obvešča občane in občanke, da lahko vse informacije glede odprave posledic nedeljskega neurja dobijo na telefonskih številkah 02 729 13 48 ali na 02 729 13 10. Pokličejo lahko tudi na mobilni telefonski številki 051 321 936 ali 041 707 535.
Občani lahko škodo po neurju na območju občine Lenart prijavijo na sedežu občine v glavni pisarni pri Mariji Fras in Metki Vurcer, in sicer ob delovnikih od torka, 15. julija, do vključno torka, 22. julija, med 8. in 15. uro. Potrebno je navesti predmet škode, so zapisali v sporočilu občanom v občini Lenart.
Uvodnik
Vroče, hladno tega poletja
Poletje 2008 se ježe uvodoma napovedalo kot vroče, po temah in temperaturah. Civilne iniciative rastejo kot gobe po dežju. Povrhu pa se bodo 21. septembra zgodile še državnozborske volitve, tako da si vroče teme podajajo kljuke že zaradi tega, vsaj na državni ravni. Na lokalni se vse skupaj giblje vsaj ta trenutek bolj ali manj okrog infrastrukture. Rojevanje iniciativ pa kaže, da je celotno območje MO Ptuj infrastrukturno podcenjeno. Najbolj pa se zapleta okrog uresničevanja projekta CERO Gajke, ki ga je lokalna oblast želela uveljaviti tudi kot prestižni razvojni projekt, s katerim bi bilo mogoče tržiti v državi in zunaj nje. Financiranje projekta in izpogajane infrastrukture ter določenega višjega standarda je zašlo v slepo ulico, iz katere ni videti izhoda v kratkem času. Najsodobnejši projekt odlaganja odpadkov, kot so ga prikazovali Spuhljanom, da bi ga sprejeli medse, se je pokazal kot velika nočna mora. Svoje meljejo župani občin, ki vozijo odpadke v to deponijo, svoje krajani, ki jih ni nalagala stroka, ampak lokalna politika. Mo Ptuj pa se čuti prevarano v odnosu do države, ker ji je ta po sprejemu projekta in podpisu pogodbe med ČS Jezero in MO Ptuj omejila zadolževanje, ni pa predvidela izjem, tudi zaradi izjemnosti projekta, ki v tistem času ni uspel nikjer drugje kot na Ptuju. To se je dogajalo v letih 2002 in na začetku leta 2003, že leto poprej pa bi Spuhljani morali dobiti dogovorjeno iz pogodbe. Smrad, kije veliko breme Ptuja in njegove bližnje okolice, pa ne prihaja samo iz Gajk, čeprav je na tapeti samo deponija, Ptujčani in drugi, ki prihajajo v mesto ob Dravi, imajo možnost in priložnost zelo pogosto zaznati tudi vrsto drugih vonjav. Iz Gajk pa smrdi še dodatno, ker v vseh letih uresničevanja projekta samega in pogodbenih obveznosti za infrastrukturni standard nikoli ni bilo nalitega čistega vina, vedno se je delalo s figami v žepu. Povrhu pa še z določenim komunikacijskim molkom. V takšnih razmerah pa bi bilo zaprtje deponije za nekatere celo dobrodošlo, da bi se končno nekateri zbudili: že leta 2003 bi lahko povedali, da leta 2008 še ne bo tega, kar so obljubili in zapisali, ker ne bo denarja in ker se ni resno pristopilo k dogovarjanju o vključevanju drugih občin na Ptujskem v projekt. Če bi tudi njim smrdelo, bi se morda že zdavnaj angažirale.
Majda Goznik
Gasilci so še v ponedeljek začasno pomagali pokrivati strehe
okoli 50-60 ha ekstenzivnih sadovnjakov.
Po prvih ocenah so poškodbe na koruzi z odbitimi metlicami do 80-odstotne, na pšenici, ki je tik pred žetvijo, je škoda tudi do 100-odstotna. Buče in ostale vrtnine so utrpele tudi 100-odstotno škodo. Strokovna ocena škode v vinogradu in intenzivnih sadovnjakih bo podana v naslednjih dneh.
Škoda na cestni in komunalni infrastrukturi je po oceni občinske uprave in vzdrževalca občinskih cest nastala predvsem zaradi polomljenega drevja ob cestah in dežja, ki je
zapolnil in zamašil odtoke in ostalo cestno odvodnjavanje ter kanalizacijo. Predvsem bo potrebno izvesti obsežno čiščenje in pometanje cest, ulic in pločnikov, prav tako je potrebno poskrbeti za odvodnja-vanje cest, odstranitev padlega drevja in čiščenje zapolnjene kanalizacije.
Po oceni vzdrževalca cest CPM, d. d., in Almaje, d. o. o., je potrebno opraviti intervencijska dela v višini okrog 15.000 evrov ter v mestnih ulicah okrog 9.000 evrov.
Škoda, nastala na javni razsvetljavi in električnih napelja-
vah zaradi toče in močnih sunkov vetra, se okvirno ocenjuje na okrog 30.000 evrov. Neurje je polomilo svetilke cestne razsvetljave in podrlo električne drogove in s tem električno napeljavo.
Akcija gasilcev je trajala v nedeljo do poznih nočnih ur. Sodelovalo je 85 gasilcev in 18 gasilskih avtomobilov. Pri poškodbah na strehah so posredovali kar 42-krat. Izvedli so 10 akcij pri odstranjevanju dreves. V Lenartu je neurje poškodovalo tudi občana, ko je na njega padlo steklo s strešnega okna, ki ga je razbila toča. Bil je pre-
peljan v UKC Maribor. Gasilci so bili na terenu tudi v ponedeljek, v akciji je sodelovalo okrog 80 gasilcev, ki so že sanirali več kot trideset objektov. Pri sanaciji streh so si v ponedeljek pomagali z gasilsko lestvijo, ki so si jo sposodili v PGD Razvanje.
Župan Kramberger je tudi povedal, da je občino Lenart včeraj obiskal minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Po ogledu je minister povedal, da je po njegovih prvih vtisih neurje na območju od Lenarta preko Benedikta do Prekmur-ja in Zgornje Savinjske doline povzročilo veliko škodo. Po besedah ministra Mateja pa bodo v prihodnjih dneh strokovnjaki obiskali prizadeta območja. Dejal je, da se bo zavzel za sprostitev vseh mehanizmov, ki bi pripomogli k čimprejšnji odpravi škode po neurju.
V ponedeljek sta občino Lenart obiskala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc in minister za okolje in prostor Janez Podobnik in si skupaj z županom ogledala posledice neurja.
»Škoda po nedeljskem neurju je zelo velika, vendar jo težko oceniti. Podrobnejše analize in ocene škod bodo znane v naslednjih dneh,« je na tiskovni konferenci dejal župan občine Lenart mag. Janez Kramber-ger.
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
1 : 0 za Hrvaško

Pred davnimi leti - še v času socializma -smo vsakega julija in avgusta ugotavljali, da je tedaj najmanj vsakršnih težav in prepirov, ker so bili politiki na dopustu. Zdaj bi lahko rekli, da sta julij in avgust nekakšna blažilca siceršnjih napetosti in najrazličnejših zamer, še zlasti, ko gre za odnose med Slovenci in Hrvati. Pravzaprav je še najbolj spodbudno to, da zlasti ta dva meseca vse bolj demantirata različne ocene, napovedi in grožnje politikov in različnih skrajnežev iz obeh držav. Lahko bi celo rekli, da tisto, kar nad letom rahljajo ali celo rušijo politiki, poleti (in tudi pozimi) popravljajo turisti iz obeh držav, vsa tista pretežna večina ljudi, ki v medsebojnem sodelovanju in prijateljevanju ne vidi nič slabega, ki z odhajanjem na hrvaško morje in v slovenske planine ne "demonstrira" nič drugega kot želje, da bi se imeli lepo in da jim tega ne bi nihče kakorkoli ogrožal in celo preprečeval.
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in hrvaški šef diplomacije Gordan Jandrokovic sta te dni ob prvem uradnem srečanju
zagotovila, da so "odnosi med Slovenijo in Hrvaško dobri in boljši, kakor se zdi na prvi pogled". Takšno mnenje obeh ministrov je seveda spodbudno, čeprav se mi zdi še bolj pomembno dejstvo, da je lani - kljub različnim pozivom k "bojkotu" Hrvaške - obiskalo hrvaški Jadran preko milijon slovenskih turistov. Zdi se, da je lahko prav ta množica slovenskih obiskovalcev Hrvaške, skupaj z uspešnim gospodarskim in kulturnim sodelovanjem med obema državama, svojevrsten opomin obema vladama in politikom iz obeh držav, da se s slovensko-hrvaškimi odnosi ne kaže kar tako igrati. S tega vidika bi lahko tudi od zunanjih ministrov obeh držav pričakovali še več konkretnosti in zavezujočih stališč in sklepov glede reševanja odprtih vprašanj. Pri nas doma bi vsekakor morali razmisliti (in pojasniti), zakaj nam hrvaški zunanji minister očita pomanjkanje rednih srečanj med najvišjimi (diplomatskimi) funkcionarji obeh držav in zakaj se Hrvati večkrat kot mi pojavljajo kot nosilci različnih idej in zahtev. Kljub vsemu pa je dobrodošel predlog hrvaškega zunanjega ministra, da bi se poslej s slovenskim kolegom sestajal redno, vsaj dvakrat na leto.
Letos junija je Hrvaško že obiskalo kakšnih sto tisoč slovenskih turistov. Hrvati vztrajno zagotavljajo, da so se na poletno turistično sezono dobro pripravili. V začetku julija sem z ladjo prevozil pot od istrskega Rovinja in še naprej med številnimi dalmatinskimi otoki do Visa. Nekaj podobnega sem počel pred desetimi leti. Zdaj me je v vsakem kraju, velikem in turistično znanem in majhnem, skoraj neznanem, čakalo enako (prijetno) presenečenje. Vsa hrvaška obala se je vidno prenovila, polepšala, uredila. Uredili so (ali urejajo) fasade in strehe, opaziti je vpliv strožje urbanistične politike, urejajo in osvetljujejo na kilometre sprehajalnih poti ob morju. Plaže so urejene, kraji so čisti, kot da bi jih vsako jutro nekdo posebej umil. V slehernem kraju (med njimi so bile tudi zakotne ribiške vasi) sem naletel na brezhibno čiste, sodobno urejene in z vsem potrebnim opremljene sanitarije. Bojim se, da glede tega Slovenija marsikje že izgublja bitko s Hrvaško. (Pred leti je beograjski novinarski kolega sanitarije na glavni ljubljanski železniški postaji po urejenosti in čistoči primerjal z najbolj luksuzno in največjo beograjsko lekarno v središču mesta, zdaj pa WC na ljubljanski železniški postaji ponuja že veliko slabšo podobo.) Zadnjo soboto in nedeljo so bile slovenske sanitarije na avtocestah zatrpane z vrstami čakajočih turistov. Vsi, ki so zadnja leta obnavljali različne
bencinske servise na slovenskih avtocestah, so v bistvu posvetili najmanj pozornosti ustrezni velikosti in opremljenosti sanitarnih prostorov. O podobni neurejenosti lahko govorimo tudi za številne nove (zlasti tuje) trgovske centre po Sloveniji. Kot da bi pozabljali, da so bili in ostajajo prav ti prostori nekakšno najpomembnejše ogledalo urejenosti in kulture nekega kraja in neke države ...
Na podlagi najnovejših osebnih izkušenj lahko trdim, da se hrvaška obala po novem ponaša predvsem še z enim pomembnim kapitalom - prijaznostjo ljudi v gostinskih lokalih, v lukah in drugih javnih službah ter na ulicah. Osemdesetletna ženska, ki sem jo v Šibeniku vprašal za najbližjo pot do katedrale, mi je na vsak način hotela sama pokazati pot in mimogrede mi je nasula kar nekaj zanimivih informacij in podatkov o tej mojstrovini. Lastnik majhne trgovine na otoku Ižu mi je navsezgodaj zjutraj dejal: "Morda vas zanima, zvečer ob pol sedmih dobim časopise, med njimi bo tudi nekaj slovenskih . " Preprosto nisem srečal tečnih, nenaklonjenih ljudi. Dalmacija in vsa Hrvaška veliko bolj živita s turizmom, upam, da ne pretiravam, če rečem, da turizem (in uspešno služenje z njim) v marsičem spreminja njihov miselni svet in njihove vrednote. In to ne more biti slabo niti za njih niti za vse tiste, ki prihajamo k njim.
Jak Koprivc
Foto: ZS
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Lovrenc na Dravskem polju • Spet zgorelo več sto ton odpadnih gum
Velik požar močno onesnažil sirso okolico
V sredo, 16. julija, ob 23:29 so regijski center za obveščanje obvestili, da je izbruhnil požar na odlagališču odpadnih gum, oziroma v oddelku za mletje izrabljenih odpadnih gum in sanacijo gramoznice podjetja AP - Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem polju. V obsežni akciji gašenja ogromnega požara ter gostega črnega okolju škodljivega dima je sodelovalo okoli 250 gasilcev iz okoli 35 gasilskih društev iz širšega ptujskega, slovenskobistriškega ter celo mariborskega območja.
Ko smo nekaj po polnoči prispeli na požarišče, je bil pogled naravnost zastrašujoč. Z neznosnim smradom, vročimi ognjenimi zublji, ki so se dvigali več kot 300 metrov visoko, ter gostim črnim dimom, ki se je valil v smeri proti Kiričeve-mu, Hajdini in Ptuju ter dalje proti Slovenskim goricam, so se gasilci požrtvovalno in intenzivno borili vso noč. Zaradi neznosne vročine, ki se je razširjala nekaj 10 m daleč, so se gasilci napadalci, torej tisti z ročniki v rokah, in prvi pomagači večkrat menjavali. Vmes so vsi prepoteni in od saj črni s hladno vodo polivali še sebe, izgubljeno tekočino pa nadomeščali s pitjem osvežilnih pijač.
Po mnenju mnogih očividcev so ognjeni zublji na čase ogrožali tudi bližnji visokonapetostni daljnovod, ki je od požarišča oddaljeni le nekaj deset metrov. Žal je bila kljub resnosti dogodka človeška radovednost tudi tokrat moteča,
Foto: M. Ozmec
Odpadne gume so zagorele na okoli 7.500 kvadratnih metrih površin, levo zgoraj so vidne žice bližnjega visokonapetostnega daljnovoda, ki je bil po mnenju mnogih prav tako ogrožen.
saj so se poleg gasilskih avtomobilov z vključenimi sirenami in modrimi utripajočimi lučmi tik ob požarišče vozili tudi številni domačini in okoličani, po okoliških njivah je bilo okoli enih zjutraj parkiranih blizu sto osebnih vozil, ki so ovirala gasilske avtomobile, ki so med gašenjem požara vodo sproti dovažali iz Lovrenca, Apač in
Kidričevega.
Kot je v četrtek zgodaj zjutraj povedal vodja požarne akcije Anton Leskovar, sicer poveljnik Gasilske zveze Kidričevo, je z usklajeno akcijo požrtvovalnim gasilcem požar uspelo lokalizirati šele okoli pol sedme ure zjutraj. Ogenj jim je uspelo pogasiti, gost črn in nato še siv ter močno pekoč

Foto: M. Ozmec
Pogled na center požara okoli pol enih zjutraj, ko je bila borba gasilcev z ognjenimi zublji, vročino, neznosnim smradom in dimom najhujša.
in smrdeč dim pa se je razširjal v okolico še skoraj ves dan. Sicer so bili prizadevni gasilci na požarišču še skoraj ves naslednji dan, saj je bilo treba požar sanirati z zemeljskim zasipom. Ker naj bi obstajal utemeljen sum, da je tudi ta požar, podobno kot pred natanko enajstimi meseci, nekdo podtaknil, tedaj so gume v tem obratu zagorele 16. avgusta okoli polnoči, so bili ves dan na delu tudi policisti in kriminalisti. Na požarišču je bil kmalu po polnoči tudi župan občine Kidričevo Jože Murko: »Globoko sem razočaran nad ustreznimi
službami, ki bi morale ob tej očitno veliki ekološki katastrofi delovati brezhibno, pa razen požrtvovalnih gasilcev tega do sedaj nisem zasledil. Razočaran sem tudi, ker je od prvega požara odpadnih gum v tej gramoznici že skoraj leto dni, pa še nisem prejel nobenega podatka o vzrokih. Veliko se je govorilo in med domačini se tudi sedaj govori, da je bil tudi ta požar podtaknjen, torej da je te gume nekdo namenoma za-žgal. Ne razumem, kako ni mogoče tega izslediti in dokazati, ko pa naj bi bil celoten obrat pod video nadzorom. Moram
Foto: M. Ozmec
Četrtek, 17. julija, okoli pol sedme ure zjutraj. Gasilcem je uspelo ognjene zublje pogasiti, gost, oster in črn dim pa se je še dolgo valil s požarišča.
Foto: M. Ozmec
Vodja požarne intervencije Anton Leskovar (desno) med letečim popolnočnim posvetom o poteku gašenja v pogovoru s Stankom Glažarjem, poveljnikom gasilske zveze Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na posnetku iz apaškega konca je dobro vidno, da se je črn dim dvigoval v nebo nekaj sto metrov v smeri proti Kidričevemu, Ptuju in Slovenskim goricam.
Domačini se sprašujejo tudi, kaj v odlagališču odpadnih avtomobilskih gum počne nekaj deset palet starih salonitk, saj se bojijo, da ne bi tudi teh nekdo kar zakopal.
povedati tudi, da so mi danes zjutraj razjarjeni domačini iz Lovrenca in Apač že zagrozili, da bodo v bodoče prepovedali dovoz odpadnih gum v to gramoznico, saj se bojijo, da bi jih potem spet nekdo zažgal in ekološka obremenitev te okolice bi bila še večja. Vsekakor bomo na občini storili vse, da zadevi pridemo do dna in na čisto. Naj povem, da sem pravkar govoril z okoljskim ministrom Marjanom Podobnikom in ga seznanil s požarom, ki je po moji oceni trenutno največja ekološka katastrofa v Sloveniji in obljubil mi je, da se bova sestala morda še nocoj (v četrtek) ali pa v petek zjutraj.«
Naj dodamo, da so nas včeraj ves dan klicali ogorčeni Kidričani in prebivalci okoliških krajev, saj je bilo po širši okolici poleg smradu vse polno črnih sajastih ostankov zgorelih gum, otroci in starejši občani pa so se še ves dan pritoževali nad grenkim pekočim občutkom v grlu. Čeprav so v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor občane prek medijev mirili, češ da ne gre za hujše ekološke posledice, ki bi resneje vplivale na zdravje ljudi, so mnogi prepričani drugače.
Sicer pa bomo o tem katastrofalnem požaru, v katerem je po skopi oceni na okoli 7.500 kvadratnih metrih popolnoma zgorelo nekaj so ton gum, po pričevanju očividcev naj bi skozi vse leto vsak dan prepeljali v to jamo od 10 do 15 tovornih priklopnikov izrabljenih avtomobilskih gum iz vse Slovenije in sosednje Avstrije, zagotovo še poročali. Navsezadnje je skrajni čas, da stroka, kriminalisti ali kdo drug s prstom pokaže na glavnega krivca in ga tudi ustrezno kaznuje: čeprav vsi vemo, da izbuljenega ali resno načetega zdravja ni mogoče nikoli in nikomur vrniti.
M. Ozmec
Zavrč • Kljub poletju živahno na več gradbiščih
Pričeli izgradnjo kanalizacijskega sistema
V občini Zavrč so prejšnji teden pričeli izgradnjo težko pričakovanega sistema fekalne kanalizacije. Gradbeni stroji so najprej zabrneli v centru samega Zavrča, na odseku regionalne ceste proti Drenovcu, sicer pa je na več odsekih lokalnih cest odprtih še nekaj drugih gradbišč, ki so pomembna za razvoj obmejnega haloškega območja.
Foto: M. Ozmec
Direktorica završke občinske uprave Irena Horvat Rimele: »Posebej smo ponosni na sredstva, ki nam jih je uspelo pridobiti iz skladov Evropske unije.«
Foto: M. Ozmec
Delavci in gradbeni stroji Cestnega podjetja Ptuj so v prejšnjem tednu pričeli izgradnjo kanalizacije na odseku regionalne ceste Zavrč-Drenovec.
Kot je konec prejšnjega tedna povedala direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, potekajo dela pri izgradnji fekalne kanalizaciji v izvedbi delavcev in mehanizacije Cestnega podjetja Ptuj. Na Občini Zavrč pa načrtujejo, da naj bi bil ta odsek kanalizacije končan v letu 2009.
»Sredstva za izgradnjo fekal-ne kanalizacije smo v občini Zavrč uspeli delno pridobiti na podlagi prvega razpisa za prednostno usmeritev: regionalni razvojni programi v okviru operativnega programa Krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne perspektive Razvoj regij. Ker še nimamo povezave s kanalizacijskim sistemom širšega ptujskega območja, v prihodnjem letu načrtujemo še izgradnjo lastne čistilne naprave, ki je predvidena na območju tik ob mednarodnem mejnem prehodom v Zavrču.«
Kolikšna je vrednost celotne investicije in kolikšen je predviden delež občine?
»Skupna vrednost celotne investicije izgradnje fekalne kanalizacije je ovrednotena na okoli 465.000 evrov, od tega naj bi največ 85 odstotkov upravičenih stroškov operacije izgradnje fekalne kanalizacije pridobili iz omenjenega sklada Evropske unije.«
Na občini Zavrč pa so se zelo razveselili, ko so 26. junija prejeli sklep Vlade republi-
ke Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
»Ponosni smo, da so nam v tej vladni službi odobrili sredstva za izvedbo operacije pre-plastitve dobrih 3 kilometrov lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh v višini nekaj čez 237.000 evrov ter za izvedbo operacije ureditve dostopa do turističnega objekta Dve lipi in naselja Korenjak v višini 313.795 evrov. Pri slednjem gre za odsek okoli 2 km ceste, ki ga nameravamo pričeti graditi še v letošnjem, končan pa naj bi bil v prihodnjem letu. Za odsek ceste Zavrč-Turški Vrh želimo še v letošnjem letu pridobiti vso potrebno dokumentacijo, delati naj bi pričeli v začetku prihodnjega leta, investicijo pa naj bi zaključili še le v letu 2010.
Obe investiciji delno sofinancira Evropska unija, in
sicer iz Sklada za regionalno politiko in razvoj, operaciji pa se bosta izvajali v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvoj regij, prednostne usmeritve razvoj obmejnih območij z Republiko Hrvaško,« je še povedala Irena Horvat Rimele.
Na območju občine Zavrč pa imajo tačas odprtih še nekaj drugih investicij, o tem je Janko Lorberk, predsednik občinskega odbora za gospodarstvo, za Štajerski tednik povedal: »Trenutno izvajamo še dela pri modernizaciji javne poti v Pestikah, na odseku Bratuša-Slameršek. Gre za dolžino okoli 400 m, investicija pa bo veljala okoli 31000 evrov. Dela potekajo tudi na dveh krajših odsekih javnih poti v Hrastovcu, ki bosta
veljala okoli 15.000 evrov, na omenjenih treh gradbiščih pa je izvajalec gradbenih del zasebno podjetje Ibrahim Ha-sanagič iz Ptuja.
V teh dneh opravljamo tudi priprave na modernizacijo, torej na položitev asfaltne prevleke na okoli 100 m dolgem odseku ceste Bratuša-Fajfarič, kar bo občino Zavrč veljalo le okoli 5000 evrov. V začetku avgusta pa načrtujemo tudi pričetek vzdrževalnih del na vseh javnih poteh in lokalnih cestah v občini Zavrč.
Gre za čiščenje obcestnih jarkov in jaškov, propustov,
dostopov in bankin, pa tudi za čiščenje občinskih muld ob vseh omenjenih cestah. Za vsa omenjena vzdrževalna dela načrtujemo, da bo zadostovalo okoli 16.000 evrov. Naj dodam, da bomo v času počitnic nadaljevali še manjša sanacijska dela na poslopju Osnovne šole Zavrč, ta dela pa bo izvajal zasebni gradbeni podjetnik Martin Kokol iz Ptuja.«
Sicer pa v občini Zavrč v teh dneh potekajo aktivne priprave na praznovanje 12. občinskega praznika, ki ga bodo proslavili na osrednji slovesnosti v soboto, 16. av-

■v
gusta, v prenovljeni kulturni dvorani na Goričaku. V teh dneh je bil objavljen razpis za podelitev letošnjih najvišjih občinskih priznanj, ki jih bo župan Miran Vuk dobitnikom izročil na osrednji občinski slovesnosti. Sicer pa bodo program prireditev v počastitev občinskega praznika pričeli že v soboto, 2. avgusta, ko bodo v kulturni dvorani na Goričaku pripravili tradicionalni šahovski turnir, do osrednje slovesnosti pa bodo izvedli še nekaj kulturnih, društvenih, športnih in zabavnih prireditev.
M. Ozmec
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta na terenu
»Zahtevamo, da se zagotovi prometna varnost!
«
Predstavniki krajanov vasi Cogetinci, Ivanjski Vrh in Grabonoški Vrh so od župana občine Cerkvenjak Jožeta Kranerja zahtevali, da skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri bi govorili o zagotavljanju prometne varnosti v križišču v Cogetincih in o zahtevi za podaljšanje pločnikov v naselju Cogetinci.
Župan je sejo sklical v petek, 4. julija, in nanjo zraven občinskih svetnikov povabil tudi krajane, predstavnike
DARS, DDC, Direkcije za ceste RS, podjetja BPI in STC. Na seji, ki je potekala kar na terenu, so najprej spregovorili
o prometni varnosti v naselju Cogetinci. Ob regionalni cesti v Cogetincih je zgrajen pločnik, ki se po mnenju krajanov
Svetniki, odgovorni in občani so se sestali kar na pločniku v Cogetincih.
na eni in drugi strani zaključuje nesmiselno. Krajani želijo, da se pločnik na eni strani podaljša za 200 metrov, da bi otroci z Grabonoškega Vrha in Ivanjskega Vrha lahko prišli na pločnik in po njem nadaljevali pot do avtobusne postaje, kjer jih pobere šolski avtobus. Na drugi strani pa se pločnik konča takoj za avtobusno postajo in krajani zahtevajo, da se tudi na tem mestu pločnik podaljša za 200 metrov.
Predstavniki države so sicer zagovarjali, da je bil državni lokacijski načrt razgrnjen in na njega takrat ni bilo pripomb. Krajani in župan pa so poudarjali, da je bil lokacijski državni načrt razgrnjen v takšni obliki, da ni bilo moč razbrati, kjer se bo pločnik zaključil. Krajani so tudi od predstavnika Darsa Rada Planteua zahtevali zagotovilo,
da bo DARS izpolnil njihove zahteve. Predstavnik Darsa je povedal, da krajane razume, vendar jim ne more nič obljubiti. Obljubil pa je, da bo z zahtevami krajanov podrobno seznanil svoje predpostavljene in da lahko v doglednem času pričakujejo odgovor. Župan Jože Kraner je povedal, da pričakuje, da bodo pogajanja težka, vendar pa mora država poskrbeti za prometno varnost, predvsem ob regionalni cesti in še posebej tam, kjer so zgoščene šolske poti ter šolarji hodijo na avtobusno postajo. Menim, da nam v lokalni skupnosti in v državi ne sme biti vseeno, kako naši otroci hodijo po cestah in kako so izpostavljeni prometu. Tako župan, občinski svetniki in krajani so prepričani, da se bo z odprtjem avtoceste promet po tej regionalni cesti s smeri
Gornje Radgone zelo povečal, saj bo tu za Gornjo Radgono najbližji izvoz z avtoceste.
Krajani pa tudi opozarjajo na podvoz pod avtocesto in preozek most s preostrim radiusom pri zavijanju v podvoz, ki pelje naprej proti Cer-kvenjaku. Krajani so opozarjali, da se v podvozu ne moreta srečati tovorno in osebno vozilo, zraven tega ni predviden pločnik. Ker je podvoz zgrajen zelo nizko, so krajani tudi opozarjali, da bo ob nalivih podvoz zalivala voda. V križišču, kjer se zavija v podvoz, tudi ni zavijalnega pasa. Krajani so prepričani, da podvoz in križišče nista zgrajena po projektu, vendar so odgovorni zagotavljali, da sta. Krajani so poudarjali, da zahtevajo ureditev podvoza in križišča ter podaljšanje pločnikov.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Haloze • Nekaj milijonov evrov iz razpisov
V	haloskih občinah se bo gradilo
V	drugi polovici junija je večina občin dobila sklepe o sofinanciranju različnih (infrastrukturnih) objektov, ki so jih kot projekte prijavile na dva razpisa; in sicer na razpis za pridobitev razvojnih sredstev iz RRP ter na t. i. razpis Južna meja.
Žetale: 412.000 evrov za cesto
V	Žetalah so uspeli s projektom celovite obnove odseka ceste Žale-Varvasela v dolžini dobrih pet kilometrov, ki vključuje tudi obnovo treh mostov. Kot je za naš časopis povedal župan Anton Buto-len, so dobili iz razpisa za Južno mejo odobrenih 432.000 evrov, strošek občine pa je višina DDV, kot velja za vse projekte iz naslova omenjenega razpisa. Večina denarja bo sicer na voljo šele leta 2010, do takrat pa bodo v občini pripravili vso potrebno dokumentacijo. Občina Žetale je sicer na razpis za Južno mejo, ki je bil prvenstveno namenjen reševanju dostopov do slovenskih domačij v obmejnem pasu, prijavila skupno štiri projekte, vendar so bili trije zavrnjeni. Ne glede na to pa se v teh dneh v centru občine že začenja gradnja pločnikov, začela pa se bodo tudi dela na cesti Vinarje-Pšetna graba-Peklača-Potni vrh. Na letošnji razpis za pridobitev razvojnih sredstev (RRP) pa se Žetale zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ni prijavila z nobenim projektom.
Podlehnik: 500.000 evrov za cesto
V	Podlehniku, kot so povedali v občinski upravi, odgovora o sofinanciranju prijavljenih projektov na razpis RRP še nimajo, prejeli pa so že pozitiven sklep z razpisa za Južno mejo za financiranje cestnega odseka Gruškovje-Kote-Ložine, ki rešuje dostop do družine Ferčec. Gre za
Daleč največ denarja bo šlo v gradnje cest.
približno 2,6 kilometra ceste, odobrena vsota financiranja pa znaša okroglih 500.000 evrov. Župan Marko Maučič je pojasnil, da so trenutno v fazi izbire izvajalca del, ki bo znan konec septembra, dela pa naj bi se pričela spomladi naslednje leto in končala v letu 2010, ko bo občina tudi prejela ves odobreni denar. Tudi občini Podlehnik sta na razpisu za Južno mejo bila zavrnjena dva prijavljena projekta, ki sta prav tako reševala cestne zagate ob sami evropski meji.
Videm: 1.630.000 evrov za ceste in kanalizacijo
V občini Videm pa se lahko pohvalijo z veliko večjo vsoto odobrenih sredstev, tako iz razpisa Južne meje kot iz RRP. Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je povedala, da so vse projekte pripravili popolnoma sami in da so dobili odobreno financiranje kar treh projektov iz naslova RRP in en projekt iz naslo-
va Južne meje. Iz RRP bodo tako prejeli 464.708 evrov za modernizacijo ceste Ptuj-Pri-stava-Marinja vas v dolžini deset kilometrov, kjer bodo preplastili celotno vozišče ter zgradili pločnike v naseljih ob cesti, dela pa naj bi se začela že v kratkem. Prav tako so dobili sklep za sofinanciranje izgradnje prve faze kanalizacije v Pobrežju, kjer je v teku razpis za izvajalca dela, sama gradnja pa naj bi se začela v začetku naslednjega leta. Višina sofinancerskih sredstev za kanalizacijo znaša 583.258 evrov. Nadalje pa je bila občina še uspešna s projektom modernizacije ceste Markovci-jez, za kar je pridobila 197.000 evrov, v okviru tega projekta pa bodo obnovili in razširili dva kilometra ceste skozi Šturmovce ter ob njej uredili tudi kolesarsko stezo. Delež občine pri vsakem od naštetih projektov bo po besedah direktorice približno 30-odstoten, sicer pa je Ratajčeva še poudarila, da so na razpisu RRP uspeli z vsemi tremi projekti, ki so jih prijavili. Nekoliko manj sreče
Tovrstnih napisov, da gre za črpanje evropskih sredstev, bo v prihodnje po haloških občinah kar nekaj.
so imeli s projekti na razpisu za Južno mejo, kjer so dobili zavrnjen projekt ureditve ceste Kamen-Zakl, prejeli pa so pozitiven sklep za financiranje cestnega odseka Merc-Bigec (Gradišče) v dolžini približno enega kilometra, višina odobrenega denarja pa znaša 384.813 evrov. Dela na tem cestnem odseku so predvidena v letih 2009 in 2010.
Cirkulane: 1.114.620 evrov za obrtno cono in ceste
Finančno zelo uspešno se je na razpisih odrezala tudi
Ormož • Podpis pogodbe za gradnjo
Telovadnica bo zgrajena do junija 2009
V sredo, nenavadno zgodaj zjutraj, so v sejni sobi Občine Ormož glavni akterji projekta gradnje telovadnice na Kogu podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in zunanje ureditve pri izgradnji prizidka telovadnice k Osnovni šoli Kog.
Izmed osem prijavljenih podjetij je občina kot najugodnejšega ponudnika na jav-
nem razpisu izbrala podjetje Holermuos, s katerim je tudi podpisala pogodbo. Župan
Foto: Patricija Babosek
Župan Alojz Sok in direktorica podjetja Holermuos sta podpisala pogodbo za prvo tovrstno investicijo na področju družbenih dejavnosti v tem mandatu.
Alojz Sok je povedal, da gre za podoben objekt, kot je bil zgrajen v Podgorcih. Povedal je tudi, da je bil postopek priprave vseh dokumentov dolgotrajen, predvsem zato, ker so ugotovili, da OŠ Kog stoji na gradbeni parceli, ki ni last občine. Gradbenih parcel ni možno brezplačno prenašati, zato so imeli s tem težave. Investicija je vredna približno 800.000 EUR, cena vključuje nekaj opreme, ne pa vse, kar pomeni, da še to ni končna številka glede stroškov. Prizidek bo dolg približno 26 in širok 17 metrov, poleg tega pa načrt predvideva še dodatne sprejemne prostore, galerijo in toalete. Skupna površina celotnega
objekta bo znašala približno 800 kvadratnih metrov, od tega bo okoli 370 kvadratov namenjenih za vadbeni prostor. Pri tem pa bodo morali upoštevati tudi merila in pogoje spomeniškega zavoda, saj pogled na cerkev ne sme biti oviran.
Tako župan kot direktorica podjetja Holermuos Anka Lesjak sta povedala, da zapletov pri gradnji ne pričakujeta. Projektant bo Podjetje Žiher, d. o. o. Objekt naj bi se predal v uporabo predvidoma junija prihodnje leto. Župan je še povedal, da je naslednja investicija, v katero se občina podaja, gradnja glasbene šole.
Patricija Babosek
nova občina Cirkulane. Skupno je iz obeh razpisov pridobila nekaj ^preko 1,114 milijona evrov. Župan Janez Jurgec je povedal, da so iz naslova RRP dobili pozitiven sklep za sofinanciranje obrtno-po-slovne cone pod Borlom, in sicer v višini 442.458 evrov; večina odobrenega denarja pa bo na voljo leta 2010. Do takrat bodo v občini izvedli odkup potrebnih zemljišč ter pripravili vso zahtevano dokumentacijo, samo urejanje cone pa naj bi se začelo drugo leto, po odobritvi prostorskega plana občine. Z dvema projektoma pa je bila občina Cirkulane uspešna tudi na razpisu za Južno mejo. Gre za ureditev dveh odsekov cest, in sicer za modernizacijo javne poti Pohorje, za kar so prejeli sklep o financiranju v višini 342.997 evrov, ter za projekt ureditve dostopa do turističnega objekta Paradiž v vrednosti 329.165 evrov. Kot je še povedal Jurgec, se bodo dela na omenjenih dveh cestnih odsekih začela predvidoma naslednje leto. So pa bili tudi Cirkulančanom zavrnjeni trije projekti za ureditve krajših odsekov cest: Bre-zovec-Florjan, Gruškovec in Veliki Vrh, kjer gre za mejno cesto z občino Zavrč.
Dornava: letos brez projektov na RRP in Južni meji
Občina Dornava se, kot je povedal župan Rajko Janže-kovič, zaradi tekoče naložbe v izgradnjo kanalizacijske mreže in poplačil starih dolgov letos ni prijavila na razpis Južna meja. Skupaj s sosednjo občino Juršinci, ki je nosilec projekta, pa je uspela pridobiti sredstva iz naslova RRP za ureditev ceste Polenšak-
Vodol.
Gorišnica: 798.150 evrov za kanalizacijo in cesto
Finančno podporo pa so si iz naslova RRP zagotovili tudi v Gorišnici. Prejeli so namreč sklepa za sofinanciranje dveh zahtevnih projektov, in sicer za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Moškanjcih, v višini 527.500 evrov, prav tako pa tudi pozitiven sklep za sofinanciranje modernizacije javne poti v Zamušanih v višini 270.650 evrov. Kot je povedal župan Jože Kokot, pa bodo pri izvedbi obeh projektov morali dodati tudi lep delež lastnega denarja iz proračuna; za izgradnjo kanalizacije v Moškanjcih bo tako delež občine znašal približno 650.000 evrov, za ureditev ceste pa približno 480.000 evrov. Izgradnja kanalizacije v Moškanjcih naj bi se začela že letos, cesta skozi Zamu-šane pa mora biti letos celo že zaključena. Sicer pa se bo avgusta po besedah župana začela tudi gradnja kanalizacijskega sekundarja v samem centru Gorišnice, izvajalec bo Komunalno podjetje Ormož, skupna vrednost projekta pa je 774.000 evrov. Na razpisu Južna meja pa občina Gorišnica ni bila uspešna; prijavila se je s projektom modernizacije ceste Mure-tinci-Formin, vendar je bil ta projekt zavrnjen.
Glede na vse te podatke je pričakovati, da bodo že letos, gotovo pa v prihodnjih dveh letih, bagri in ostala težka mehanizacija množično brneli in kopali po vseh haloških gričih in obhaloških ravnicah.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Markovci • Iz EU 1,2 milijona evrov
Za kanalizacijo, cesto do Borovcev in komasacijo
Pomemben del sredstev iz virov EU, skupaj nekaj čez 1,2 milijona evrov, je na podlagi javnih razpisov uspela pridobiti tudi občina Markovci. Gre za sofinanciranje izgradnje kanalizacije s čistilno napravo v Markovcih, rekonstrukcijo regionalne ceste Borovci-Markovci ter za komasacijo zemljišč v Stojncih in Bukovcih.
O pomembni pridobitvi evropskih sredstev za izgradnjo kanalizacijskega sistema je direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolen-ko za Štajerski tednik povedala: »Zares smo ponosni, saj smo v četrtek, 10. julija, na občino prejeli sklep vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da mo uspeli na javnem razpisu regionalnih razvojnih programov, v okviru operativnega programa Krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete Razvoj regij. V bistvu gre za operacijo izgradnja sekundarne kanalizacije in čistilne naprave Markovci, za kar so nam iz sredstev EU odobrili sofinanciranje v višini 520.294 evrov.«
Kako daleč pa ste z izvedbo omenjene investicije?
»V občinski upravi smo že opravili postopek javnega naročila za izbor najugodnejšega izvajalca, tako da bodo v prihodnjih dneh nadaljevali in s tem sklenili izgradnjo tretje, zaključne faze kanalizacije v Markovcih in čistilne naprave, ki bo locirana tik ob akumulacijskem jezeru v neposredni bližini jezu v Markovcih. Za občino Markovci je pomembno, ker bomo z dokončanjem tega projekta sklenili in povezali celoten kanalizacijski sistem Zabov-ci-Markovci, ki bo obratoval kot samostojen kanalizacijski sistem s kapaciteto odvajanja in čiščenja za okoli 2000 populacijskih enot.«
Odobrena pa so že tudi evropska sredstva za rekonstrukcijo ceste Mar-kovci-Borovci. Koliko boste prejeli in kdaj boste pričeli delati?
Foto: M: Ozmec
Direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko je povedala, da je občina uspela za tri pomembne projekte iz evropskih virov v teh dneh pridobiti nekaj čez 1,2 milijona evrov.
»Res je prejeli smo že tudi pozitivni sklep iste vladne službe o sofinanciranju rekonstrukcije lokalne ceste Borovci-Markovci v dolžini
okoli 2620 m.(op.a., gre za pridobitev sredstev iz razpisa Južne meje). Po tem sklepu bo Evropska unija rekonstrukcijo omenjene
ceste sofinancirala v višini 326.718 evrov. Naj dodam, da bo oba pomembna projekta Evropska unija sofinancirala v obdobju treh let. Tudi za rekonstrukcijo ceste Borovci-Markovci smo že končali postopek izvedbe javnega naročila in z izbranim izvajalcem že sklenili pogodbo, tako da bodo v prihodnjih dneh že lahko pričeli gradbena dela na tem projektu.«
Uspeli ste tudi na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Koliko sredstev za sofinanciranje komasacij boste s tem pridobili?
»Vsekakor smo ponosni tudi na odločbo agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je bila izdana na podlagi naše vloge za sofinanciranje projekta iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v okviru javnega
razpisa za ukrep Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1 Komasacije in infrastruktura za leto 2007 in 2008. V tem primeru gre za ukrep komasacije kmetijskih zemljišč na območju občine Markovci, oziroma natančneje na območju Stojncev in Bukovcev, za kar bo občina prejela sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada v višini 363.092 evrov. Tudi v tem primeru že teče postopek za izbiro najugodnejšega izvajalca del, tako da pričakujemo, da se bodo že septembra letos lahko pričela geodetska in meritvena dela komasacijskega območja, konkretno delo na terenu oziroma samo izvedbo komasacije pa naj bi pričeli spomladi prihodnje leto.«
M. Ozmec
Kidričevo • DPD ob prazniku občine
Sv. Ana • Deseti občinski praznik
Razstava del likovne kolonije Pričeli investicijska vlaganja
V okviru prireditev ob nedavnem prazniku občine Kidričevo so pripravili tudi razstavo likovnih del desetih udeležencev 5. likovne kolonije občine Kidričevo, ki je še vedno na ogled v jedilnici restavracije Pan.
Kot je povedala mentorica likovne kolonije Irena Tu-šek, je letošnja, že 5. likovna kolonija občine Kidričevo potekala v samem naselju Kidričevo, za katerega so sprva menili, da zaradi enolične blokovske ureditve v njem ne bo mogoče najti prav posebnih motivov in ustvarjalnih možnosti. Pa so se na srečo zmotili, kajti likovna dela, ki so nastala v času kolonije, so pokazala ravno obratno. Tokrat so slikarji uporabili kvadratni format platna, ki jim je narekoval iskanje zanimivih detajlov nekdanjega
delavskega naselja, enostavne linije in tudi nekoliko ožji izbor barv. Ob odprtju likovne razstave je zbrane pred restavracijo Pan v Kidričevem pozdravil župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je domačim likovnim ustvarjalcem čestital ter se jim zahvalil za ustvarjena dela, obenem pa je čestital vsem članom in sekcijam DPD Svoboda Kidričevo ob letošnjem 60-letnem jubileju. Tudi predsednica delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek je izrazila veselje nad domačimi
Prireditve ob 10. občinskem prazniku se bodo pričele jutri, v soboto, 19. julija, ko bo zvečer tudi osrednja slovesnost z naslovom Tu sem doma.
motivi, predvsem pa mnoge manj opazne detajle, okna, balkone, vhode in zračnike. Vsekakor se je pokazalo, da je lahko Kidričevo bogat vir za ustvarjalno domišljijo likovnih ustvarjalcev.
Svoja dela so tokrat predstavili domači ustvarjalci Natalija Strajnšek, Rebeka Pšajd, Aleksandra Vidovič, Samo Vrabič, Sašo Kornet, Marija Toplak, Miran Caguta, Jani Jančec, Irena Tušek in Bojan Lubaj. Njihova likovna dela pa so sedaj razstavljena še v jedilnici restavracije Pan.
-OM
Foto: M. Ozmec
Kidričevski likovniki, udeleženci 5. slikarske kolonije ob odprtju razstave pred svojimi deli, ki so sedaj na ogled v prostorih restavracije Pan.
Nato bo sledila otvoritev likovne razstave in otvoritev Vinoteke v kletnih prostorih občinske stavbe. Ta investicija je bila vredna nekaj manj kot 100.000 evrov. V občini so se v zadnjem letu lotili velikih investicij. Tako bo v sklopu praznovanja občinskega praznika tudi otvoritev vodovoda v Lokavcu, ta investicija je bila vredna 210.000 evrov. V sklopu praznovanj bo izvedena tudi otvoritev modernizirane občinske ceste Zg. Porčič-Zg. Ročica, ki povezuje tri občine: Sv. Ano, Benedikt in Lenart. Skupna dolžina modernizirane ceste je 4.650 metrov. Vrednost investicije je znašala dobrih 770.538 evrov. Projekt so financirale omenjene tri občine, s 530.000 evrov pa je bila investicija sofinancirana iz evropskih sredstev.
Pri Sveti Ani so tudi pričeli projekt, prav tako z evropskim sofinanciranjem, izgradnje kulturno-turističnega centra, ki se gradi v dveh fazah. Prva faza zajema izgradnjo dvorane za kulturne prireditve, turistično informacijski center in izgradnjo društvenih prostorov. Skupna velikost teh prostorov bo znašala 513,17 kvadratnih metrov. Vrednost izgradnje prve faze, ki jo sofinancira občina Sveta Ana in zajema samo gradbeno obrtniška dela (brez opreme), znaša 558.000 evrov, od tega bo občina zagotovila nekaj manj kot 170.000 evrov, ostala sredstva so pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Drugi faza izgradnje zajema izgradnjo štirih stanovanj, ki jih financira izbrani izvaja-
lec sam, vrednost del pa znaša nekaj več kot 436.000 evrov. Skupna površina stanovanj bo 275 kvadratnih metrov. Investicijo so že pričeli, zaključena pa naj bi bila septembra 2009.
Kot je povedal župan občine Sveta Ana Silvo Slaček, bodo v občini velik poudarek dajali razvoju turizma. Pripravljajo pa se tudi že na veliko investicijo, ki je ocenjena na 3,2 milijona evrov. To je izgradnja nove športne dvorane in prizidka vrtca k osnovni šoli. »Za naslednja leta pa že pripravljamo nov projekt, pri katerem računamo na sofinanciranje s strani EU. Ta projekt načr-
tujemo skupaj z občino Benedikt. Gre za izgradnjo delno novogradnjo in delno obnovo ceste in pločnika med obema občinama, ki teče pri nas skozi naselje Bačkova. Nosilec tega projekta je Občina Benedikt, medtem ko je naša občina njen partner. S to povezavo v naslednjih letih ne želimo le izboljšati naše cestne infrastrukture, ampak ob morebitnem razvoju Term Benedikt izboljšati naš položaj in našim občanom pripraviti prednosti in priložnosti za morebiten pospešen razvoj turizma,« pravi župan Silvo Slaček.
Zmago Šalamun
Župan občine Sveta Ana Silvo Slaček
Foto: ZS
Ptuj • Iniciativa Podvinci misli zelo resno
Če dogovora ne bo, bodo začeli
postopek za samostojno občino
V ponedeljek zvečer je bilo zelo vroče na dveh koncih ČS Rogoznica, kjer so zaradi neizpolnjevanja obljub in načrtov na področju infrastrukture v posameznih naseljih te ptujske četrtne skupnosti s strani MO Ptuj oblikovali civilne iniciative. V širši sestavi se je 14. julija sestala civilna iniciativa Podvinci, kjer so se članom pridružili številni vaščani, vroče pa je bilo tudi v Žabjaku.
Podvinčanov je bilo skupaj okrog 80, ki so si bili enotni, da je zavajanja dovolj, da bodo tokrat šli do konca, če se ne izpolnijo dogovori in obljube na področju infrastrukture za Podvince iz preteklih let. V prvi vrsti gre za kanalizacijo in ureditev ceste skozi Podvince s pločnikom, kolesarsko stezo ter razsvetljavo. Cesta skozi Podvince postaja iz dneva v dan bolj nevarna, če jo je še leta 2002 dnevno prevozilo dva tisoč avtomobilov, jih je danes že šest tisoč. Moteče pa na življenje vpliva tudi smrad iz CERO Gajke. Predsednik iniciative Podvinci Aleksander Voda je navzoče seznanil z dosedanjim delom odbora, mestni svetnik Marjan Kolarič je poudaril,
da se obljube, dane Podvinča-nom, niso uresničile predvsem zaradi odlagališča CERO Gajke, zelo kritični pa so bili tokrat tudi Podvinčani, ki so dali vso podporo delu iniciativnega odbora, ki so se mu pridružili novi člani. Skupaj jih je sedaj enajst, kar je zagotovo dokaz več, da ljudje tokrat mislijo resno, in se ne bodo več pustili, da jih žejne prepeljejo čez vodo. Če bo treba, se bodo poslužili vseh oblik državljanske nepokorščine, ker so dovolj dolgo potrpežljivo čakali, da bodo tudi njihovi in-frastrukturni problemi enkrat zadovoljivo rešeni.
Z vsebino sestanka, ki je bil 14. julija, bodo seznanili vse lokalne in državne institucije ter medije. Županu MO Ptuj
bodo predlagali, naj po dopustih, v septembru, skliče zbor občanov na pobudo sveta ČS Rogoznica. Župan dr. Štefan Čelan bo moral pojasniti, zakaj niso bile izpolnjene obljube oziroma s strani mestnega sveta sprejeti sklepi iz leta 2002 v zvezi s kanalizacijo, pločniki in kolesarsko stezo v naselju Podvinci ter glede odlagališča CERO Gajke. Zaradi smradu, ki se širi iz Gajk v Podvince, so proti vsaki širitvi le-tega, dokler ne bodo izpolnjene vse obljube iz preteklosti, ki zadevajo njihovo naselje. Zahtevajo pa tudi, da se odlagališče uredi tako, kot je bilo obljubljeno in tudi dogovorjeno, kar pomeni, da ne bo (več) onesnaževalo okolja. Šele potem, ko bo vse to
Zabjak • Civilna iniciativa bo šla do konca
«
To je minimum, poudarja Stanko Rašl, predsednik civilne iniciative za Žabjak, ki bi jo morala imeti vsaka vas, ne samo Žabjak, naselje, ki se je v zadnjih desetih do petnajstih letih zagotovo povečalo za dvakrat. Na cesto skozi Žabjak gravitira tudi skoraj večina Kicarja, ki pa je najbolj popularno območje za poselitev, pove Rašl.
Člani civilne iniciative za Žabjak so si kot eno od prvih nalog zadali, da se čim prej dobijo s predstavniki mestne oblasti, ker bi radi najprej od njih slišali, kakšne rešitve pripravljajo za odpravo njihovih infrastrukturnih problemov, ki jih ni malo, in na uresničitev
katerih čakajo že 30 let. Računajo, da bo do sestanka prišlo do konca počitnic ali vsaj do začetka septembra. Upam, da bodo tako vljudni, imam pa zelo slab občutek, pravi Stanko Rašl, ki ob tem opozarja na zelo aroganten odnos enega od zaposlenih v ptujski občinski upravi, da je malo takih. V delo iniciative bodo poskušale pridobiti še več krajanov, ker želijo, da bi s članstvom pokrili celotno območje Žabjaka. Več kot osem let si je sam prizadeval, da bi tudi v Žabjak kapnilo kaj iz občinske malhe, da bi se začeli reševati njihovi infrastrukturni problemi. Zdaj pa je prišlo tako daleč, da se ni bilo mogoče več
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Rašl, predsednik civilne iniciative za Zabjak: »Nekdo se bo moral vprašati, zakaj se civilne iniciative ustanavljajo kot po tekočem traku. Če bi se delalo tako, kot bi se moralo, če bi se sprejeti projekti in dane obljube realizirali, civilnih iniciativ zagotovo ne bi bilo.«
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetnik Marjan Kolarič je poudaril, da se obljube, dane Podvinčanom, niso uresničile predvsem zaradi odlagališča CERO Gajke. Promet na podvinški cesti, ki že dolgo kliče po ureditvi, pa se je od leta 2002, ko jo je dnevno prevozijo dva tisoč avtomobilov, dvignil že na šest tisoč avtomobilov. Če se njihove zahteve, zdaj je stanje doseglo vrelišče, ne bodo uresničile, se vidijo le še v samostojni občini.
urejeno, bodo pristali na njegovo širitev. Na zbor občanov naj se povabijo Stanislav Napast, Herbert Glavič, Milan Čuček in tudi nekdanji ptujski župan Miroslav Luci, gre za ljudi, ki še kako dobro poznajo nekatere dogovore, ki naj bi Podvin-čanom prinesli toliko potrebno infrastrukturo in večjo kakovost življenja. Če v letih 2009 in 2010 ne bo prišlo do realizacije že omenjenih infrastrukturnih projektov v naselju Podvinci, bodo preko četrtne skupnosti sprožili postopek za samostojno občino.
»Krajani Podvincev se čutimo izigrane, ne bomo se več pustili manipulirati s strani ptujskega župana in njegove ekipe,« je odločen predsednik iniciative Podvinci Aleksander Voda.
MG
»Tečni bomo, drugače ne gre ,
Štirinajstega julija so se sestali tudi člani civilne iniciative za Žabjak, ki jo vodi Stanko Rašl. Ob tej priložnosti so oblikovali sklepe, s katerimi bodo stopili pred občinsko oblast in določili nekatere roke. Ne zahtevajo nič nemogočega in nič novega, ker bi to že morali imeti, kanalizacijo, urejeno cesto skozi naselje Ža-bjak, s pločnikom in kolesarsko stezo ter razsvetljavo.
ogniti ustanovitvi civilne iniciative, ki je vzela pobudo v svoje roke in ne bo odnehala, dokler ne bodo dobili vse potrebne infrastrukture.
»Moti nas aroganca MO Ptuj. Vidimo, da se gradijo športni objekti, osebno nimam nič proti športu, sam sem bil športnik, na Ptuju nismo mogli niti igrati, ker smo igrali hokej. Ne more se dati vse v šport, ku-rentovanje, mora se dati nekaj tudi ljudem, ne samo iger, še nekaj kruha zraven. Odločili smo se, da bomo v svojih zahtevah vztrajali in da bomo šli do konca. Tečni bomo, drugače ne gre. Vem, da denarja ni na pretek, vendar naj se to, kar pa je na voljo, pametno razporedi. Naj vsi nekaj dobijo, ne pa samo elita. Vrhunec arogance pa je 'tolažba' iz ptujske Mestne hiše, da nam ob cesti v Žabjak vsako leto dvakrat popravijo bankine, in to tako, da je stanje čez dva dni enako, ker to delajo tisti, ki nikoli niso videli, kako se to dela in tega dela tudi ne obvladajo. Cesta je široka tri metre, vozimo pa se vsi, gneča je velika, desna stran avtomobila je vedno na bankini, drugače ne gre, zato so poškodbe neizogibne,« je še povedal predsednik civilne iniciative za Žabjak Stanko Rašl pričakuje, da bodo v ptujski mestni oblasti zainteresirani, da čim prej pride do sestanka za Žabjak, da bodo vedeli, pri čem so.
MG
ČS Panorama9 Iščejo rešitev za ribnik v Orešju
Krajinski park po vzoru Dupleka?
Urejenih zelenih površin je na območju Ptuja in v njegovi okolici veliko premalo, čeprav je območij, ki bi se jih dalo z majhnimi posegi urediti v sprehajalne in spro-stitvene namene, na pretek. Eno takih je zagotovo območje ribnika v Orešju, gre za šest do sedem ha veliko območje, katerega lastniki naj bi bili Republika, Sklad kmetijskih zemljišč in javno dobro. Nekaj časa so ribnik uporabljali ribiči, ki so tod organizirali tudi ribiška tekmovanja. Zdaj pa že dolgo sameva in zarašča.
Obiskujejo ga le še tisti, ki so si to območje izbrali za svoje črno odlagališče, kjer odlagajo vso navlako, ki jim je na njihovih domovih postala odveč. V zadnjih nekaj akcijah čiščenja okolja se je dalo marsikaj videti. Zdaj so v ČS Panorama dali pobudo, da bi se to območje revitaliziralo, uredilo kot naravni krajinski park, da ne bi bil več črno odlagališče, temveč območje, kjer si bodo ljudje nabirali novih moči in iskali stik z naravo. Gre za velik kompleks, šest do sedem ha veliko območje, kjer živijo skorajda vse živali, lisice, jazbe-
ci, srne, kače, ptice. V zemljiški knjigi so kot njegovi lastniki vpisani Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in javno dobro, pri slednjem pa bo potrebno še razčistiti, kaj pomeni, pravi predsednik sveta ČS Panorama Rudolf Vrabl. V tem trenutku se tudi ne ve, kdo to območje upravlja, najemnikov pa naj ne bi bilo. Z enim delom naj bi razpolagal Sklad kmetijskih zemljišč. Pobudo za ureditev območja ribnika v Orešju bodo dali na MO Ptuj oziroma na državo, saj želijo, da bi se končno nekaj naredilo, sicer bo prišlo do nepopravlji-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ribnik Orešje že nekaj časa sameva, v zadnjih letih je postal črno odlagališče, lahko pa bi živel kot naravni krajinski park, če bi se odgovorni zbudili. Zdaj so pobudo za njegovo ureditev dali v ČS Panorama.
Rudolf Vrabl, predsednik sveta ČS Panorama
ve škode. Aktivnosti bodo pričeli po počitnicah.
Sicer pa je tudi območje ČS Panorama, podobno kot druge četrtne skupnosti v MO Ptuj, infrastrukturno podhranjeno. V tem trenutku gre prvenstveno za izgradnjo kanalizacije v Ulici kneza Koclja, pločnik v Gajzerjevi ulici, na dokončanje pa čaka tudi izgradnja in rekonstrukcija ceste v Orešje; če se kmalu ne bodo pričela dela, se bo tudi tu rodila iniciativa, podpise že zbirajo. V pripravi pa je tudi projekt izgradnje kanalizacije Štuki-Grajena, del bo potekal tudi po ozemlju ČS Panorama, in sicer po zgornjem delu Štukov.
MG
Ptuj • Kdaj končno ureditev prehoda Borovo?
Na koncu vendarle podhod?
Problematika ureditve prehoda čez cesto in železniško progo pri Borovem, projekt javnost bolj pozna kot podhod Borovo, je stara, projekt pa že dobiva brado. Zeleni Ptuja v taki ali drugačni obliki nanj opozarjajo že od odprtja oziroma gradnje ptujskega podvoza. Z leti so se jim pridružili tudi drugi. Tudi Iniciativa nadhod. Urediti bi ga bilo treba tako, da bo prehod Osojnikove ceste oziroma železniške proge v tem delu varen za vse, od športnikov in drugih, ki tod prehajajo na Mestni stadion, za šolarje, za tiste, ki jih pot vodi v industrijsko cono oziroma do nakupovalnih centrov. Dolgo se je govorilo, da bo problem rešen z gradnjo podhoda z lokali. Kot vse kaže, bo do nje na koncu vendarle tudi prišlo.
Takšna ureditev se je pred leti sicer pokazala kot zelo draga, verjetno pa nobena cena, ko gre za varnost, ne bi smela biti ovira; v okviru projekta so najprej opustili lokale, nato pa je poniknil celoten projekt. Iz naftalina so ga kot nekaj drugih ponavadi potegnili ob lokalnih in drugih podobnih zadevah, ko so politiki iskali podporo pri ljudeh. Tako je bil v zadnjih letih eden od datumov za ureditev prehoda Borovo september 2006, ko naj bi se začela dela, vendar z drugimi rešitvami. V osnutku proračun za leto 2007 je bila navedena tudi številka za te namene, 84.459 evrov. V zvezi s to problematiko se je celo napovedala Iniciativa za nad-hod, ki pa se ni nikoli v celoti razkrila javnosti, kmalu pa je tudi ta poniknila podobno kot projekt, ki je prinašal rešitev s podhodom. Nadhod pa naj bi bil nesprejemljiv tudi iz arhitekturnega vidika. V Mestni hiši, kjer naj bi pripravili tudi že pogodbe za dela za prehod Borovo, dela tudi oddali, vendar do njih ni prišlo, pa so nato celovito rešitev napovedali v okviru prestavitve avto-
busne postaje, ki predvideva tudi ureditev cestne povezave med Potrčevo in Osojnikovo cesto. S tem bi kvalitetno rešili lokalni promet v okviru predvidene dvosmerne ceste, ki bo v bistvu podvozna cesta. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik za pešce in kolesarje. Tako bi dobili še drugo varno šolsko pot, za OŠ Mladika je sedaj varna šolska pot le skozi Mestni park. Dolgoročno pa je prelaz, ki se sedaj uporablja kot prehod čez železniško progo, tako in tako vprašljiv glede na nacionalne razvojne projekte, ki jih je sprejela vlada za drugi železniški tir, ki gre skozi mesto in zaradi rekonstrukcije železniške postaje. Ker bodo vlaki po novem vozili tudi s hitrostjo 160 km na uro, bo nujno postaviti zvočne bariere in druge ovire, v nobenem primeru pa železniških tirov v bodoče ne bo mogoče več prečkati tako kot doslej.
Poslanec Branko Marinič je te dni v zvezi s tem za Štajerski tednik povedal: »Določba spremenjenega in dopolnjenega zakona o varnosti v železniškem prometu prepovedu-
Foto: Črtomir Goznik
Do leta 2009 bo potrebno poiskati trajno rešitev za prehod z Osojnikove na Ormoško cesto. To zahteva tudi spremenjeni in dopolnjeni zakon o varnosti v železniškem prometu. Po tem datumu prečkanje železniških tirov, ki so na t. i. območju kretnic oziroma postajnem območju, več ne bo mogoče.
je prečkanje železnice na t. i. postajnem območju, ki obsega območje kretnic oziroma železniških postajnih tirov. Stari ptujski železniški prehod pri
Borovem, ki leži na območju železniške postaje, mora biti saniran do konca leta 2009, to je v prehodnem obdobju tako, da ga tu več ne bo. V pripravi
so idejne zasnove, kako rešiti to zagato oziroma prehod z Osojnikove na Ormoško cesto. V ptujski Mestni hiši so prve pogovore o tem s strokovnjaki
železnice, kjer sem tudi sam sodeloval, že opravili. Iščejo se rešitve, po vsej verjetnosti jih bodo poiskali v podhodu.«
MG
Ptuj • Svetniška vprašanja, pobude in predlogi
Kdaj bo realizirana pogodba za CERO Gajke?
Ptujski mestni svetniki se bodo do konca leta 2008 predvidoma sestali na petih rednih sejah, od tega bo seja 1. avgusta zaradi praznika MO Ptuj bolj formalnega kot vsebinskega značaja. Prvo jesensko sejo bodo imeli 29. septembra, oktobrska bo 20. oktobra, predzadnja seja v letošnjem letu bo 17. novembra, zadnja v letu pa 15. decembra. Če so se v prvi polovici leta sestajali ob različnih dnevih, bodo jesenske seje ob ponedeljkih.
Doc. dr. Marjan Janžeko-
vič (SLS) je za julijsko sejo pripravil vprašanje o dokončni realizaciji pogodbe za CERO Gajke, ki sta jo MO Ptuj in MČ Jezero sklenili 23. oktobra leta 2002. Čeprav bi v roku štirih oziroma petih letih morale biri realizirane vse pogodbeno dogovorjene obveznosti do krajanov, se to ni zgodilo. V imenu mnogih prizadetih krajanov poziva odgovorne, da nemudoma ukrepajo in izpolnijo še nerealizirane pogodbene obveznosti. Jože Glazer (SD) je na vprašanje, kdaj bodo realizirane obljube MO Ptuj, dane OŠ Mladika ob soglasju za izgradnjo nogometnega igrišča z umetno travo, prejel odgovor, da se pridobiva vsa potrebna dokumentacija in da se bo na zemljišču ob košarkarskem igrišču in kolesarskem poligonu zgradila večnamenska športna dvorana. Žiga Simonič je v imenu svetniške skupine SD podal pobudo, da se v okviru MO Ptuj pripravi zloženka na
temo varovanja okolja za vsa gospodinjstva, lahko skupaj z ostalimi občinami, o tem, kako ga ustrezno zaščititi in ohraniti, ki bo občane pozvala k pravilnemu ravnanju z odpadki, jim predstavila pomen pravilnega ravnanja z okoljem, hkrati pa jih pritegnila k pravilnemu odnosu do okolja. Na pobudo, da naj se v vasi Pod-vinci uredi komunalna in cestna infrastruktura, je Marjan Kolarič (SDS) za komunalno infrastrukturo prejel odgovor v obliki povzetka projektov celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza in odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode Ptujskega polja - II. faza, kjer je kanalizacija Podvinci zajeta v projektih II. faze. Glede na regionalni značaj ceste skozi Podvince se morajo aktivnosti MO pri izgradnji cestne infrastrukture voditi skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Pripravili so projektno nalogo, sledi razpis za izbiro pripravljavca projektne do-
kumentacije, ta pa mora biti predvidoma dokončana do konca leta 2008. Jože Glazer (SD) pa verjetno ne bo mogel
biti zadovoljen z odgovorom na svojo pobudo, da naj se do naslednje seje mestnega sveta pripravi celovita informacija
o izvajanju projekta ADHOC. V omenjeni projekt se je MO Ptuj prijavila leta 2005 z 10 evropskimi mesti in s tremi
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki zadnje čase največ vprašanj postavljajo pisno, še vedno pa jih nekateri najraje zastavljajo ustno.
institucijami, z namenom priprave, vzpostavitve in vpeljave inovativnih pristopov za trajnostno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti v prostoru centralne in vzhodne Evrope. Konkretne aktivnosti na projektu so se pričele aprila leta 2006. Do 15. februarja letos bi moral na javnem naročilu izbran izvajalec, Umarh, d. o. o., Ptuj, pripraviti analizo/študijo, vendar MO Ptuj do pogodbenega roka ni prejela nobenega gradiva, zato so rok za izdelavo v okviru aneksa podaljšali do 15. maja letos. Gradiv, študije ADHOC in strateškega načrta ADHOC pa še kljub novemu roku do danes niso prejeli. Ker ni gradiv, MO Ptuj tudi ne more predstaviti ugotovljenega stanja in načrtovanih ukrepov za oživljanje starega mestnega jedra, čeprav to zahtevajo mestni svetniki in občani starega mestnega jedra.
ČS Spuhlja • Uresničevanje pogodbe za CERO Gajke
Ne stroka, politika jih je »nategnila«
Tudi najnovejša razprava o uresničevanju pogodbe za CERO Gajke, v sredo sta se na to temo sestala svet ČS Spuhlja in odbor za nadzor nad gradnjo in obratovanjem CERO Gajke v Spuhlji, sodelovali pa so tudi predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar, direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter s sodelavcem Zdravkom Simoničem in Konrad Rižner, mestni svetnik z območja četrti, ter Zvonko Kokol, predsednik PGD Spuhlja, ni prinesla nobene bistvene novosti.
Dejstvo je, da denarja ni, da se pogodba uresničuje z zamudo in da se deponija ne izgrajuje tako, kot je bilo Spuhljanom predstavljeno na delavnicah pred gradnjo, da bo šlo za najmodernejšo deponijo brez negativnih vplivov na okolje. Med najbolj motečimi dejavniki je zagotovo smrad, pri čemer je direktor Andrija Koter prepričan, da niso za ves smrad krive Gajke. Pripravljen je plačati strokovnjaka, ki bo ugotovil, iz katere smeri v Spuhlji smrdi in bo to njegovo prepričanje tudi potrdil. Kot zgolj upravljavec pa tudi ne more sprejemati krivde za nezadovoljstvo Spuhljanov, ker se pogodba ne uresničuje, ker oni delajo to, kar jim je zapovedano, niso pa investitorji.
Nujna bo tudi revizija projekta v tem smislu, da se sledi najsodobnejši tehnologiji za odpadke, nujna je sprememba tehnologije, ki bo ob obdelavi le-teh zagotovila tudi energetsko izrabo odpadkov. Smrdijo biološki odpadki, zato je nujno zmanjšati tudi njihovo količino in zagotoviti takšno predelavo, ki bo absolutno zaprtega tipa. Spuhljani so prepričani, da bi, če bi bale sproti prekrivali, občutno manj smrdelo, za njih je najsodobnejša tehnologija ta, da se ne glede na takšne ali drugačne načrte pri oplinjevanju (vertikalno in horizontalno) začne prekrivati bale, je prepričan Zvonko Kokol. Tisti z dobrim spominom niso pozabili, da jim je bilo povedano, da se bodo bale sproti prekrivale. Eden od sklepov sestanka v sredo je tudi, da bodo na eno izmed prihodnjih sej povabili projektanta za CERO Gajke in nadzornika pri gradnji odlagališča, sicer pa je osnovna zahteva, da se odlagališče začne izgrajevati skladno s projektom. Friderik Majcen, predsednik odbora za nadzor nad gradnjo in obratovanjem CERO Gajke, pa je tudi povedal, da je bila grožnja z zaporo deponije, ki je tudi »zapisana« v pogodbi, če se ta ne izpolnjuje, mišljena v tem smislu, da jih bo kdo resno jemal, da se bodo zadeve le začele premikati v želeni smeri. Opozoril pa je tudi na še vedno pomanjkljivo informiranje glede uresničevanja projekta CERO Gajke, v tem trenutku v luči zapletov, ki se dogajajo pri pridobivanju zemljišč za širitev Gajk. Osnovna napaka pri odlagališču naj bi bila storjena leta 2002, ker se v projekt niso pritegnile tudi
ostale občine, ki tod odlagajo odpadke, je prepričan mestni svetnik Konrad Rižner, nekaj pa je kriva tudi država, ki je s prvim januarjem 2003 omejila zadolževanje občin, ni pa predvidela izjem, je dodala Alenka Korpar, ki si je vzela čas, da je predstavila tudi projekt za izgradnjo odlagališča (višina odlagalnih polj, zasaditev, za katero ni bil sprejet 30-metrski zeleni pas, čeprav se je o njem v pogajanjih govorilo, čeprav pa ni rečeno, da do tega tudi ne bo prišlo, da bi bili krajani bolj zaščiteni), ker se ji je to zdelo pomembno, kot tudi, da pojasni, da je bila pogodba za Gajke sklenjena do leta 2017 in da ni v nobenem primeru potekla, le posamezni terminski plani se niso izpolnili. Bojazni, da se ne bi uresničila, ni, spreminjajo se le roki izgradnje za posamezno infrastrukturo, ki bi jo po pogodbi Spuhljani morali že dobiti po prvotnem termin-skem planu že do leta 2007. Zdaj naj bi se bile tudi druge občine pripravljene vključiti, pomembni napredek je bil dosežen 2. julija letos, je med drugim povedala Korparjeva, spet druge variante so, da to ni tako, da je njihov interes le lastništvo nad deponijo, čeprav je vprašanje, kako bi bili lastniki, ne da bi kaj dali. MO Ptuj se trudi, da bi se čim prej izvlekli iz tega finančnega ko-lapsa in da bi se tudi čim prej zaprla finančna konstrukcija, da se bo lahko malo bolj sledilo terminskemu planu, kot je bilo to do sedaj. V tem trenutku pa je dejstvo tudi to, da bo potrebno najprej spremeniti in dopolniti lokacijski načrt, tako da ga bo mogoče razširiti s tem, kar še danes ni zajeto v pogodbi. Ko bo deponija pokrita, rekultivira-
na, bo kompletno območje deponije gozdiček, vendar šele po zaključku in izgradnji prekrivnih in rekultivacijskih plasti. Čim prej naj se izvede tudi zasaditev okoli objekta, vztrajajo Spuhljani. Ta naj bi se začela konec letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Nujno potrebno pa bi bilo dodati tudi aneks k osnovni pogodbi za Gajke, potem bi bile nekatere stvari, o katerih sedaj razpravljajo, tudi bolj jasne.
Zakaj je poniknil že napisan aneks?
O aneksu k pogodbi za CERO Gajke so člani MČ Jezero razpravljali že marca 2006 v okviru 47. seje četrti, kar je pravi mali rekord, še mestni svetniki, ki so se v začetku marca sestali na 38. seji, jim niso dorasli, smo v Štajerskem tedniku pisali takrat. Stalnica njihove razprave pa je uresničevanje pogodbe
za CERO Gajke, katere vsebino so usklajevali na več kot 70 sejah. Zdaj naj bi jo dopolnili v okviru aneksa, ki naj bi jo dorekel v nekaterih elementih, kjer je bila še pomanjkljiva v vsebinskem in finančnem pogledu oziroma le-teh v osnovni pogodbi ni, kot na primer izgradnja večnamenske dvorane v Spuhlji, kjer se je najprej govorilo o adaptaciji obstoječega doma. O aneksu naj bi na 47. seji že dobili informacijo, zato so na sejo tudi vabili direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja in vodjo oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janka Širca, ki pa se povabilu nista odzvala. Predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec je skušal pojasniti, da se bo o vsebini aneksa najprej seznanil mestni svet, zatem pa bo prišel v usklajevanje v četrtni svet, takšne informacije je dobil v Mestni hiši na Ptuju, s povedanim pa člani sveta niso bili
zadovoljni. Neuradno pa je bilo pred sejo slišati, da naj bi k takšni odločitvi mestne oblasti vodili izračuni, ki obveznost iz pogodbe povečujejo za več sto milijonov tolarjev. Vsa infrastruktura, ki naj bi jo dobili v četrti Jezero za Gajke, naj bi bila v letu podpisa pogodbe »vredna« 1,5 milijarde tolarjev, lani se je že govorilo o dveh milijardah in več. Nekateri člani sveta so bili mnenja, da bi se morali o vsebini aneksa najprej uskladiti v svetu mestne četrti, šele potem bi moral iti v potrditev na mestni svet. Vse bolj pa postaja jasno, da v petih letih ne bodo dobili tistega, kar so si izbojevali s sprejetjem deponije v svoje okolje. Pogodba za CERO Gajke se je delala s figo v žepu, s pomanjkljivimi termini in brez pravih finančnih predračunov, zdaj pa je račun, ki kaže drugačno sliko, vse bližji. Nekateri objekti, ki so jih dogovorili, bi že morali biti zgrajeni, eden takih je tudi športno igrišče v Budini-Brstju.
Aneks k osnovni pogodbi za CERO Gajke pa je tudi po dveh in več letih še za večino skrivnost, obležal je v enem od občinskih predalov, čeprav naj bi nekateri detajli po kapljicah v tem trenutku že prihajali na plano, v njej pa naj bi bila na novo opredeljena tudi višina deponije, ki je v osnovni pogodbi 229 metrov nad koto terena, te višine naj bi v tem trenutku še ne presegali. Pogodba za Gajke oziroma njeno uresničevanje pa je še vedno stalnica razprav na sejah nove ČS Spuhlja, ki so si jo Spu-hljani prav tako dogovorili s to pogodbo. V letu 2006, ko je bil aneks najbolj vroč, ga tudi niso sprejeli zato, ker so nekateri želeli špekulirati, najprej naj bi zgradili večino objektov, skladno s pogodbo, zatem pa bi bil aneks mačji
kašelj, ki bi prinesel tudi »dovoljenje« na višje nalaganje bal, nad dogovorjeno koto. Kot kaže, pa bo smrdelo še nekaj časa, saj prekrivanja, nanj se sicer že pripravljajo, del potrebne prekrivke se že skladišči, še nekaj časa ne bo.
V	tem trenutku se sredstva usmerjajo v nakup parcel za II. fazo odlagalnih polj, prekrivanje pa naj bi se pričelo po zaključenem projektu I. faze odlagalnih polj. Možno obdobje je leto in pol do dve. Andrija Koter, direktor podjetja Čisto mesto, pa je v sredo tudi opozoril, da so zadeve glede odpadkov zelo resne tako za upravljavce deponij kot tudi vse ostale glede na že sprejeto zakonodajo, ki pa se s spremenjenim in dopolnjenim zakonom o varstvu okolja še zaostrujejo. Ni ga junaka, ki bi si to zakonodajo upal kršiti. V tem trenutku pa je za nadaljevanje projekta pomembno, da se vidi, kje je v tem trenutku, kaj je narobe, na kakšen način bi pristopili k revidiranju pogodbe in da se določi terminski plan za posamezne naloge. Andrija Koter se je zavzel tudi za ustanovitev organa, ki bi bdel nad delom Čistega mesta, nad strokovnimi službami MO Ptuj in nad celotno lokalno politiko. Za vsak posamezni kontejner, ki pripelje na deponijo, iz katerega se cedi, ker vozi biološke odpadke, pa ni pripravljen razpravljati. Vedno pa se je pripravljen soočiti s Spuhljani, če ga bodo poklicali, ko naj bi smrdelo. Enkrat samkrat so ga doslej poklicali, pa še takrat so ugotovili, da je veter pihal z zahodne strani, ne pa z južne. Kar pa zadeva smradu, so bolj ali manj na dveh bregovih, Koter pravi, da ne smrdi, Spuhljani pa, da smrdi. Priti bo moral nekdo tretji, ki bo povedal, da res smrdi in od kod. Če se iz mesta pelješ zvečer proti Spuhlji, točno veš, kje se neha smrad, ki prihaja iz Perutnine, kje pa se začne smrad iz Gajk, je prepričan Edvard Strelec.
S problematiko uresničevanja pogodbe za CERO Gajke in izgradnje same deponije, ki se ne izgrajuje, skladno s sprejetimi projekti, bodo Spu-hljani seznanili tudi mestni svet, je povedal predsednik ČS Spuhlja Edvard Strelec.
V	roku enega meseca pa naj bi dobili tudi odgovor na vprašanje, kdaj bo prenehalo smrdeti z deponije, tako vsaj pričakujejo. Stroki naj bi še vedno zaupali, »nategnila« pa jih je politika, je še vedno prepričan Konrad Rižner, ki ptujski mestni svet redno opozarja na problematiko v zvezi z Gajkami.
L^_¿L._BLl_I
Foto; MG
Friderik Majcen, predsednik odbora za gradnjo in obratovanje CERO Gajke (prvi z desne): »Grožnja z zaporo deponije je bila izrečena tudi zato, da bi nas začeli resno jemati.«
Podravje • Odkup prekinilo neurje
Se bo odkupna cena pšenice še dvigovala?
Medtem ko so kmetje minuli teden že zaključili odprodajo oljne ogrščice ter ječmena, je bilo ta teden predvideno spravilo in odkup pšenice. Žal je načrte uničilo hudo neurje z deževjem, zato je vrhunec spravila premaknjen v naslednje dni. Kot že nekaj let doslej pa je srž težav, ob vedno bolj muhastem vremenu, usmerjena v oblikovanje odkupne cene, ki tudi letos ni po meri pridelovalcev.
Velika škoda na kmetijskih površinah
Nedeljsko in ponedeljkovo neurje s točo je povzročilo ogromno škodo na kmetijskih pridelkih, zlasti v Prekmurju in na področju Slovenskih goric, poškodovanih ali popolnoma uničenih pa je tudi veliko gozdov. Po prvih ocenah kme-tijsko-svetovalne služba Lenart ocenjuje, da je na območju katastrskih občin Varda, Lenart, Spodnji Žerjavci, Zgornji Žerjavci, Spodnji Porčič, Radehova, Zamarkova in Vinič-ka Vas uničenih okrog 500 hektarov njivskih površin in 30 hektarov vinogradov, 10 hektarov intenzivnih sadovnjakov in od 50 do 60 hektarov ekstenzivnih sadovnjakov. Po prvih ocenah so poškodbe na koruzi z odbitimi metlicami do 80-odstotne, na pšenici, ki je tik pred žetvijo, pa je škoda tudi do 100-odstotna. Buče in ostale vrtnine so utrpele tudi 100-odstotno škodo. Podobno ali še hujše je stanje v Prek-murju, kjer je po prvih ocenah uničenega okoli 80 odstotkov celotnega pridelka, tako pšenice, kot koruze in buč.
Odkupno mesto Mlin Korošec v Zabovcih je dan po hudem neurju samevalo.
Foto: SM
Tako je že nekaj časa slišati vse glasnejše govorice, da naj bi se kmetje odločali za prodajo pšenice avstrijskim kupcem, ki naj bi ponujali precej višjo ceno od domačih od-kupovalcev. Kolikšna naj bi ta cena bila, neuradno se govori celo o 250 evrih za tono, pa ni znano. Uraden podatek je le, da bodo avstrijski kupci ceno določali po končanem spravilu. Ne glede na to pa se lahko zgodi, da bodo morebitni avstrijski kupci našim kmetom ponudili višje cene že v času žetve in v tem primeru je seveda težko pričakovati, da se bodo domači pridelovalci takšni ponudbi odrekli.
Kakorkoli že, odkupne cene na domačem trgu so zaenkrat jasne, čeprav nihče ne zanika možnosti, da se ne bodo še spreminjale. Tako velja, da je odkupna cena za pšenico B-razreda 175 evrov, za pšenico A-razreda 185 evrov, za C-razred in krmno pšenico pa 165 evrov. Letos več stroškov nase prevzemajo tudi kupci; tako bodo kmetje morali plačati le stroške morebitnega sušenja, če bo vlažnost pšenice presegala dovoljenih 14 odstotkov, odštete pa bodo tudi primesi nad dvema odstotkoma.
Poskušali so, in še bodo, izpogajati višje odkupne cene
Kot je povedal Marjan Jan-žekovič, direktor ptujske KZ in večletni član pogajalske skupine za odkupne cene, so se letos pogajanja začela zelo pozno, predvsem zaradi »nemirnih« cen žitaric na evropskem in svetovnem trgu: »Najprej smo se sestali le pridelovalci in zastopniki ter skupaj oblikovali svoja izhodišča za postavitev cene na osnovi borzne cene avstrijske in madžarske cene pšenice. Naše izhodiščen pogajalske cene za pridelovalce so bile naslednje: za B-razred pšenice naj bi bila cena po toni 210 evrov, za A-razred 220 evrov, za C-razred pa 200 evrov. S takšnim predlogom je naša pogajalska skupina prišla do mlinarjev oziroma kupcev, zadnja skupna pogajanja pa so rezultirala v cenah od 165 do 185 evrov za tono, glede na razred. To je trenutni dogovor, ne vemo pa, če je dokončen, saj bomo poskušali ceno še dvigniti. Uspeli smo vsaj v tem, da pridelovalci ne rabijo več plačati stroškov analize in kala.«
Janžekovič je še povedal, da se v sistemu odkupa preko KZ odkupuje čisto vsa pšenica, tako krmna kot krušna. Krmno pšenico lahko kmetje odvažajo na prevzemna
mesta PP v Dražencih in na sedež Agrokombinata v Mariboru, krušno pšenico pa bo za KZ prevzemal Mlin Korošec v Zabovcih ter mlin Žito -Intes v Mariboru, ki kmetom priznava tudi stroške prevoza v sami ceni odkupa, saj bo za odkup na prevzemnem mestu v Mariboru kmet dobil za tono pšenice od 170 do 190 evrov, pač glede na ocenjeni razred, torej po pet evrov več kot na ptujskih odjemnih mestih. Plačilo za krmno pšenico naj bi kmetje prejeli v 30 dneh po oddaji in obračunu, plačilo za krušno pšenico pa v dveh tednih.
Po besedah Janžekoviča odkupne cene pšenice v Avstriji v tem trenutku niso bistveno višje od cen pri naših odkupovalcih, dodaja pa še, da bodo poskušali doseči še dvig domačih odkupnih cen za 10 do 15 evrov po toni.
Količina nad pričakovanji, kvaliteta nekoliko nižja
Slavko Brglez, vodja kmetijske proizvodnje pri KZ, pravi, da v zadrugi pričaku-
jejo približno 5000 ton viškov glede na pogodbe. Po mnenju enega izmed velikih podravskih pridelovalcev pšenice Franca Obrana pa s kvaliteto pšenice ne morejo biti posebej zadovoljni, saj bo zelo težko dosegati prvi (A) kakovostni razred. Podobno je po prvih prevzemih povedal tudi Daniel Korošec z Mlina v Zabovcih: »Prvi rezultati kažejo na slabšo kvaliteto kot lani. Pšenico prevzemamo za KZ Ptuj, KZ Ormož in nekaj za lastne potrebe, in to po enakih kakovostnih parametrih kot prejšnja leta, A, B in C, krmne pa ne. Vsi stroški prevzema so na naših ramenih, v bistvu kmetje nimajo stroškov, odkup v času žetve pa je od 7. ure zjutraj do 21. zvečer.«
Podoben čas prevzema imajo tudi na prevzemnem mestu PC Draženci. »Konec minulega tedna smo pri nas zaključili prevzem oljne ogr-ščice. Prevzeli smo je čez 2000 ton. Prav tako je bil zaključen prevzem ječmena; v silosih ga je približno 1000 ton. Zdaj je že v polnem teku prevzem pšenice. Menim, da bo letina boljša kot lani. Moram pa tudi povedati, da smo
pri nas pripravljeni prevzeti celotni pridelek! Odkupljena pšenica bo uporabljena za krmne mešanice, zato je jasno, da je pri nas tudi enotna odkupna cena, 165 evrov, ne glede na kvaliteto. Stroškov kmetje nimajo, razen morebitnega sušenja. Odvzem pa se bo vršil vse dni od sedme ure zjutraj do večera, tudi do enajste ure zvečer, če bo potrebno,« je povedal vodja Marjan Goznik.
Kmetje, vsaj tisti, ki so jim tudi po ujmi ostale večje količine kvalitetne krušne pšenice, pa se utapljajo v vprašanjih in kalkuliranju, kaj narediti. Temu bi se sicer lahko izognili, če bi imeli lastne silose. Lani se je namreč odkupna cena pšenice hitro po končani žetvi in izplačanih obračunih strmo dvignila s 135 na kar 180 evrov, kasneje celo na 250 evrov. Kako bo letos, pa ne upa napovedati
nihče, saj ni jasno, kako bosta v končni fazi cene postavljali predvsem Madžarska in tudi Avstrija. Če se bodo kot resnični izkazali namigi, da bo oz. je že večina madžarske pšenice v rokah ameriških in še kakšnih trgovcev, potem bo cena še zelo rasla.
Rešitev v zasebnih silosih
Da so skupni ali individualni silosi za pšenico najboljša rešitev za pridelovalce, vsaj v situaciji, ki se zdaj že nekaj let ponavlja, je prepričan tudi predstavnik sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, ki pravi: »Vsak kmet se mora zavedati, da je pšenica njegov izdelek in mora gledati, da ga bo dobro plasiral, ne pa čakati na ponudbo. Mi v Prekmurju razmišljamo, da bo nujno postaviti zbirne centre in skladiščne prostore za pšenico. Pšenica se mora prodajati v posezoni, ko je vse zaključeno, do takrat pa mora biti skladiščena pri kmetu. Lanski primer visokega dviga cen po končani žetvi zelo jasno govori temu v prid, saj niti noben denar, naložen po najvišji obrestni meri, ne more prinesti takega donosa, kot ga je takratni dvig cen!« Seveda obstaja tudi riziko padca cen, vendar je ta možnost zaenkrat bolj teoretična, saj razmere na svetovnem trgu kažejo, da velesile žitarice porabljajo vse bolj v energetske namene, ne pa za prehranjevanje.
Tragično, da se za ceno peščice domače pšenice tako težko pogajamo ...
Sicer pa je Kučan ostro
ošvrknil tudi slovenske kupce žitaric, ki da ne zmorejo niti toliko spoštovanja do pravzaprav peščice domačega žita, da bi ga plačali po ceni, ki bi bila zadovoljiva tudi za pridelovalca: »Gre za to, da Slovenci pridelamo v bistvu strašno malo pšenice in vsaj ta bi lahko imela višjo ceno. Smešno je, da se za to malenkost domače pšenice tako dajemo okoli cene! Lahko bi se lepo dogovorili za sprejemljivo ceno, razliko v potrebah pa bi naši kupci potem tako nabavili v tujini. Nesmiselno je voditi kampanjo o kvalitetni domači hrani in domačem kruhu iz domače pšenice, če se po drugi strani kmeta prisiljuje v cene, ki niso ekonomične za pridelavo. Danes v kmetijstvu ni več socialne note, mladi kmetje gledajo na ekonomiko, če hočejo preživeti, ta pa jim narekuje, da gojijo tiste kulture, ki dosegajo na trgu zadovoljive cene. Če bo šlo tako naprej, se pšenice ne bo več splačalo gojiti in slovenskih polj s pšenico ne bo več!«
Kakšna bo letošnja končna odkupna cen, pa tudi Kučan ne zna napovedati, saj je to odvisno predvsem od dogajanja na tržiščih naših najbližjih sosed: »Vemo, da Madžarska razpolaga s približno petimi milijoni ton pšenice, kar je ogromno, vendar pa tudi tam trg obvladuje le nekaj velikih trgovcev. Vprašanje je, koliko je resnice, da njihovo pšenico zakupujejo Američani, ampak če je to res, potem naši odkupovalci še zdaleč niso prvi in edini in je tudi vprašanje, kakšna cena bo postavljena njim. Težko je torej predvideti izide konkurenčnih dogajanj na evropskem žitnem trgu, mislim pa, da bi odkupna cena pri nas morala doseči vsaj 200 evrov po toni!«
SM
Foto: SM
Zaenkrat veljavna odkupna cena pšenice se giblje med 165 in 185 evrov za tono; kakšna bo končno oblikovana cena, pa še ni znano.
Hajdina • Odprta številna delovišča
Na Hajdini prva dela iz pro-
jekta zaščite podtalnice
Hajdinski župan Radoslav Simonič je te dni povedal, da v občini Hajdina v počitniškem času ni kislih kumar, odprtih je več delovišč, predvsem na področju kanalizacije. Zadovoljen je, ker je občina Hajdina prva, ki je začela konkretna dela v okviru projekta podtalnice, izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda v dolžini 4100 metrov na odcepu Skorba-Gerečja vas-Kungota. V zaključni fazi pa je ureditev platoja s skulpturo pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina. Svečano odprtje načrtujejo še do konca avgusta letos.
Foto: Črtomir Goznik
Pričela so se prva dela v okviru prve faze projekta zaščite podtalnice, in sicer na odcepu Skorba-Gerečja vas-Kungota. Gre za dela v skupni vrednosti okrog 900 tisoč evrov, brez dodatne infrastrukture, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič.
V občini Hajdina je v tem trenutku odprtih več delovišč. Začeli pa ste tudi z eno največjih investicij v občini, gradnjo kanalizacije v okviru projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
»Pričela so se prva dela v okviru prve faze Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Na kanalu, na odcepu Skor-ba-Gerečja vas-Kungota, dolgem 4100 m, dela izbrani izvajalec VGP Drava Ptuj. Gre za realizacijo dela ene največjih investicij na območju občine Hajdina in občin, vključenih v konzorcij. Financiranje bo potekalo iz evropskih sredstev, sredstev kohezije, državnih sredstev in proračuna občine Hajdina. Na delu te trase se bodo nadomestile tudi salonitne vodovodne cevi s PVC-cevmi. Ob teh delih bi v Gerečji vasi želeli urediti tudi pločnik. Prav tako se bo pripravilo tudi vse drugo, kar je potrebno za kasnejšo položitev ostale infrastrukture v zemljo. V ta namen je 18. junija letos potekal tudi zbor občanov v Gerečji vasi. Nanj sem povabil tudi predstav-
nike izvajalca in upravljavce ostale infrastrukture (Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Vodnogospodarsko podjetje Drava, Ptuj d. d., Kabel TV, d. o. o., Elektro Maribor, d. d., PE Ptuj). Predstavnik Telekoma se je opravičil z izgovorom, da se izven delovnega časa ne more udeležiti zbora občanov. Kakšno opravičilo? Na zboru smo želeli krajanom predstaviti potek in terminski plan omenjene gradnje. Predvsem pa jih opozoriti na prihajajoče težave v zvezi s tako obsežno izgradnjo. Krajane sem ob koncu zbora zaprosil za strpnost in sodelovanje v času gradnje. Za to gradnjo smo tudi imenovali gradbeni odbor.«
Župan o nekaterih drugih investicijah v občini Hajdina
»Zaključuje se tudi izgradnja sekundarnih kanalizacijskih kanalov v Zgornji Haj-dini, od poslovno-stanovanj-skega centra do Žagarja in od Žagarja do Tkalca, v skupni izmeri 539 m. Izgradnja navedenih delov kanalizacije se prav tako sofinancira iz EU
sredstev, sredstev za regionalne razvojne programe. Do konca avgusta bodo zgrajeni tudi sekundarni kanalizacijski priključki, za župnišče, dom upokojencev, stanovalce v zgradbi občine in gospodinjstvo Majhen. Pričela pa so se tudi pripravljalna dela za nadaljevanje gradnje sekundarne kanalizacije v Dražencih, v dolžini 519 m, od križišča (pri Šijancu) do križa. Dela naj bi bila dokončana do 30. oktobra letos. Tudi ta del se sofinancira iz sredstev EU, regionalni razvojni programi. Izbira pa se tudi že izvajalec za izgradnjo sekundarne kanalizacije v letih 2009 in 2010. Na pokopališču Hajdina so končana dela na žarnih poljih, pokopi so že mogoči tudi na tem delu. Na stari stavbi OŠ Hajdina bodo do konca julija zamenjali okna v vrednosti 30.000 evrov ob sofinanciranju Ministrstva za šolstvo in šport. Občina Hajdina pa je tudi že opravila nakup zemljišč pri OŠ Hajdina za potrebe igrišča, za vrtec in OŠ Hajdina. V teku je izbira izvajalca del za prekritje Doma krajanov v Skorbi. Dotrajano salonitno
kritino bomo zamenjali s trajnejšo in ekološko nesporno kritino. Izbrali pa smo tudi že izvajalca del za projekt izgradnje pločnikov od Spodnje Hajdine v Zgornjo Hajdino, do železniškega prehoda, ob cesti Hajdina-Majšperk. Sofi-nancer je Direkcija Republike Slovenije za ceste. V avgustu se bodo pričela in dokončala dela pri postavitvi ograje in preplastitve pločnika v Slovenji vasi, od t. i. Križne ceste do zadnjega izvoza v Slovenji vasi, v dolžini 250 m. Športno društvo Hajdina ureja prostor pred vstopom na igrišče. Ob skulpturi pri Poslovno-stanovanjskem centru Haj-dina pa se izvajajo še zadnja ureditvena dela, vključno z zatravitvijo. Izvajalec in avtor projekta akademski kipar in restavrator-specialist Viktor Gojkovič, tudi častni občan občine Hajdina, pa pripravljata zaključna dela na skulp-turi. Poizkusno obratovanje (voda in elektrika) se bo pričelo v začetku avgusta, tako smo se dogovorili na zadnjih pogovorih. Tudi otvoritev in predaja skulpture svojemu namenu je predvidena še v avgustu.«
Od tod in tam
Prlekija • 11. Puhovo srečanje
Člani društva za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Janez Puhostajajo /ves ti tradic ij i. Minulo sobolo so opravili že 11. srečanje društva, ob tem pa obudili spomin na svojega velikega rojaka, idejnega vodja in ustanovitelja društva Ludvika Bratuša. Po dopoldanski panoramski vožnji so v njegovem rojstnem Sv. Tomažu opravili mašo za prvega predsednika, Bratuševa družina pa je številne udeležence pogostila z dobrotami, ki jih je pripravil tamkajšnji aktiv kmečkih žena. Vozniki starodobnikov so se ustavili v Puhovem muzeju v Sakušaku, potem pa nadaljevali pot skozi Polenšak, Savce, Pršetince, Lahonce in Lvanjkovce. Zaključek s podelitvijo priznanj udeležencem je sledil pri predsedniku društva Milanu Belcu v Železnih Dverih,
NŠ
Ivanjkovci • Janja Vidmar na obisku
Bralna značka je prostovoljna oblika dela v šoli, s katero se pri mladih bralcih razvijajo bralne sposobnosti, bralna kultura in bralci si pridobivajo književno znanje. Na OŠ Ivanjkovci je kar 92,5 % učencev in učenk osvojilo bralno značko, ki jo vodi knjižničarka Bri-gita Pridi Zahvala velja vsem učiteljem in učiteljicam, staršem, ravnateljici ter vsem, ki so mlade bralce vzpodbujali, da smo dosegli tako visok odstotek.
Na podelitvi se nam je pridružila znana slovenska pisateljica Janja Vidmar. Njen obisk nas je zelo navdušil, saj nas je s svojim načinom pripovedovanja kar potegnila v svojo zgodbo. Po uvodnem pozdravu sije izbrala nekaj učencev, ki so tekmovali, in sicer punce proti fantom. Vprašanja so bila literarnega značaja, zmagali pa so fantje. Tekmovanje je bilo zelo sproščeno. Ves čas pa je pisateljica tudi pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva, kako je postala pisateljica in kako je navdušena nad mladimi bralci. Skozi celotno tekmovanje in pripovedovanje nam je želela sporočiti le eno: »Bodite to, kar ste, in se ne pretvarjajte, da ste druga oseba.« Po pripovedovanju je učencem razdelila priznanja za osvojeno bralno značko. Nagrade so se še posebej razveselili učenci 3. razreda, saj so kot razred zmagali in si prislužili sladoled. Ponosni pa smo tudi na tri učence devetega razreda, ki so zlati bralci. To so Špela Rajh, Aleš Lesjak in Vito Markovič.
Barbara Mavric, OŠ Ivanjkovci
Ljutomer • Vsi maturanti uspešni
Dijaki 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera so dosegli na letošnji maturi izjemen uspeh in potrdili visok renome, ki ga uživa ljutomerska srednja šola v slovenskem merilu. Vsi kandidati - 128 jih je opravljalo splošno maturo in 30, ki so pristopili k poklicni maturi (oboji v spomladanskem roku) - so bili stoodstotno uspešni, kar se v zgodovini gimnazije še ni pripetilo. Ljutomer-čani imajo tudi rekordno število zlatih maturantov - devet pri splošni in štiri v poklicni maturi. Naziv zlati maturant so dosegli dijaki z osvojenimi več kot 30 točkami (Marina Horvat, Sabrina Kolenko, Josipa Kljajic, Maja Fras, Katja Horvat, Doroteja Balažic, Iris Kramberger, Urška Šajnovič, Damjan Vučko). Najuspešnejši z osvojenimi vsemi 34 točkami je bil Damjan Vučko. Zlati maturantki poklicne mature, ki sta dosegli vseh 23 točk, sta Valentina Gjura in Nina Zver, zlati maturantki s točko manj sta tudi Romana Trafela in Janja Tratnjek. Zlati maturanti, ki so osvojili maksimalno število točk, se bodo 19. septembra udeležili sprejema pri šolskem ministru Milanu Zveru na Brdu pri Kranju.
NŠ
Foto: NS
Foto: BM
Ptuj • V ponedeljek seznanili kandidate z rezultati splošne mature
Rezultat ptujske Gimnazije ponovno izjemen
V spomladanskem roku je splošno maturo na 88 srednjih šolah v Sloveniji opravljalo skupaj 9.330 kandidatov, od tega 7.910 maturantov, ki so uspešno zaključili četrti letnik in so maturo opravljali prvič. Ti so dosegli 92,86-odstotni uspeh, kar je primerljivo z lanskoletnimi rezultati spomladanskega roka. Med 38 najboljšimi v Sloveniji, ki jim je uspelo zbrati 34 točk - največje možno število - je tudi diamantni maturant ptujske Gimnazije Marko Tement.
Prvič je splošno maturo v spomladanskem roku opravljalo nekoliko manj kandidatov kot lani, ko jih je bilo 8.256. Medtem ko so lani dosegli 92,65-odstotni uspeh, je letos rezultat za odtenek boljši, saj je maturo uspešno opravilo 7.345 kandidatov, kar predstavlja 92,86-odstotni uspeh. Od tega je 38 kandidatom v Sloveniji uspelo doseči najvišje možno število točk, 34. Med temi je tudi dijak Gimnazije Ptuj Marko Tement.
Gimnazija Ptuj ima kar osem zlatih maturantov
Tudi sicer so na ptujski Gimnaziji zadovoljni z rezultati spomladanskega roka. Skupaj je na njihovi šoli maturo opravljalo 188 dijakov četrtih letnikov, ki so k maturi pristopili prvič. Od tega je izpite uspešno opravilo 94,7 odstotka kandidatov, dva sta maturo padla v celoti - kar pomeni, da sta imela tri ali več predmetov ocenjenih negativno - šest pa jih bo opravljalo popravne izpite. Letos se lahko na ptujski Gimnaziji pohvalijo s kar 48 dijaki, ki so dosegli več kot 23 točk in s tem odličen uspeh in s kar osmimi
Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Kampl Regvat: »Menim, da bi uspeh na maturi lahko bil boljši.«
zlatimi maturanti. Ti so: Eva Fekonja, Tadeja Medved, Eva Reberc, Samo Lešnik, Katarina Marija Rozman, Gregor Križan, Tanja Potrč in diamanti maturant Marko Tement.
Rezultat zadovoljiv tudi na Ekonomski šoli
»Na Ekonomski šoli Ptuj je splošno maturo opravljalo 46 dijakov, uspešnih pa je bilo 24 kandidatov oziroma 52,2 odstotka. Menim, da bi lahko bil uspeh na maturi boljši, nekateri dijaki pa se posameznega izpita niso udeležili iz različnih vzrokov. Naši učite-
Na spomladanskem roku splošne mature so se dijaki potili od 6. maja do 26. junija.
lji se trudijo pri svojem delu in v štirih letih izobraževanja vložijo veliko energije in strokovnega dela, da dijaki, ki so prišli na ekonomsko šolo iz osnovne šole z dobrim, s prav dobrim, redki pa z odličnim uspehom, dosežejo pozitiven uspeh,« je povedala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Kampl Regvat.
Nekatere čaka še jesenski rok
Z uspehom na spomladanskem roku splošne mature so kandidate seznanili v ponedeljek, 14. julija, istega dne pa je Državni izpitni center ob
Gimnazija Ptuj • Projekt Branje je žur
Navdušeni gimnazijci
British Council je tudi letos organiziral projekt Branje je žur, Reading is Cool. Projekt je namenjen seznanjanju mladih s sodobno angleško literaturo. Letos se je v projekt poleg mariborske knjižnice, II. gimnazije Maribor in Brtish Councila vključila tudi Gimnazija Ptuj pod mentorstvom profesorice angleščine Alenke Ketiš in knjižničarke Jelke Kosi.
Petindvajset dijakov in dijakinj je bralo knjige (izbranih je bilo sedem popu-
larnih naslovov) in se nato
pod vodstvom dijakinje Staše Simonič pogovarjalo o njiho-
Foto: Nina Zupanič
Dijakinje Gimnazije Ptuj v družbi dijakov II. gimnazije Maribor in Polarbeara.
vi vsebini in temah. Govorili so o odraščanju, slavi, avtiz-mu, tradiciji, sodobnosti in še marsičem.
Ena izmed knjig, ki je v zadnjem letu zelo popularna, je bila knjiga Northen Lights (Severni sij) pisatelja Filipa Pullmana. Knjiga je prvi del trilogije Njegova temna tvar. In ker se je v Koloseju ravno vrtela premiera filma Zlati kompas, ki je posneta po tej knjigi, so se dijakinje z veseljem pridružile skupinici iz Maribora in si film ogledale brezplačno. Po ogledu filma je sledila še razprava o tem, kaj je bolje, film ali knjiga. Seveda do skupnega zaključka niso prišli.
Za konec so se sodelujoči
razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil dostop do svojih ocen tudi preko spleta. Po prejetju rezultatov so kandidati imeli na voljo le še en dan za prijavo k splošni maturi ali k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku na šoli. Ta se bo pričel 25. avgusta, opravljanje izpitov pa bodo kandidati zaključili do 2. septembra. Z uspehom pri jesenskem roku splošne mature bodo seznanjeni 17. septembra, zadnji rok za vložitev pisne zahteve po vpogledu v izpitno dokumentacijo na Ricu pa je 20. september.
Dženana Bečirovič
dijaki zbrali še na zaključku projekta v Velenju. Zbrani v majhnem, a zelo prijetnem kotičku - v Kulturnici, so poslušali pripovedovanje angleškega pisatelja Steve-na Camdena, znanega pod vzdevkom Polarbear. Mnoge je presenetilo, da zna Steven svoje knjige pripovedovati na pamet in se pri tem nikoli ne zmoti, saj jih ustvarja tako, da se jih najprej nauči na pamet, šele potem jih zapiše. Sledilo je nekaj prostega časa in raziskovanje mesta na lastno pest. Popoldne pa je pisatelj vodil delavnico kreativnega pisanja. Pokazal nam je, kako ustvariti za bralca zanimivo literarno osebo in se vanjo tudi vživeti. Lotili smo se tudi fotografskega opisovanja okoliščin in se čisto za konec tudi malce pozabavali s pisanjem skupinske zgodbe. Zaključka se je udeležilo šest ptujskih gimnazijk, ki so se o celotnem dnevu in projektu navdušene pogovarjale še vso pot domov.
Veselimo se novega šolskega leta, ko bomo projekt nadaljevali z novimi zgodbami.
Nina Zupanič, dijakinja 2. e
Tednikova knjigarnica
Počitnice in lepo vedenje
Morda se zdi, da je manj primerno pisanje o lepem vedenju v času počitnic. Saj vendar teče najbolj brezskrbni čas in le komu pade na pamet težiti z bontonom?! O, ja; prav med počitnicami, ko mnogi potujejo in spoznavajo nove dežele, okolja, prijatelje, je pomembno lepo vedenje! Kajti spodoben, prijazen, iznajdljiv počitnikar ali popotnik lahko doživi več lepega kot namrgodena tečnoba brez trohice posluha za ljudi okoli sebe.
Založba Mladinska knjiga je te dni izdala slikovit priročnik o lepem vedenju za osnovnošolce. Knjigo je napisala Marja Baseler, prevedla Marjana Lavrič, simpatično ilustrirala Dagmar Stam. Uvodoma avtorica zastavi štiri bistvena vprašanja:
Bi rad, da vsi mislijo in delajo enako kot ti?
Potrebujemo doma, v šoli in na ulici pravila?
Kakšen bi bil po tvojem svet, v katerem se ne bi nihče oziral na druge?
Kaj lahko narediš za to, da bi se ti in drugi počutili dobro?
Baselerjeva je zbrala navodila in vaje za osnovno vedenje otrok ter zraven ponuja vaje, ki jih otroci rešujejo pisno. Mladim bralcem še uvodoma svetuje, da knjige o vedenju ni treba brati od začetka do konca, tako kot si sledijo poglavja. Branje se lahko začenja na katerikoli strani, izbiro pa omogoča tudi tematsko kazalo na 74. in 75., zadnji strani knjige. Navajam nekaj tem, saj je avtoričin pristop k lepemu vedenju širši, kot si morda predstavlja bralec ob naslovu knjige Lepo vedenje:
-	Ali se znajo tvoji starši lepo obnašati?
-	Kako ravnati v drugi državi?
-	Kako vodiš pogovor?
-	Ali rečeš kdaj komu kar tako kaj prijaznega?
-	Kako sprejmeš kompliment?
-	Vrste zahvale
-	Tolažilni nasveti
-	Ali smeš vedno odkrito povedati, kaj misliš?
-	Navade pri jedi in vera
-	Tvoj nastop na pogrebu
-	Športno obnašanje
Mladi in odrasli bralci bodo v knjigi lepo vedenje na zabaven, slikovit in jedrnat način spoznavali in se učili osnovnih vrlin in veščin, ki prispevajo k boljšim odnosom in razumevanju med ljudmi. Hkrati nudi knjiga preprost pogled v navade in običaje drugod po svetu. Avtorica npr. svetuje, da se naj tudi mladi in najmlajši turisti poučijo o krajih in deželah dopustovanja, kar podkrepi z angleškim pregovorom: "When in Rome do as the Romans do." To pomeni: Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljani. Zelo pregledno urejena knjiga ni žugajoča in ukazovalna, ampak odlično spodbudna in zabavna. Med drugimi citati, ki jih avtorica spretno umešča v besedilo, navajam poudarjeno mnenje o današnji mladini:
Odrasli se velikokrat pritožujejo, da današnja mladina ne pozna nobene olike. Kot da je bilo kdaj prej kaj bolje! Zagotovo ne! Preberi si tole pismo, ki je staro več kot 2000 let:
"DANAŠNJA MLADINA SE NE ZNA OBNAŠATI, NI SPOŠTLJIVA IN GOVORI TAKRAT, KO BI MORALA DELATI. KO STAREJŠI VSTOPIJO, MLAJŠI NE VSTANEJO. V DRUŽBI ODGOVARJAJO SVOJIM STARŠEM, GOLTAJO HRANO IN SE DOLGOČASIJO PRI POUKU." To je Sokratov stavek (469-399 pr. n. št.).
Pa veliko dobrih navad in kratkočasja med počitnicami želim.
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ormož • Rezultati mature na Gimnaziji Ormož
Večina opravila zrelostni izpit
Zgodnje ponedeljkovo jutro je bilo napeto za številne maturante, ki so od konca junija, ko so opravili še zadnje ustne izpite na maturi, izvedeli rezultate le-te. Neuradni rezultati so bili dostopni na spletu, z geslom za vsakega posebej, že od 5. ure zjutraj, sicer pa so maturantje morali po maturi-tetna spričevala na svojo srednjo šolo.
Skupinska slika ormoških maturantov skupaj z županom Alojzom Sokom
Foto: Patricija Babosek
Maturantje Gimnazije Ormož so po rezultate prišli ob 10. uri zjutraj. V večini nasmejani obrazi so čakali, da prejmejo obvestilo o opravljeni maturi, spričevala pa jim je slavnostno, s pomočjo ravnateljice, na ormoškem gradu podelil ormoški župan Alojz Sok.
Letos boljši rezultati
Ravnateljica Gimnazije Ormož nam je zaupala rezultate letošnje splošne mature na
ormoški gimnaziji in povedala, da so letošnji rezultati splošne mature na Gimnaziji Ormož v primerjavi z lanskimi veliko boljši. Maturo je opravljalo 48 dijakov, od teh jo je uspešno opravilo 41, kar pomeni 85 % uspešnost. Povprečno število točk je bilo 18, kar ne odstopa veliko od državnega povprečja, kjer je bila uspešnost 84,69 % in kjer je povprečje točk znašalo 19,42. Največje težave je povzročala matematika, te ni opravilo pet dijakov, sociologije in fizike po dva in ostalih predmetov po en dijak na
Zlata maturantka Klavdija Lipnik
Foto: Patricija Babosek
predmet. Povedala je tudi, da bo pet dijakov opravljalo le popravni izpit, to pomeni, da bodo opravljali maturo le iz enega ali dveh predmetov, dva pa se bosta, na žalost, v jesenskem roku spopadla znova z vsemi predmeti.
Sprejem pri županu
Župan občine Ormož je vse uspešne maturante sprejel na gradu Ormož. Na začetku je spregovorila ravnateljica Sonja Posavec, ki je povedala, da še ni tako daleč, odkar so letošnji maturantje prvič prestopili prag ormoške gimnazije: »Spomin na 1. september pred slabimi 4 leti, bila je sreda. Mlade zvedave oči so plaho opazovale okolico, se razveselile vsakega prijatelja in prijateljice, skupaj so čakali na začetek. Spraševali so se, kdo bo njihov razrednik, kdo jih bo učil slovenščino, matematiko ... Danes se poslavljate od srednješolskih klopi in stopate na novo pot, kjer vas čakajo novi izzivi in nova znanja na poti do akademske izobrazbe.« Čestitala je tudi učiteljskemu zboru, saj so tudi učitelji kot mentorji doprinesli k skupnemu uspehu na maturi.
Zbrane je nagovoril tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je povedal, da se zaveda, da je to zelo pomemben dogodek v življenju mladih. »Obstajajo bolj pomembni dogodki v življenju, vendar si ne znam predstavljati, kaj bi bilo lahko za vas ta trenutek pomembneje od tega. Čestitam vam v svojem imenu in v imenu občine.« Izrazil je upanje, da se bodo uspeli vpisati na želeno fakulteto in se v roku nekaj let vrnili nazaj v Ormož. Poudaril je pomembnost nadaljevanja šolanja, ker danes matu-ritetna izobrazba ni dovolj za dobro zaposlitev in dostojno življenje. Kljub temu da je, še ne dolgo nazaj, maturitetno spričevalo kar precej veljalo, danes žal ni več tako. Matura
predstavlja le korak do želene višje izobrazbe. Veliko bo še treba delati, presedeti pri knjigah in ohraniti to, kar danes vsi mislijo, da je njihova največja vrednota, želja, da dosežejo želeno stopnjo izobrazbe. »Želim vam, da se v tem svetu, v katerega se podajate, ne izgubite, hkrati pa se pridružujem željam ravnateljice, da se vrnete v domači kraj in da najdete vso pozornost, ki jo boste pogrešali, ko boste odsotni, nekateri v Mariboru, drugi v Ljubljani in drugod,« je še povedal.
Zlata maturantka Klavdija Lipnik
Poseben ponos letošnjih maturantov pa predstavlja zlata maturantka Klavdija Lipnik. Za svoj uspeh je bila nagrajena z darilom Občine Ormož, prejela pa je tudi knjižno nagrado, ker je bila tudi sicer zelo aktivna, udeleževala se je številnih tekmovanj v znanju iz različnih predmetov. Kljub temu da je pri izjavah za javnost varčevala z besedami, nam je povedala, da tako dobrega rezultata ni pričakovala, čeprav je imela zelo dober občutek. Svoje štiriletno šolanje na ormoški gimnaziji je ocenila kot zelo prijetno, ne preveč naporno, pa vendar je bilo potrebno vložiti precej truda za ohranjanje odličnega uspeha skozi vsa štiri leta in za tak uspeh na maturi. Šolanje bo nadaljevala na Medicinski fakulteti v Mariboru.
Vpogled v izpitno dokumentacijo
Kandidati lahko v treh dneh po objavi rezultatov s priporočeno vlogo zahtevajo, da jim Republiški izpitni center omogoči brezplačni vpogled v izpitno dokumentacijo pri enem ali več predmetih.
Patricija Babosek
Samo M. Strelec • Dvomim
Možgane na pašo
Začenjajo se počitnice in dopusti. Spominjam se, kako smo pri stari mami med počitnicami otroci gonili kravi Šeko in Lišo na pašo. Z velikimi očmi sta nas zabodeno gledali in uživaško mulili sočno travo. Opletali sta z repom, tu in tam z dobro merjenim udarcem odgnali kakšnega vseeno preveč nadležnega obada in naravnost uživaško prežvekovali. Pišmevritično, jebivetrično. Z možgani na paši.
Možgani so hecna naprava. Napravljeni so tako, da najbolj delajo, ko so ugasnjeni. Vsaj pri meni je tako. Opazil sem, da vsako leto v počitnicah opravijo največ dela: sprejmejo letni načrt za novo sezono, požegnajo poročilo o minuli, se domislijo vraga in pol in potem imam celo novo šolsko leto - ali gledališko sezono, če hočete -, kaj početi, da bi uresničil v počitnicah nasanjano. Pred dnevi sem pospravljal in našel zvezek, v njem pa nekaj let stare zapiske. Kaj najdem v njih? Zamisli o Novem Zato.-ju! Neko poletje sem sanjaril o tem, kaj in kako bi naredil, če bi še enkrat počel kaj takega, kot je vodenje gledališča. Zapisoval sem zamisli, prebliske in natroske, nato pa zvezek za nekaj let založil, zataknil, zakopal. In pozabil nanj. Letos sem naredil prav to: Novi Zato. Na osnovi nekaj let stare ideje, porojene v času dopusta.
In tako si torej mislim, kako zelo pomembno je spustiti možgane na pašo, z vajeti in jim dovoliti, da se pasejo po mili volji. Po zelenih pašnikih možganske naslade. Saj se ne reče zaman, da gremo na »dopust«. Najbrž so mislili, ko so izumljali besedo »do-pust«, da naj bi si dopustili stvari, ki jih sicer med letom, med resnim delom, v službi, ne počnemo. Da naj bi si dopustili vse tisto, kar si sicer ne. Denimo, zgubiti na poti. Odklopiti. Garminovo navigacijo recimo. Zaiti. Dopustiti si iti po poti, ki je ne poznamo. Pustiti, da pridemo pač kamorkoli že. Že kam. Dopust je čas za dopuščanje napak, odmikov, skrenitev. Spomnim se časa, ko sem kot ministrant prepeval: »O moj bog, dopusti mi...« Do-pustiti je prekrasen glagol. V časih predpisov, norm, standardov, pričakovanih rezultatov, modulov, planov . še posebej čudovit. Zelo blizu mu je - zanimivo - glagol od-pustiti. Dopustimo si nekaj, kar si bomo kasneje morda morali odpustiti?Ne vem... Dopuščanje nedopu-stljivega je vsekakor velika reč. Nevarna in dalekosežna. Ko bomo letos šli na morje, se bom zagotovo spet kje zgubil na poti. Moja dva sta se tega v minulih letih že dodobra navadila, zato bosta samo skomignila z rameni, češ, že spet, ko bom krožil in iskal ter si dopuščal zgubljenost in pravzaprav užival v pišmevritičnem dopustniškem »mi je čisto vseeno«. Resnično: zakaj bi zmeraj moral vedeti, kje sem? To, da si dopustim začasno zgubitev, doživljam kot svoj mini upor proti redu, pravilom, načrtovanju, planiranju, kalkuliranju, prognoziranju, evidentiranju, aproksimiranju. Garmin zna vse to neskončno boljše od mene. Celo za zastoje na poti menda ve in predlaga, kako se jim izogniti. A vsaj dopust je čas, ko se ne želim izogniti neznanemu, nepredvidljivim zaprekam, zamaškom, zaprtjem. Zaprtje (ceste) - ali tudi siceršnje, zna biti sploh izjemno velik izziv na poti (življenja). Toda to je že druga tema .
Spet so tu dopusti, ki, kakor da bi bili ustvarjeni za to, da nam govorijo: dopusti (si)! In tudi pusti: Pusti doma skrbi, navade, običaje, rutine. Naravnost neverjetni so se mi zdeli nemški turisti na daljni francoski obali, ko so v supermarketih na policah kupovali prav tisto: njihov vsakdanji kruh - in pivo, enaka, kot ju dobijo v Aldiju, Hofferju ali Konzumu v Munchnu, Stuttgartu ali Hamburgu. Niso si dopustili pustiti doma svoj vsakdan . Ne-dolgo tega so me v Zagrebu na neki nobel prireditvi debelo gledali, ko sem med ponujenimi pivi Heineken, Stella, Tuborg naročil njihovo Ožujsko. Neka fina »glumica« mi je na pol potiho, da ne bi kdo slišal, prišepnila: »Jao, pa izabrao si najgorije!« Moralo je že biti »čisto mimo« in zelo kmečko in neustrezno z ozirom na svečanost prireditve, da si grem naročit en tak, čisto profan pir. Gotovo sem izpadel - v bistvu to, kar sem - kmet. Kako ne bi, ko pa sem kot otrok gledal krave, kako z užitkom prežvekujejo slastno zelenjavo in zadovoljne debelo buljijo v beli svet!
Šeko in Lišo omenjam tudi na resnih predavanjih v šoli. Možgani namreč potrebujejo za to, da bi si kaj pametnega iz-mislili, kvalitetno pašo. Spustiti možgane na pašo pomeni tudi kaj dobrega prebrati, kaj lepega pogledati, kaj navdihujočega poslušati.
Prihaja čas dopustov. Pustite možgane na pašo. Boste videli: nahranili jih boste z neverjetno blagodejnimi hranili. Tudi če ne boste imeli genialnih prebliskov, boste vsaj, kakor sta Šeka in Liša, temeljito in olajšujoče iz sebe iztrebili zapeko minulih mesecev, ko ste morali bitiproduktiv-ni, efektivni, eficientni, efikasni . Mogoče pa je čas dopusta pravzaprav čas, ko naberemo moči, da preživimo čas do naslednjega pusta!? Če ne prej, bomo takrat zagotovo znova lahko začasno rekli: adijo, pamet.
Ptuj • Spomladanski rok poklicne mature
Rezultati boljši od lanskih
Kandidate, ki so poklicno maturo opravljali v spomladanskem roku, so z uspehom seznanili 7. julija, teden dni prej kot tiste, ki so opravljali splošno maturo. Poklicno maturo so ptujski dijaki opravljali na štirih šolah Šolskega centra Ptuj: na Ekonomski šoli ter Poklicnih in tehniških kmetijski, strojni in elektro šoli.
K letošnjemu spomladanskemu roku poklicne mature se je v Sloveniji prijavilo skupno 13.993 kandidatov, izpitov se je na 165 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 9.693 kandidatov, od tega 7.494 dijakov in 2.199 ostalih. Poklicno maturo je prvič v celoti opravljalo 8.799 kandidatov, ki so v tem izpitnem roku opravljali vse štiri izpitne enote, med katerimi je maturo uspešno opravilo 7.785 kandidatov, kar predstavlja 88,48 odstotka. Vseh kandidatov, ki so v letošnjem spomladanskem roku opravili poklicno maturo, je 8.387.
Ekonomska šola Ptuj
V letošnjem šolskem letu je na ptujski Ekonomski šoli k opravljanju zaključnega izpita ter poklicne in splošne mature skupaj pristopilo 233 dijakov iz programov trgovec, administrator, ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. Zaključni izpit je opravljalo 52 dijakov, ki so dosegli 100-odstotni uspeh, saj neuspešnih letos niso imeli. K poklicni maturi je pristopilo 137 dijakov, opravilo pa jo je 123 kandidatov, kar predstavlja 90-odstotni delež. Trije dijaki, Romana Fideršek,
Foto: DB
Rezultati spomladanskega roka poklicne mature so boljši od lanskih.
Simona Hertiš in Alen Vo-grinčič, so si prislužili nazive zlatih maturantov.
Poklicna in tehniška strojna šola
Uspeh dijakov, ki so poklicno maturo opravljali na Poklicni in tehniški strojni šoli, je letos izjemno dober. Kandidatov, ki bi maturo padli v celoti, letos niso imeli, dva kandidata pa bosta opravljala popravne izpite. »Vsako leto imamo tudi več odraslih slušateljev, letos kar 11, ki pa so prav tako uspešni na poklicni maturi,« je pojasnil Bojan Lampret, ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole.
Kmetijska šola Ptuj
V Poklicni in tehniški kmetijski šoli je poklicno maturo v programih kmetijski tehnik (SSI) in kmetijsko-podjetni-ški tehnik (PTI) opravljalo 29 dijakov. Od tega je bilo uspešnih 26 dijakov, trije dijaki pa imajo popravni izpit iz enega predmeta. Dijak Matjaž Bro-dnjak, ki se je izobraževal v programu kmetijski tehnik,
je dosegel 22 od 23 možnih točk in je zlati maturant.
V poklicnih programih Kmetovalec, Cvetličar in Kmetovalka-gospodinja je zaključni izpit opravljalo 39 dijakov, od tega zaključnega izpita ni uspelo opraviti le enemu dijaku. »Večina teh dijakov bo nadaljevala izobraževanje v programu Kmetijsko podjetniški tehnik, ki ga izvajamo na naši šoli,« je povedal dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole.
Jesenski rok se prične 25. avgusta
Kandidati, ki želijo prvič opravljati poklicno maturo v jesenskem roku, so se lahko za opravljanje le-te prijavili na svoji šoli najkasneje do 11. julija. Pisni deli izpitov v jesenskem roku bodo potekali med 25. in 30. avgustom, ustni deli pa med 25. avgustom in 2. septembrom. Kandidati bodo z uspehom na jesenskem roku poklicne mature seznanjeni 5. septembra.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Anketa
Vrtec Ptuj • Otroci iz enote Spominčica
Dijaki o maturi
Po napornih in stresnih mesecih opravljanja maturitetnih izpitov so kandidate, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno ali splošno maturo, v prvi polovici julija seznanili z rezultati.
Maturantje, ki so opravljali poklicno maturo, so bili z uspehom seznanjeni 7. julija, tisti, ki so pisali splošno maturo, pa so težko pričakovano število doseženih točk izvedeli teden dni kasneje, 14. julija. Dijaki ptujske Gimnazije, ki so maturo opravljali v spomladanskem roku, so takoj po seznanitvi z uspehom predstavili svoje vtise o poteku priprav, težavnosti izpitov in doseženih rezultatih.
Maja Jakomini
»Maturo sem opravljala prvič in sem z doseženim uspehom precej zadovoljna. Skupaj sem zbrala 15 točk, kar bo dovolj za vpis na pravno fakulteto, kjer nameravam nadaljevat šolanje. Sicer pa se mi izpiti niso zdeli pretirano težki, izjema je le angleščina, ki je marsikomu povzročala preglavice.«
Anja Rajher
»Na maturi sem dosegla 22 točk in sem z rezultatom zelo zadovoljna. Upam le, da mi bo število točk, ki sem jih dosegla, zadostovalo za vpis na medicino, kjer bi rada študirala. Izpiti na maturi se mi niso zdeli težki, strinjam pa se, da je bila angleščina veliko težja kot pretekla leta, česar nisem pričakovala.«
Miha Andrič
»Dosegel sem 26 točk in sem z uspehom zadovoljen. Matura mi ni igrala po-
Maja Jakomini
Anja Rajher
Jb (i	
i V"	
Foto: DB	
Miha Andrič
Natalija Hanželj
membne vloge, lahko celo rečem, da je bila najbolj nepomembna stvar v mojem življenju v zadnjih dveh mesecih, saj ji dejansko nisem posvečal nič pozornosti. Glede na to, da na filozofiji ni omejitve vpisa, se nanjo nisem pripravljal. Sicer pa se mi je zdela zelo lahka, predvsem matematika je bila presenetljivo preprosta.«
Natalija Hanželj
»Z uspehom na maturi sem zelo zadovoljna, saj sem skupaj zbrala 28 točk. Res je, da je za tem uspehom tudi veliko priprav, saj je na medicini, kamor se želim vpisati, visoka omejitev vpisa. S takim uspehom, ki sem ga dosegla sedaj, bom najbrž tudi sprejeta. Sama matura pa se mi je zdela srednje težka, med predmeti mi je bila najbolj všeč filozofija. Sicer pa se mi je zdelo težje kot opravljanje same mature prenašanje stresa, ki si ga deležen ob tem.«
Nejc Raj
V Kekčevi deželi
Kekec in njegovi junaki: hudobni Bedanec, skrivnostna teta Pehta, Brin-celj in prijazna Mojca so nas pod vznožjem Alp popeljali v skrivnostni svet zgodb Josipa Vandota. Konec maja smo se otroci iz vrtca Spominčica, starši, bratci, sestrice in zaposlene iz enote vrtca odpravili na zaključni izlet na Gorenjsko, v Kekčevo deželo, ki se nahaja v neposredni bližini Kranjske Gore, kjer se je rodil Josip Vandot.
Le kdo ne pozna pisatelja Josipa Vandota, ki je pisal zgodbe o pastirčku Kekcu, ki je s pogumom in prebrisanostjo vedno našel pravo pot iz težav? Polni pričakovanj in navdušenja, kaj nam bodo pripravili Kekčevi junaki, smo pri gostišču Erika nestrpno počakali Bedanc bus, ki je otroke z vzgojiteljicami in pomočnicami po skrivni poti odpeljal do Kekčeve dežele. Med vožnjo in na poti nas je zabaval prijeten vodič, s katerim smo obnovili zgodbo o Kekcu in mu v pozdrav zapeli Kekčevo pesem. Starši so medtem raziskovali Kranjsko Goro, saj smejo Kekčevo de-
želo obiskati izključno otroci od 3. do 10. leta starosti.
Po gozdni poti smo se najprej peš odpravili do Bedan-čeve hiše. Ker Bedanca na srečo ni bilo doma, smo lahko vstopili v njegovo hišo in si ogledali notranjost. Videli smo velik kotel, Bedančevo posteljo, veliko nagačenih živali, živalskih kož, gugalnico pred hišo ... Pred hišo je visel velik kotel, v katerem je Beda-nec kuhal, okoli njega pa so se sušile živalske kosti in kože. Pot smo nadaljevali proti Ko-sobrinovi hiški, vmes pa smo pomagali rešiti našo vzgojiteljico, ki jo je Bedanec ujel v past - mrežo. Med potjo smo
srečali Bedanca, ki so ga otroci pregnali s posnemanjem sove. V gozdu smo priklicali Kekca, ki nas je popeljal do doma zeliščarke tete Pehte. Pehta nam je povedala, da za vsako bolezen obstaja rožica. Pogostila nas je s »kruhom ko-rajže« in okusnim zeliščnim čajem. Pri njej nas je pričakala tudi prijazna Mojca. Čas je prehitro minil, zato smo se morali vrniti do »Bedanc busa«, ki nas je zapeljal nazaj do izhodiščnega mesta, kjer so nas že čakali starši. Skupaj smo se okrepčali in se polni lepih vtisov in dobre volje odpravili proti domu.
Barbara Radek
Nejc Raj
»Moj uspeh pri maturi je zadovoljiv, saj sem dosegel 18 točk. Najmanj sem bil zadovoljen z doseženim rezultatom pri zgodovini, kar sem tudi pričakoval, saj mi tema ni bila všeč. Sama matura se mi ni zdela pretirano težka, pripravljal pa se nanjo nisem nič. Upam, da mi bo število točk na maturi zadostovalo, da se bom lahko vpisal na ekologijo, sicer pa je moja druga izbira logistika.«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Atletika
Dobri obeti pred državnim prvenstvom Stran 16
Padalstvo
Čuš in Janžekovič nepremagljiva
Stran 16
Športno plezanje
Markovičeva na stopničkah
Stran 17
Mali nogomet
Zadnji krog bo odločal o zmagovalcu
Stran 16
Kolesarstvo
Kocjan drugi, Stare tokrat tretji
Stran 18
OI skozi čas
Glavni vidik tekmovanja je priprava na vojno
Stran 17
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljska tekma
Tekma, vredna ogleda
LABOD DRAVA - BAKU 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Kronave-ter (85)
LABOD DRAVA: Murko, Grižonič, Halilovič, Filipovič, Horvat, Dakovič, Zilič, Bošnjak, Kelenc, Andjelkovič, Radetič. Igrali so še: Germič, Emeršič, Gavez, Grbec, Ogu, Jankovič, Prejac, Kronaveter, Turkuš. Trener: Ljubinko Dru-lovič.
BAKU: Šarlija, Sabuhidi, Brankovič, Kodinov, Bočev, Gogoašvili, Elnor, Borec, Ra-mazan, Bahtijar, Ramaz. Trener: Doko Hadžievski.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so v Stojncih odigrali še zadnjo pripravljalno srečanje, in sicer proti azerbajdžanskemu prvoligašu Baku, za katere nastopa nekaj nogometašev iz prostora nekdanje Jugoslavije. Srečanje je bilo zelo dinamično, Ptujčani
pa boljši nasprotniki, ki so si ustvarili številne priložnosti, na koncu pa je v polno zadel Rok Kronaveter v stilu Mile-
ta Ačimoviča in poskrbel za zmago Laboda Drave s pravim evro zadetkom.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Iz Laboda Drave Ptuj
Brez bele zastave v Lendavo
Nogometaši Nafte in Laboda Drave bodo v soboto ob 18. uri odprli novo nogometno prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi. Malo pred pričetkom prvenstva je prišlo tudi do precej žolčnih debat, kako se bo liga imenovala. Kot izgleda, bo vsaj nekaj časa 1. SNL ostala brez sponzorja. To je sicer dvignilo veliko prahu, predvsem v mariborskem Ljudskem vrtu, ki so bili edini od desetih klubov v 1. SNL, ki so nasprotovali, da bi bilo podjetje Joca Pečečnika tisto, ki naj bi dalo predvsem denar in je ob tem naredilo dober program, vsaj kolikor smo iz izjav odgovornih ljudi devetih
klubov slovenskega nogometnega elitnega razreda razbrali. To se bo v času prvenstva vsekakor uredilo. Napomembneje pa je to, da se prvenstvo pričenja. V nogometu je tako, da se komaj čaka zaključek prvenstva, še bolj nestrpno pa pri-četek novega prvenstva. To, da si je Drava priborila obstanek skozi dodatne kvalifikacije, sedaj ni več pomembno. Na Ptuju se bo tudi v naslednji sezoni igral prvoligaški nogomet.
Nafta je bila za Dravo vedno neugoden nasprotnik, nikoli pa, še posebej v minuli sezoni, ni bilo nič kaj očitno v prid Lendavčanov, ki so malce
Marko Kmetec dobil devet mesecev prepovedi igranja
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Jernej Klarič je nogometašu ptujske Drave Marku Kmetcu izrekel kazen prepovedi igranja vseh nogometnih tekem za obdobje devetih mesecev. Vzorec, ki mu je bil odvzet na tekmi 30. kroga 1. slovenske nogometne lige med Interblockom in Dravo, je bil namreč pozitiven. Kaznovanemu se v čas prestajanja kazni šteje čas trajanja suspenza, ki je bil igralcu izrečen 16. maja 2008. Tako bo lahko izkušeni napadalec prvič stopil na igrišče šele 16. februarja 2009. Po končanem prvenstvu 2007/2008 je klub prekinil pogodbo s svojim napadalcem. Sicer pa nekdanji napadalec ptujske Drave čaka na odgovor, oziroma sklep, ki naj bi ga dobil včeraj. O vsem tem pa bo spregovoril po prejetju sklepa, nam je zagotovil Marko Kmetec.
presenetljivo veliko vložili v zveneča slovenska nogometna imena. To dravašev ravno ne zanima veliko. Mogoče sta idilo pred pričetkom prvenstva zmotili samo poškodbi slovenskega "gauča" Lucasa Horvata in Marka Drevenška. Lucas Horvat nam je dejal naslednje: "Vzdušje v klubu je dobro. Z optimizmom gremo v Lendavo. Igralci se zavedamo, kaj nam pomeni dober start v novo prvenstvo. Kar se moje poškodbe tiče, bom po vsej verjetnosti pripravljen za nastop v Lendavi, bomo pa vsekakor več vedeli v soboto, na dan tekme. Cenimo Nafto, vendar gremo po zmago."
Drugi, ki ni igral srečanja proti azerbajdžanskemu Baku-ju, je bil igralec sredine Marko Drevenšek. Njegova poškodba ni hujše narave. "Očitno je he-matom posledica udarca. Izpustil sem samo en dan treninga. Za srečanje z Nafto pa lahko rečem, da bomo dali vse od sebe in poskušali iztržiti kar največ. Delali smo veliko in kvalitetno, zato se to mora nekje poznati," je pred gostovanjem Laboda Drave dejal Marko Drevenšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Lucas Horvat (Drava, modri dres) je po poškodbi že pripravljen na novo ligaško sezono.
Foto: Črtomir Goznik
Trener Laboda Drave Ljubinko Drulovič z optimizmom pričakuje štart v novo sezono.
Foto: Črtomir Goznik
Na pripravljalnih tekmah so svojo priložnost za dokazovanje dobili tudi mlajši igralci ptujskega prvo-ligaša. Na fotografiji Rene Vrabl (Drava, modri dres).
Nogomet
Stojnci začnejo v Šmarjah
MNZ Maribor bo dve leti vodila tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod in Štajerski nogometni ligi. Naše področje bodo zastopali nogometaši iz Stojncev, ki se resno pripravljajo na začetek prvenstva, kjer so njihove želje uvrstitev do petega mesta, kar bi bilo veliko več, kot so dosegli v minuli sezoni. V 3. SNL - vzhod so trije novinci v ligi, in sicer celjski Simer šampion kot prvak Štajerske lige, Mons Claudius iz Rogatca kot drugouvrščeno moštvo in Čarda iz Prekmurske nogometne lige. V prvem krogu
bodo nogometaši Stojncev gostovali v Šmarjah pri Jelšah, pri ekipi Trgovine Jager. Preostali pari prvega kroga, ki bo 9. avgusta, pa so: Kovinar Štore - Mons Claudius, Čarda - Simer šampion, Šmartno 1928 - Koroška Dravograd, Odranci - Črenšovci, Maleč-nik - Dravinja, Tehnostroj Veržej - Paloma.
V Štajerski nogometni ligi še niso opravili žrebanja parov za naslednje sezone. Zato pa so to storili v 1. SML, 1. SKL in ligi U-14 - vzhod. Te lige bodo v novem prvenstvu štele po šestnajst klubov. Veliki
uspeh so dosegli mladinci in kadeti NŠ Drava Ptuj, ki so se uvrstili v prvo ligo. V prvem krogu 1. SML in SKL bodo nogometaši NŠ Poli Drava gostili ekipi Kopra, mladinci in kadeti Aluminija pa bodo gostovali v Murski Soboti, kjer bodo merili moči z Muro 05.
V ligi U-14 bodo mladi nogometaši Aluminija gostovali v Celju, kjer se bodo pomerili z CMC MIK Celje, nogometaši NŠ Poli Drava pa bodo gostovali v Velenju, kjer se bodo pomerili s sovrstniki Rudarja.
Danilo Klajnšek
Atletika • Miting v Čakovcu
Dobri obeti pred državnim prvenstvom
V soboto je v sosednjem Čakovcu na Hrvaškem potekal
mednarodni miting, ki so se ga v glavnem udeležili domači in
slovenski atleti, med njimi tudi nekateri, ki še upajo na olimpij-
Laura Pajtler prihaja v formo pred državnim prvenstvom.
Mednarodno tekmovanje v skokih na cilj
Cus in Janzekovic nepremagljiva v Prijedoru
Minuli konec tedna je v mestu Prijedor v Bosni in Hercego-
vini potekalo 13. mednarodno tekmovanje v padalskih skokih
na cilj, tako imenovani Petrov-danski padobranski kup. Tekmovanja so se tudi letos udeležili padalci Aerokluba Ptuj v nekoliko pomlajeni ekipi. V zelo zanimivih vremenskih pogojih se je najbolje znašel predstavnik Aerokluba Ptuj Aleksander Čuš, ki je s skopimi šestimi kazenskimi centimetri zanesljivo zmagal. Aleksander je tako že drugič slavil zmago v Prijedoru v zadnijih treh letih. Tesno za njim, s pičlimi devetimi kazenskimi centimetri, se je z drugim mestom moral za-davoljiti klubski kolega Boris Janžekovič. Tretje mesto je zasedel tekmovalec Radoslav Korac iz Fenix Paracentra Beograd z dvanajstimi centimetri. V ekipni razvrstitvi so ptujča-ni zasedli odlično peto mesto, ekipo pa so sestavljali: Boris Janžekovič, Aleksander Čuš, Dejan Veselič, Boštjan Kuko-vec in Anja Čuš.
Naslednji konec tedna čaka Ptujčane spet tekmovanje svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj v nemškem mestu Altenstadt.
JM
sko vozovnico. Tradicionalno in množično se tega mitinga udeležujejo člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Najboljšo uvrstitev med njimi je dosegla Laura Pajtler z zmago na 300 metrov, njen čas 40,78 sekunde pa je bil tudi tretji najboljši rezultat mitinga pri ženskah po madžarskih tablicah (964 točk). To sicer ni njen osebni rekord na tej razdalji, saj pogoji niso bili ugodni za tekaške discipline - v ciljni ravnini je pihal močan veter v prsi s hitrostjo okoli 4 metre na sekundo. Isti razlog je boljši rezultat preprečil tudi Mitju Horvatu, ki je bil drugi med člani na 100 metrov (11,35 sekunde). Solidno je v močni konkurenci odtekel tudi Rok Panikvar, ki je bil šesti na 300
metrov (35,68 sekunde) in sedmi na 100 metrov (11,68 sekunde). Ptujčanom sta dve uvrstitvi na zmagovalni oder uspeli še v metalnih disciplinah, tretja sta bila Dejan Dokl v suvanju krogle (15,16 metra), ki vrh svoje forme tempira za bližnje evropsko veteransko prvenstvo v Ljubljani, in Lucija Hameršak v metu diska (32,52 metra).
Med mlajšimi mladinkami se je izkazala pionirka Nastja Klanjšek z novim osebnim rekordom v skoku v višino, kar je na koncu pomenilo tretje mesto. Svojo najboljšo znamko je izboljšala kar za 8 centimetrov in sedaj znaša 156 centimetrov. Urška Škerget je bila druga na 300 metrov (42,67 sekunde) in četrta na 100 metrov (13,65
sekunde). Na tretjo stopničko zmagovalnega odra sta stopili še Maja Veselič na 1000 metrov (3 minute in 7,75 sekunde) in Živa Sabo na 100 metrov z ovirami (16,86 sekunde).
Sicer se mnogim mlajšim atletom pozna utrujenost po dolgi poletni sezoni, ki traja že od konca aprila. Jutri in v nedeljo bo v Mariboru vrhunec domače sezone z državnim prvenstvom, kjer bodo nastopili vsi najboljši slovenski atleti. Med njimi tudi olimpijka Nina Ko-larič, od katere Ptujčani največ pričakujemo. Za ostale atlete pa bo sledil zasluženi mesečni tekmovalni premor do konca OI.
UE
Namizni tenis
Slovenke štirinajste!
Ekipni del evropskega prvenstva za mladino je zaključen. Slovenskim reprezentancam se ni izpolnil tihi cilj, da bi se v vseh konkurencah uspele prebi-
ti v najboljšo skupino, v njej so ostale le mladinke, ki so zasedle končno 14. mesto, kar je tri mesta boljša uvrstitev, kot je bila na prejšnjem prvenstvu. Mladinke
so na prvenstvu premagale Poljsko 3:1,Švedsko 3:1 in Grčijo 3:0 ter izgubile z Nemčijo 1:3, Madžarsko 0:3, Ukrajino 2:3, Francijo 0:3, Češko 1:3 in Švico 1:3. Mladinke so nastopile v postavi Manca Fajmut, Ivana Zera (NTK Ptuj) in Kristin Fatorič. Vesni Rojko (NTK Ptuj) in Ani Verdinek je dal selektor priložnost le v zadnji tekmi proti Švici. Svojo uvrstitev s prejšnjega prvenstva v Bratislavi so za dve mesti izboljšali tudi mladinci, Jan Žibrat, Matic Slodej, Dominik Škraban ter Ožbej Porčnik so zasedli 21. mesto. Kadeti so bili 20., kadetinje pa 22.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 6. PLMN Miklavž pri Ormožu
Zadnji krog bo odločal o prvaku
Rezultati 4. kroga: Kog Lestvica:
- Mladost Miklavž 4:1, Lordi	1. EURO SHOP	6	5 - 1 - 0	22:8	16
Svetinje - KOŠ 6:2, Svetinje -	2. KOG	6	5 - 0 - 1	24:12	15
Pušenci 4:3, SK računalništvo	3. SVETINJE	6	4 - 1 - 1	17:11	13
Kog - Euro Shop Železne Dve-	4. SK RAČ.	6	2 - 1 - 3	14:19	7
ri 2:5, Svetinje - KOŠ 1:0, SK	5. PUŠENCI	6	2 - 0 - 4	16:18	6
računalništvo Kog - Mladost	6. MLADOST	6	1 - 2 - 3	8:13	5
Miklavž 2:2.	7. LORDI	6	1 - 1 - 4	11:20	4
8. KOŠ	6 1 - 0 - 5 8:19 3
Razpored, sobota 19. 7. 2008: Euro Shop - Kog (ob 19.00), KOŠ - Pušenci (ob 19.40), Mladost - Svetinje (ob 20.20), Lordi - SK računalništvo (ob 21.00).
UK
Pokrovitelj branilcev naslova je znani NBA košarkar Beno Udrih.
Olimpijske igre	.
Športne discipline - priprava na vojno
V kolikšni meri olimpijske igre sploh sodijo v mitologijo? V antiki so bile realnost političnega tekmovanja, pridobivanje posameznikove slave, pomembna priprava in nedvomno »napenjanje mišic« med medsebojnimi vojnami. Glavni vidik in smisel športnih disciplin oziroma same prakse ago-na (tekmovanj a) je priprava na vojno. Zato je logično, da med olimpijskimi igrami vlada splošno premirje. Ko danes poslušamo generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, ko države po svetu prosi, naj med olimpijskimi igrami v Atenah ustavijo vojskovanje, gre predvsem za upanje, da bo kratko premirje kje na svetu nemara le pognalo korenine ...
Olimpijske igre imajo, kot lahko ugotovimo na podlagi tega primera, neznanske možnosti odziva na mite, da pa bi bil takšen odziv smiseln, je treba vedeti, kako se z miti ravna in kakšna je praksa, ki še danes ves čas ustvarja mitske zgodbe. Hkrati bodo mediji vsaj mesec dni do onemoglosti mešali Olimp in Olimpijo, širili neresnične podatke in ideološke konstrukte, od katerih je najnevarnejši sodo-
bni nacionalizem. Sodobni spektakel, ki se bo pravkar začel z vsem predvidenim dobičkom, lažmi, okrasjem in manipulacijami, kratko malo zahteva pogled z distance.
Olimpijske igre so zagotovo predgrškega izvora, povezane s predolimpijsko generacijo bogov, najverjetneje z dvojico Kronos-boginja plodnosti, ki so ju častili v svetem gaju Alti-su ob ustju rek Alfej in Kladej na zahodu Peloponeza. Nekateri jezikoslovci ime Olimpija (kakor tudi ime Gore Olimp) povezujejo s starobalkanski-mi jeziki, še zlasti z ilirskim, od katerega se je ohranilo le nekaj besed. Nad svetim gajem je gora Kronion, s katero povezujejo izročilo od dveh Zevsovih prednikih, Kronu-su in Hronosu (času), ki ju je premagal. Sveti par sta v Olimpiji pomenila zakonca iz najnovejše generacije bogov Zevs in Hera, četudi je njeno svetišče starejše. Vendar ima predgrška zgodovina olimpijskih iger poleg starobalkan-skega še drug izvor, in sicer kretski. Po nekaterih mitskih različicah olimpijskih iger ni ustanovil Herakles, junak dvanajstih slavnih del in številnih drugih podvigov, marveč neki starejši Herakles, izvirajoč s Krete, ki je prišel z otoške gore Ide skupaj s svo-
_:_^A
Prvi plakat, ki vabi na olimpijske igre v Atenah leta 1896.
jimi brati in sestrami Daktili (pomeni »prsti«). Bilo jih je deset, pet deklet in pet fantov. Bratje so po novih deželah širili spretnost obdelave bakra, sestre pa so se posvečale kultu velike kretske boginje (o njej smo v tej seriji že pisali). Druga mitska različica Dakti-le povezuje z goro Ido blizu Troje (v Frigiji), Daktile same pa včasih istovetijo s Kureti, spremljevalci boginje Ree oz. Kibele. Prvi Herakles je s Krete prinesel spretnost telovadbe, teka in akrobacij z živalmi in ustanovil olimpijske igre. Drugi, nam bolj znani, tebanski Herakles, je pozneje olimpijske igre obnovil z Dorci, plemenom, ki je v Grčijo prišlo v glavnem s severa. Zgodbo antičnega potopisca
Športno plezanje • Svetovni pokal v Chamonixu
Stopničke za Markovičevo
Francoski Chamonix je bil prejšnji vikend plezalno središče sveta, saj je tam v deževnem vremenu potekala druga letošnja tekma za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. V ženski konkurenci smo imeli Ptujčani v slovenski reprezentanci ponovno svojo predstavnico Mino Markovič, ki je po osmem mestu na prvi tekmi na Kitajskem prišla v Franciji na stopničke, saj je osvojila celo tretje mesto. Pred njo sta bila dve Avstrijki, in sicer odkritje te sezone oziroma zmagovalka tekme šele petnajstletna Johanna Ernst (ta je zmagala na obeh letošnjih tekmah za svetovni pokal) in drugouvrščena
Angela Eiter, ki je v zadnjih letih absolutno najboljša športna plezalka na svetu. Omenjen trikotnik je bil na tekmi v Cha-monixu razred zase in Marko-vičevi je zmanjkalo čisto malo, da bi izenačila svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu, ki je drugo mesto. Sicer pa je mlada Ptujčanka v tej sezoni v dobri formi, saj je to dokazala tudi v Franciji, ko je brez težav priplezala do vrha smeri tako v kvalifikacijah kot tudi v polfinalu, nato pa je v finalu plezala dobro, vendar ko je že prišla čez najtežji del smeri, ji je spodrsnilo. Sicer pa je Mar-kovičeva po tekmi v Chamo-nixu povedala: Tretje mesto
je gotovo uspeh, saj je vsako leto težje priti na stopničke. S svojo uvrstitvijo sem lahko zadovoljna in enako velja tudi za moje plezanje v kvalifikacijah in polfinalu, medtem ko nisem povsem zadovoljna s svojim plezanjem v finalu. Za naslednje tekme pa si želim, da bi odplezala po svojih najboljših močeh, kar bi mi lahko prineslo še kakšno višjo uvrstitev."
Ob tekmah svetovnega pokala v športnem plezanju je glavni cilj Mine Markovič v tej sezoni nastop na evropskem prvenstvu, ki bo oktobra v Parizu.
UR
Letošnji, ki vabi v Peking.
Pavzaniasa o kretskem Hera-klesu je potrdilo odkritje (na začetku 20. stoletja) minoj-ske civilizacije na Kreti, še zlasti prizorov s športnih tekmovanj, akrobacij z bikom in minimalne opreme kretskih atletov na stenskih freskah in kipcih te kulture. Tretji mitski ustanovitelj olimpijskih iger je bil Pelops, čigar grob še dandanes prikazujejo v peloponeški Olimpiji; prišel je iz Frigije, zavzel Argolido in potem še osrednji del Pe-loponeza (ki je po njem tudi poimenovan). Pelops je v igre vključil prvino pogrebnih tekmovanj, tako živo predstavljenih v Homerjevem epu Iliada. Mitska podlaga je Pelopsov podvig, ki se mu je v dirki z vozovi posrečilo z zvijačo premagati kralja Oj-nomaja. Tako so dirke z vozovi s konjsko vprego uvrstili v program iger, saj je bil Pelops dolžan s pogrebnimi igrami počastiti Ojnomajovo smrt.
Toda antični Grki niso povsem verjeli svojim mitom, zato obstaja natančna kronologija prvih olimpijskih iger: te so se začele leta 776 pred našim štetjem, na njih je zmagal elidski tekmovalec Korojb. Igre so brez prekinitve prirejali vsako četrto leto vse do leta 393 pred našim štetjem, ko jih je prepovedal rimski oziroma bizantinski krščanski cesar Teodozij I. Najprej je igre organiziralo mesto Pisa, po porazu oziroma porušenju tega mesta pa
je organizacijo iger leta 572 prevzelo mesto Elida; obe mesti sta ležali blizu Olimpi-je. Uslužbenci, ki so v Olim-piji skrbeli za dokumentacijo in vodenje iger, so se imenovali helanodiki. Zasedali so v olimpijski dvorani (bulevte-riju). Kandidatom za igre so predstavili pravila, nadzirali treninge in ocenjevali pravilnost tekmovanja. Nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger so po celotnem grškem svetu poslali sle z nalogo, da razglasijo svetu premirje. Kako uspešno je bilo to poslanstvo, ni povsem jasno, zato so še v sami Olimpiji za vsak primer razglasili večno premirje, zagotovili varnost vseh udeležencev in obiskovalcev, ki bi se tja zatekli pred vojnimi in političnimi spopadi in naposled prepovedali prinašanje vsakršnega orožja v sveti gaj. Dva meseca pred začetkom tekmovanj, potekajočih pred koncem poletja, so kandidati prišli v Olimpijo in začelo se je obdobje intenzivnega treniranja. Helanodiki so kandidate na pripravah razvrstili po kategorijah. Za njihovo nastavitev in prehrano so skrbela mesta, od koder so športniki prišli v spremstvu predstavnikov teh mest. Olimpija je imela vrsto hotelov, vadišč, restavracij oziroma točk, kjer so se atleti hranili - in predstavljamo si lahko, da je bilo zagotavljanje teh storitev izjemno donosen posel. Tekmovanja žensk, predvsem v teku in izključno za »mladinke« iz uglednih aristokratskih družin s Pelo-peneza, zlasti iz Šparte, so potekala ločeno.
Olimpijske igre so se začele s serijo ritualov, posvečenih boginji Heri, bogu Zev-su, Pelopsu, herojem, kot je Herakles, in mnogim drugim lokalnim junakom. Mnoga mesta so za ta ritualni uvod v igre pošiljala svoje delegacije. Glavno žrtvovanje bogu Zev-su je potekalo v sredini iger. Vsi sodelujoči so zaprisegli
Športne novičke
MOTOKROS • Borut Bele drugi v Avstriji
Konec minulega vikenda se je voznik motokrosa Borut Bele (Tajfun šport) udeležil dirke super pokala v Avstriji. Tekmoval je v razredu do 450 ccm, kjer je v prvi vožnji zasedel četrto, v drugi pa drugo mesto. V skupnem seštevku obeh voženj v konkurenci je to zneslo za odlično drugo mesto, kar je veliki uspeh mladega voznika iz Žetal, ki je v tej konkurenci vozil z motorjem do 250 ccm. Zato je uspeh toliko večji.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • Uspeh Hanžekovičevih kasačev v Avstriji
Na kasaških dirkah v Badnu (Avstrija) je lep uspeh dosegel član KK Ljutomer Rene Hanžekovič. S 3-letnim konjem Avantgarde je na 2100 metrov dolgi stezi s kilometrskim časom 1:21,5 osvojil 2. mesto, 6-letna La Luna pa je bila s časom 1:19,1 tretja. Voznik Hanžekovičevih kasačev je bil sicer Avstrijec Wilhelm Loderer.
NŠ
Zevsu Horkiosu, da se bodo pošteno borili. Cel prvi dan iger je bil kultnega značaja, ostali dnevi pa so bili posvečeni tekmovanjem. Razpored se je spreminjal skozi obdobja, tisti, ki ga najbolje poznamo, pa izhaja iz obdobja heleniz-ma, ko so olimpijske igre resnično že bile velika turistična dejavnost. Takrat je bil prvi dan iger posvečen teku, drugi pentatlonu (tek, skakanje v višino in v daljino, boksanje, metanje kopja in diska), tretji dan borilnim veščinam in četrti teku s konjskimi vpregami. Tekmovalci so se izključno moškemu občinstvu predstavljali goli, z imenom in državo - mestom, iz katere so prišli, kar je naznanjal posebni glasnik. Razen iger za odrasle so imeli tudi neke vrste otroške olimpijske igre, ki so potekale vzporedno z glavnimi tekmovanji: tako se je negoval športni podmladek. Helanodoiki so razglašali zmagovalce v vsaki disciplini in jim dajali palmove veje ter jih okronali z vencem iz svete oljke. Pravo nadomestilo pa je zmagovalec dobil šele, ko se je vrnil domov - običajno brezplačno hrano do konca življenja, denar in darove, slavo in prikaz lika v skulp-turah, pogosto pa tudi veliko politično moč. Vrstni red nastopajočih je določil žreb.
V Olimpiji je bilo športno tekmovanje prvotnega, kulturne manifestacije pa drugotnega značaja za razliko od drugih mest, kjer je bil značaj enak, ponekod pa so bila najpomembnejša glasbena in pesniška tekmovanja. Kljub temu pa se omenja, da je zgodovinar Herodot v Olimpiji bral dele svoje zgodovine, da je retorik Gorgija zabaval občinstvo s svojo obrtjo in verbalnim kovanjem ter da je celo filozof Empedokles bral nekaj iz svoje filozofije v verzih. V helenističnem obdobju so imeli sužnji in barbari dostop kot gledalci: lahko si mislimo, da je bila to posledica služenja lagodnosti bogatih obiskovalcev olimpijskih iger. Ker je bila v Olimpiji skoncentrirana velika ekonomska moč, je predstavljala predvsem varnost za majhna mesta države, ki so vodile olimpijsko upravo. Olimpija ni predstavljala središča politične moči, kot so bili Delfi, temveč turistično središče in pomemben kraj za azil, kamor je bilo mogoče pobegniti: tako je zaradi svojih atenskih afer končal v Olimpiji tudi kipar Fidija, kjer je napravil nekaj svojih najlepših del.
Ivo Kornik
Kolesarstvo
Kocjan drugi, Stare tretji
Peta etapa dirke Qinghai Lake (2.HC) je prinesla spremembe na vrhu, saj je zmagovalec tretje etape Kristjan Fajt izgubil majico vodilnega na dirki, oblekel pa jo je Iranec Askari Hossein.
Današnja peta etapa je bila izredno zahtevna, saj so morali kolesarji prevoziti 172 km in se povzpeti na 3880 metrov visok vzpon. Že na začetku je pobegnila sedmerica kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Stare, ki je bil v danem
trenutku navidezno v rumeni majici. V ozadju se je nabralo še nekaj kolesarjev, ki so skupino v ospredju ujeli. Na vzpon se je odlično izkazal tudi Jure Kocjan, ki je iz metra v meter napredoval in pred vrhom ujel tudi večjo skupino, s katero je potem nadaljeval do cilja. 20 kilometrov pred ciljem je napadel Ukrajinec Zagorodny Volodymyr in z desetimi sekundami prednosti pripeljal v cilj pred Kocjanom in Staretom.
Jure Kocjan: »Zelo mi je žal, da skupina, v kateri sem bil, ni pokazala interesa, da bi ujeli Ukrajinca, saj sva s Staretom imela premoč v sprintu. Na vzpon pa mi je šlo vse bolje in bolje.«
Koren je imel defekt in je dolgo čakal na rezervno kolo, tako da ga je to stalo dobre uvrstitve. Žal pa tudi bolezen ne počiva, saj sta Mitja Mahorič in Gregor Gazvoda zaradi bolezni zaostala v današnji etapi.
Marjan Kelner
Športni napovednik
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Nafta - Labod Drava; SOBOTA ob 20.45: MIK CM Celje - Ruda Velenje, Domžale - Prlmorje; NEDELJA ob 18.00: Maribor - Koper, NEDELJA ob 20.00: HIT Gorica - Interblock.
ŠPORTNI VIKEND V GRAJENI
ŠD Grajena vabi v soboto, 19. julija, na Vaške igre z uradnim prlčetkom ob 17. uri. V malem nogometu se bodo pomerile vasi četrtne skupnosti Grajena, ob tem pa bo tudi tekmovanje za najposkočnejšega Grajenčana. V nedeljo, 20. julija, sledi kolesarski maraton, kjer se bodo prijave začele zbirati ob 8. uri. Popoldne bo še 16. memorial Romana Kranjca v nogometu, kjer bodo poleg domače ekipe nastopile še ekipe NK Rogoznica, NK Gorišnica in NK Markovci. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji športa.
Planinci Ptuj • Izlet na Brano
Planinsko društvo vabi na planinski izlet v Kamniško-Savinjske Alpe, kjer bomo osvojili dvatisočak Brano. Odhod bo v soboto, 19. julija 2008, ob 5. uri s parkirišča pod gradom. Odpeljali se bomo do Kamniške Bistrice, od koder se bomo na pot podali peš. Pot nas bo vodila čez Pastirce (gozdna pot) do Koče na Kamniškem sedlu (vzpon po melišču), kjer bomo imeli krepčilno malico za vzpon proti vrhu Brane. Oprema: planinski čevlji, rezervna oblačila, kapa ali klobuk, sončna krema, palice, vetrovka, rezervna majica in nogavice, malica, pijača, baterijska svetilka (preveri, ali še dela). Hrana in pijača iz nahrbtnika! Vrnitev bo v soboto zvečer. Prijave na telefon 041 478 527 ali na email: doroteja.plajnsek@gmail.com. Cena je odvisna od števila udeležencev (cca. 12 EUR). Izlet vodi Doroteja Plajnšek.
Foto: Marjan Kelner
Poletni kovček
S FOTOGRAFIJO SVOJEGA STAREGA KOVČKA DO NOVEGA!
1. Fotografirajte svoj star poletni kovček.
2.	Fotografijo skupaj s svojimi osebnimi podatki pošljite na kovcek@qlandia.si
in pripišete "Poletni kovček v Qlandii Ptuj" ali "Poletni kovček v Qlandii Maribor".
3.	Žrebanje bo 5. 8. 2008.
Pravila nagradne igre so objavljena na www.qlandia.si/kovcek.
Nagradna igra traja do BI. 7. 2008
I
O
• QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Selce • Osemnajsta blatoborba
"Blatoborci imamo svojo politično stranko!"
V soboto, 12. julija, je v Selcih potekala tradicionalna že 18. blatoborba. Rdeča nit blatoborbe je tekmovanje v blatu, ki ga organizatorji posebej pripravijo za to prireditev. Vsekakor pa organizatorji nočejo izdati recepta za pripravo blata, saj pravijo, da ugodno vpliva na zdravje in zmanjšuje stres. Posamezniki pa trdijo, da ima pravilno pripravljena slovenskogoriška ilovica podobne učinke kot viagra. Drugi pravijo, da ima zdravilne učinke le v kombinaciji s šmarnico.
Pred pričetkom blatoborbe potekajo priprave blatoborcev. Zaradi lažjega umivanja se najprej namažejo z oljem. Potem pred odhodom v blato sledi ogrevanje s pravo slovenskogoriško kapljico šmarnico, ki daje blato-borcem adrenalinski naboj.
Letos se je tekmovanje pričelo pod strogim očesom sodnikov, saj je najprej potekalo tehtanja tekmovalcev. Na letošnji blatoborbi so se pomerile štiri ekipe, in sicer: Lukari, Suho grlo, Bolfenški A tim in ekipa Bandidos.
Blatoborci so letos najprej zmešali pripravljeno blato in se nato spustili po toboganu v blatno kopel. Potem so se ekipe pomerile v boksu in tekmovalcem je precej težav povzročalo lovljenje ravnotežja v blatu. Boksali so samo z eno rokavico, ki je hitro postala prepojena z blatom. Sledila je blatoborba in potem vrtenje ob kolu in hoja po blatu do cilja. Med prireditvijo so blatoborci zbirali tudi pod-
pise za ustanovitev politične stranke blatoborcev, saj pravijo, da niso ne levi in ne desni, ampak gredo tako, kot država Slovenija, samo v blato.
Med samimi igrami so za presenečenje poskrbeli tudi obiskovalci, saj se je družina
Blatoborci se odpravljajo na odhod v blato.
iz Slovenske Bistrice kar sama okopala v blatu.
Po dveh urah smeha in zabave v blatu se je druženje nadaljevalo z družabnim sre-
čanje, na katerem so ob dobri kulinarični ponudbi za dobro voljo skrbeli člani ansambla Ptujskih 5.
Zmago Šalamun
Osvežitev vedno prija.
Tudi glavni organizator Fredi Ornik je med prireditvijo blatu.
Foto: ZS
pristal v
Mešanje blata se je pričelo.
Tudi na toboganu je bilo zanimivo.
Boks v blatu je nekaj posebnega.
Tudi predstavnice nežnega spola so »položile« kakšnega blatoborca.
Se »free style« pred odhodom iz blata.
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Grajena • Krajevna organizacija RK
Priznanje za dobra dela
Krajevna organizacija RK Grajena deluje že od leta 1956. Zadnjih deset let jo vodi Katarina Šmigoc iz Krčevine pri Vurbergu. Delo grajenskega Rdečega križa je zelo opazno, zato je svet ČS Grajena na junijski seji tudi odločil, da je letošnji prejemnik priznanja ob osmem krajevnem prazniku.
S svojim plemenitim delom skušajo člani RK na najboljši način pomagati svojim sokra-janom, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašli v socialni in drugi stiski. Aktivno se vključujejo v druga dogajanja na območju ČS Grajena, tvorno pa sodelujejo tudi z drugimi organizacijami, ki delujejo v tej ptujski četrtni skupnosti. Predsednica Katarina Šmigoc je povedala, da se povečuje število tistih, ki večkrat na leto potrebujejo prehranske pakete. V zadnjih dveh letih jih delijo že trikrat na leto. Med socialno najbolj ogroženimi je 30
do 35 družin. Gre za mlade družine z otroki in starejše, stisko ljudi pa pogosto povečuje tudi alkohol. Pri razvozu prehranskih paketov jim pomagajo gasilci, saj je teren ČS Grajena močno razpršen, ljudje pa pogosto tudi nimajo možnosti, da bi prišli sami po pomoč. Zato jim jo dostavijo, pri tem humanem delu pa jim pomagajo tudi mladi člani Rdečega križa, ki jih bodo kmalu nadomestili v delu krajevne organizacije. Pre-hranske pakete dobijo na Območnem združenju RK Ptuj, na podlagi poznavanja terena in socialnega stanja ljudi se
kot krajevno pristojna organizacija tudi lažje odločajo, komu dodeliti pomoč. To je velika odgovornost, poudarja Katarina Šmigoc, za odločitvijo je potrebno tudi stati, tu ni izmikanja, hkrati pa imeti trdo kožo, saj so pogledi ljudi na stiske različni. Upajo, da jim delitev uspeva, da s svojimi odločitvami pomagajo reševati stisko najbolj ogroženim. Hvaležnost, ki jo vidijo pri prejemnikih pomoči, jim je tudi najlepša zahvala za njihovo delo. Včasih je bila v njihovi domeni tudi organizacija srečanja starejših, zdaj ga organizira četrtna skupnost,
Rdeči križ pa pomaga. Ob novem letu obiščejo na domu starejše, ki jih je bolezen ali starost priklenila na posteljo. Razveselijo jih s simboličnim darilom in pogovorom, slednje je zanje največ vredno, saj so pogosto osamljeni.
V KO Grajena je tudi več dolgoletnih krvodajalcev, v začetku je bila krvodajalka tudi Katarina Šmigoc, ki je članica Rdečega križa od leta 1985. To humano delo ji veliko pomeni, pravi, da ji predstavlja neko zadovoljstvo: ko greš in nekomu pomagaš. Največ šteje dober občutek, da si opravil neko dobro delo.
Foto: Črtomir Goznik
Katarina Šmigoc vodi grajenski Rdeči križ že deset let: »Priznanje ob krajevnem prazniku nam veliko pomeni, neko zahvalo za naš trud, naše delo, ki je v prvi vrsti zelo odgovorno in občutljivo.«
Vsem članom RK Grajena priznanje ob osmem krajevnem prazniku Grajene veliko pomeni. To je zahvala za njihov trud in delo, ki so ga opravili v vseh teh letih, odkar v Grajeni organizirano deluje Rdeči križ. »Ni pomembno, da nekaj dobiš, pomembno je, da za tem priznanjem sto-
ji dobro opravljeno delo, ki je nekomu pomagalo reševati življenjsko stisko. Delo, ki je nekomu dalo upanje, ki je pokazalo, da v stiski niso ostali sami,« je povedala Katarina Šmigoc v imenu KO RK Grajena, letošnje prejemnice priznanja ob krajevnem prazniku ČS Grajena.
MG
Gorišnica • 13. občinski praznik
Polenšak • Druga košnja
80 let PGD Gorišnica Neomajni kljub neurju
V okviru praznovanja 13. občinskega praznika občine Gorišnica so v nedeljo proslavili dan gasilcev in 80-letnico PGD Gorišnica. Slavnostna prireditev se je začela s pozdravom vseh gasilskih društev, ki delujejo v okviru Gasilske zveze (GZ) Gorišnica. Zanimivo je, da je na območju, kjer živi približno 4000 ljudi, skoraj 1200 gasilcev. GZ Gorišnica sestavlja kar devet PGD.
V dneh, ko se v TD Polenšak z vso vnemo že pripravljamo na osrednjo in največjo prireditev, na 45. žetev z razstavo kruha in pogač, ki bo ta konec tedna, se je v našem društvu na praznik slovenske državnosti zgodila še ena večja prireditev - 2. košnja trave na star način, z ročno koso ter vsem orodjem, ki se za čisto in brezhibno košnjo potrebuje.
Slavnostni gasilski paradi je sledila formacija vozil celotne zveze oz. posameznih društev, nato pa nagovori in pozdravi udeležencem. Jože Bratuša, predsednik PGD Gorišnica je delovanje društva v preteklem letu označil kot zelo uspešno. V preteklem letu so namreč, v sodelovanju z občino, naredili načrt o obnovitvi gasilske dvorane, največ energije pa so vlagali prav v to prireditev ob 80-letnici delovanja društva. S sodelovanjem z občino Go-rišnica so zadovoljni, čeprav razpolagajo z manjšimi vsotami finančnih sredstev kot si želijo, vendar se zavedajo, da v občini deluje veliko društev, zato se proračunska sredstva, namenjena delovanju društev,
razdelijo na manjše vsote. Njihovi načrti segajo za celo desetletje naprej, s pomočjo občine si želijo nabaviti novo, večje gasilsko vozilo, ki ga potrebujejo za operativno delo, želijo pa si tudi novega gasilskega doma oziroma večnamenske gasilske dvorane, ki bi bila na voljo tudi drugim društvom za njihovo nemoteno delovanje, kar je menda tudi že v planu občine.
Navzoče je pozdravil tudi župan občine Gorišnica Jožef Kokot, ki je poudaril pomembnost vloge gasilcev v njihovi občini in nasploh. V imenu Gasilske zveze Slovenije pa je navzoče pozdravil tudi Janez Groboljšek, ki se je zahvalil za podporo na ga-
silskem kongresu in za izraženo podporo novemu vodstvu zveze, hkrati pa dal besedo, da se bodo po svojih močeh trudili, da zaupanje upravičijo, želijo pa si uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje. V okviru prireditve so podelili tudi zahvale in napredovanja pa tudi odlikovanja za posebne dosežke. Ob koncu je šla zahvala in čestitka vsem gasilcem, ki prostovoljno, neutrudno opravljajo to humanitarno dejavnost.
V kulturnem programu so nastopile pevke ženskega pevskega zbora GZ Gorišnica, mažoretke in ansambel Jesenski biseri.
Patricija Babosek
Lani, ko se je to zgodilo prvič, smo jo poimenovali pred-praznik osrednje prireditve in takrat smo si zaželeli, da tudi ta običaj, skupaj z ostalimi, ki jih na Polenšaku ohranjamo, postane tradicionalen. V sredo ob 5. uri zjutraj, ko je na travniku še precej rosa, so se kosci po jutranjem okrepčilu izpred turističnega doma na Polenšaku, kjer je bilo zbirališče, najprej odpravili na »faroško podvije«, nato pa so kosili še šolski hrib. Košnja je bila zaradi neurja na predvečer precej otežena, vendar vztrajnim, približno 70 udeležencem tega lepega kmečkega opravila, volje ni omajalo. Kosilo je 45 koscev, nekaj je bilo gospodinj z gra-bljami, ki so svežo košenino grabljale in razsipavale, nekaj
je bilo otrok, prišli so tudi godci, ki so delo lajšali in pe-strili z lepo domačo pesmijo, nenazadnje pa so bile v prostorih turističnega doma prisotne tudi naše gospodinje kuharice in pekarice, ki so vsem prisotnim pripravile in nato tudi postregle pristno domačo - opravilu primerno malico - ajdove žgance, gobovo juho, v krušni peči pa so spekle »opolenke«. Posebno nagrado za najzgodnejšega kosca smo podelili Antonu Merniku; na zbirališču je bil namreč že ob 4. uri zjutraj. Mernik pa si je skupaj z Vinkom Matelo delil tudi naziv najstarejših koscev.
Posebne pozornosti so bili še deležni: najpogumnejši ženski, ki sta kosili - Anica Petek in Anica Slodnjak, naj-
mlajši kosec Denis Nedelj-ko ter skupine, ki so se na našo prireditev pripeljale iz Dornave - Društvo kmečkih žena, ki so se pripeljale s konjsko vprego, na pravem »lojtr-nem« vozu, na katerem je bilo tudi vso potrebno orodje, ter moški oktet Dornava, ki je zapel jutranjo budnico. Med številnimi kosci smo bili posebej veseli tudi vodstva naše občine, gospodov svetnikov z županom g. Rajkom Janže-kovič na čelu, po košnji pa so nas prišli pogledat in pozdravit tudi predstavniki grajske gospode iz Ptuja.
Jutri vas pa vse vabimo na našo tradicionalno žetev - potrudili se bomo, da bo letošnja prireditev ponovno nekaj posebnega!
Martina Horvat
V kulturnem programu so med drugimi nastopile članice ZPZ GZ Gorišnica.
Iščete svoj stil	^
dilo je oblikovanje nohtov in urejanje obnohtne kožice. Na nohte ji je kozmetičarka nanesla hranilni lak, katerega glavna sestavina je kalcij, ki hrani in poživlja rast nohtov. Ma-nikuro je zaključila z masažo rok, s kremo, ki ščiti kožo pred
Natalija Rep je 21-letna Ptujčanka, ki študira na Višji poslovni šoli za poslovne sekretarke. V prostem času rada rola in kolesari. V svojem zunanjimi vplivi. poklicu želi biti uspešna, si ustvariti kariero in imeti družino. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sestra. S preobrazbo je bila zadovoljna.	mg
Natalija je hlače zamenjala s krilom
V	Kozmetičnem salonu Neda so pri Nataliji ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. V poletnem času so ji priporočili uporabo vlažilne kreme ter večkratno masko iz sezonskega sadja, skute in kumaric. Za zaščito obraza pa naj uporablja kremo z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 30. Pomembno je, da zaščiti tudi dekolte.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Natalijino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je pobarval v odtenek mahagoni vijoličaste barve. Ker so bili lasje predhodno pobarvani z belilom, je po nanosu nove barve prišlo do lepšega prelivanja. Izhodišče predhodno klasičnega paža je preoblikoval v asimetrično neporezane linije, ki dajejo občutek razigrane mladostne frizure.
Vizažistka Minka Feguš je
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z
Slomškova 22 10 % popust v juliju š
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Natalija prej ...
. in pozneje
make up pričela z nanosom pudra. Oči je senčila z rjavim odtenkom in s svetlo bež tonom oči še malo osvežila. S črno maskaro je poudarila trepalnice, z rdečim glosom pa še ustnice.
»Natalija je bila tokrat 'obsojena' na krilo. Vemo, da je večina mladih danes velik pristaš hlač, predvsem kavbojk. Pri Natalijinih mladih letih in teh vročih dneh gotovo ni nič narobe, če jo skušam prepričati v to, da ni lepšega kot obleči kakšno laneno krilo, ki nam s svojo naravno barvo in prijetnim otipom lahko polepša
vroče dni.
Ob takšnem modelu daljšega krila, krojenega na A, ki je mimogrede zelo primeren za skoraj vsako postavo, je vse, kar še potrebujemo za premostitev poletnih dni, nekaj različnih kosov zgornjih delov oblačil. K tej naravni peščeni barvi krila se lahko neomejeno igramo z barvnimi kombinacijami zgornjih delov. Kombiniramo lahko tako enobarvna oblačila kot tudi vse vrste vzorčastih variant, od rož, črt, pik in še kakšnega drugega vzorca.
Za Natalijo sem krilo in tudi zgornji črtasti top v rjavih od-
tenkih izbrala v trgovini Mura. Preko topa sem položila še rjav šal, ki nam kljub zunanjim visokim temperaturam dostikrat pride prav v vseh klimatiziranih prostorih, trgovinah, na avtobusu in v avtomobilu. Natikače v odtenku kovinske barve sem našla v trgovini Alpina, v trgovini La'Mans pa sem poiskala še dovolj veliko torbico v kovinski barvi. V trgovini La'Mans sem našla tudi primerno verižico, ki si je svoj prostor poiskala nekje med de-koltejem topa in ovitim šalom.
Natalija se v novih oblačilih lahko mirno odpravi na večur-ni potep po trgovinah, kjer so v teku razprodaje in znižanja sezonskega blaga ter čevljev. Tako obutev kot oblačila so za takšne večurne sprehode zelo primerni, pa še torbica je dovolj velika, da se lahko kakšna malenkost tudi skrije pred očmi radovednežev,« je Nata-lijino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Natalija deležna masaže celega telesa, ki blagodejno vpliva na počutje in sprostitev. Z masažnimi olji je kozmetičarka Tamara na-vlažila in z vitamini prepojila kožo celega telesa. Manikuro je začela s pilingom rok, sle-
Natalija v oblačilih iz prodajalne Mura, čevljih iz Alpine nakitu iz prodajalne La'Mans
Črtomir Goznik
, torbici in
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (6.)
Ganska prestolnica - Accra
Ob prestopu togovsko-ganskega mejnega prehoda sva sprva začudeno gledala obmejne policiste, ki so bili vsi odeti v uradne drese ganske reprezentance, pri čemer je seveda izstopal dres Michaela Essiena. Kmalu nama je postalo jasno, da sva pravkar prispela v gostiteljico afriškega nogometnega prvenstva narodov. V istem trenutku je najin obraz krasil prešeren nasmeh, saj sva oba velika ljubitelja nogometa. Po dobrih šestih urah vožnje smo prispeli v prestolnico Gane, Accro, kjer so naju fascini-rali izjemni arhitekturni dosežki, katerih se ne bi sramovalo pravzaprav nobeno evropsko mesto, nikakor pa jih ne bi pričakoval v zahodni Afriki. Po začetku državljanske vojne v Slonokoščeni obali se je ves »zahodni« finančni priliv preusmeril v gansko prestolnico, ki danes postaja moderno, sodobno mesto. Na drugi strani
pa Accra premore izredno revne predele, praviloma skrite očem turistov, kjer se ljudje s težavo prebijajo iz dneva v dan. Vendarle pa je za glavnino ljudi dobro poskrbljeno, mesto je prav neverjetno urejeno, čisto in, kar je najpomembneje, varno. Bohotijo se mogočni, izredno lepo urejeni trgi, pri čemer bi izpostavil trg neodvisnosti z vsemi svojimi spomeniki. Na trgu je prostora za 45.000 ljudi in je bil zgrajen ob petdesetletnici obstoja samostojne Gane. Neposredno za trgom uzremo sodoben nogometni stadion, spomenik osamosvojitve ter seveda ogromen muzej, ki predstavlja življenje in delo enega izmed najpomembnejših tvorcev afriške neodvisnosti, Kwameta Nkrumaha. V središču mesta se nahaja ogromna tržnica, ki pa že pridobiva orise evropskih megalomanskih nakupovalnih središč. Kljub vsemu še lahko najdemo
Foto: Uroš Zajdela
Sodobni nacionalni teater, ki so ga ironično zgradili Kitajci, saj ni bilo kompe-tentnih ljudi iz Gane.
ostanke tradicionalne afriške tržnice, če se pomaknemo le kakšni dve ulici od glavne promenade. Kot v vseh mestih je tudi v ganski prestolnici prometna urejenost katastrofalna, saj praviloma vozniki in pešci ne upoštevajo svetlobne signalizacije, prečkanje cest pa predstavlja pravi podvig.
Naslednji dan sva se polna vtisov odpravila v izredno bogati predel Acc-re, ki je v celoti namenjen turistom in tujim diplomatom. Prav neverjetno je, da se osrednja avenija imenuje po človeku, ki ga mnogi v Sloveniji poskušajo potisniti v pozabo ter o njem ne najdejo prav nobene pozitivne besede. Govorim seveda o Josipu Bro-zu Titu, ki je še vedno prava ikona v Gani, saj je Jugoslavija pomagala Gani pri njenem osamosvajanju, predvsem v gospodarskem smislu, saj je bila Jugoslavija ena izmed prvih držav, s katero je Gana vzpostavila gospodarske stike. Morebiti bi se bilo vredno nekoliko zamisliti nad današnjim pojmovanjem in razumevanjem nekaterih posameznikov glede tega človeka.
Accra ima prav tako nepredstavljivo urejen univerzitetni kamp, ki se sicer nahaja dobrih 10 km severno od središča mesta, vendar pa je zgrajen po zadnjih ameriški kriterijih. Javno šolstvo v Gani je v celoti odvisno od šolnin, pri čemer ne izstopa niti osnovno šolanje, kar za mnoge predstavlja nedosegljiv strošek. Še kako je imel prav gospod, ki sva ga srečala v kampu, ko je dejal: »V Afriki bo revež vedno revež in bogataš bo vedno bogataš!« Nemara bi bilo mnogo bolje, če bi se mednarodna skupnost osredotočila na financiranje izobraževalnih ustanov, saj bi se posledično začelo v državi razvijati gospodarstvo in blagostanje ljudi.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na "bogati" del Jamestowna, kjer se vije umazanija, smrad in brezup
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
12. Mednarodni balonarski praznik Pivi 2008
24.-27.7.2008, vsak dan poleti s toplozračnimi baloni! Informacije in rezervacije od 21.07.2008 Recepcija Apartamajskega naselja 02/74 94 100
8. Balonarska noč
Amfiteater Terme Ptuj, 26.07.2008 ob 20.00 Igra ansambel Ekart. Vstopnine ni!
NOVO NOVO NOVO
Vstopnica za kopanje in PIZZA ali ŽAR KROŽNIK
Odrasli 16,00 EUR, otroci 12,00 EUR
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00 Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
Itirislični vlakec PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus-10.30 M0 Ptuj	16.00 GH Primus-16.30 M0 Ptuj
Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
' / ^
Termalni Park
'i v
Termalni Park
ArawRu)
't >.
Termalni Park
ifcmwPtuj
ik: ¿'r
' I V
Termalni Park
Kuharski nasveti
Jajčevci v olivnem olju
Sestavine: jajčevci slana voda
peteršilj, česen, cel poper olivno olje Potek priprave:
Jajčevce narežemo na kolobarje in damo kuhat v vrelo slano vodo (blanširat). Ko voda zavre, jih kuhamo 1 do 2 minuti. Nato jih poberemo iz vode, ohladimo in ohlajenim dodamo sesekljan česen, cel poper in sesekljan peteršilj. Napolnimo jih v manjše, čiste kozarce, prelijemo z olivnim oljem in dobro zapremo.
Rabarbarin džem
Sestavine: 5 kg rabarbare 1 mala vrečka pektina 1,5 kg sladkorja (lahko tudi več) cimet
Potek priprave:
Rabarbaro operemo, olupimo, narežemo na male koščke in dušimo v lastnem soku, da se zmehča, dodamo pektin in počasi ogreti sladkor. Za boljši okus dodamo še cimet. Džem
nadevamo v manjše vroče kozarce, dobro zapremo in hranimo 3 do 4 mesece. Če želite, da bo džem uporaben eno leto, dodajte najmanj 2 kilograma sladkorja.
Mešana marmelada
Sestavine: 1 kg jabolk 1 kg hrušk 1 kg breskev 1 kg sliv
1	limona
2	kg sladkorja Potek priprave:
Sadje operemo ter jabolka in hruške grobo naribamo. Jabolka pokapljamo s sokom ene limone, da ne porjavijo. Slive in breskve olupimo in narežemo na manjše koščke. Sadje damo v večjo posodo in med nenehnim mešanjem kuhamo 30 minut. Nato dodamo sladkor in kuhamo še 30 minut. Marmelado
Jajčevci
Mešana marmelada
po želji prepasiramo, ponovno prevremo, napolnimo v čiste kozarce, dobro zapremo in pokrito ohladimo. Do uporabe hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Kompot iz jedilnih bučk
Sestavine: 2 kg bučk
2-3 žlice vinskega kisa 2-3lvode 70 dag sladkorja 1 citronka 1 vanilin cimetove palčke celi klinčki 1 dl ruma
Potek priprave:
Bučke narežemo na male kocke, damo v vodo in prilije-mo še vinski kis. Vode naj bo toliko, da so bučke pokrite. Tako pripravljene pustimo stati čez noč. Drugi dan zavremo vodo, dodamo sladkor, citronko, vani-lin, cimetove palčke in klinčke ter počakamo, da zavre. V vrelo vodo dodamo odcejene bučke in pustimo, da vrejo 3 do 5 minut. Naložimo jih v čiste tople kozarce, prelijemo z vročo tekočino, dobro zapremo, zavijemo v kuhinjski prt in pustimo, da se ohladijo. Hranimo v temnem hladnem prostoru.
Sladka sadna musaka
Sestavine.
1 kg jabolk 1 kg hrušk 50 dag suhih sliv 50 dag skute 5 dl kisle smetane 20 dag sladkorja 5 jajc
40 dag mletih orehov 3 dl mleka 5 dag masla 1 žlica ruma
Potek priprave: Jabolka in hruške operemo in narežemo na kolobarje ter jim odstranimo pečke. Skuto pretlačimo, jo rahlo sladkamo in ji dodamo dve jajci in dve žlici kisle smetane. Mletim orehom dodamo maslo in del sladkorja ter jih poparimo z vrelim mlekom. Okrogel pekač s premerom 35 cm dobro premažemo z maslom. Na dno pekača nadevamo kolobarje jabolk in jih premažemo s polovico skutnega nadeva, prekrijemo s suhimi slivami in premažemo z orehovim nadevom. Orehe prekrijemo s hruškami in jih prekrijemo z drugo polovico skutnega nadeva. Po vrhu prelijemo z mešanico preostalih jajc in kisle smetane. Pečemo 45 minut pri 200 stopinjah Celzija.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Pregretje kužka
Ker smo sredi obdobja z najvišjimi letnimi temperaturami in vročino, bi rad ponovno opozoril na nevarnosti, ki v teh poletnih dneh prežijo na naše male prijatelje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Najnevarnejše je pomanjkanje sveže in kvalitetne vode. Dehidracija zaradi ne-uživanja vode v tej vročini nastopi zelo hitro in žival se grozljivo muči, če jo pustimo brez vode. Upoštevati moramo, da si kužek lahko po nesreči polije skodelico z vodo in je žejen, čeprav je dobil vodo. Zato večkrat dnevno preverimo, da imajo živali dovolj vode.
Zagotovimo dovolj sence, v katero se lahko živali skrijejo pred žgočim soncem. Kužke sprehajajmo zgodaj zjutraj ali
pozno zvečer. Ne puščajmo jih v avtomobilu, čeprav smo ga pustili v senci. Sonce lahko zelo hitro segreje naš avto in že po 10 minutah temperatura v avtomobilu naraste nad 45 stopinj Celzija. To je izredno nevarno stanje in kužek ga ne zdrži dolgo. Ponovno bom napisal, da se psi hladijo izključno preko jezika, nimajo žlez znojnic in so tako povsem neprimerni za prenašanje vročine. Najnevarnejše pasti so pregreti avtomobili. Paziti moramo tudi med potovanjem. Če nimamo klima-
tiziranega avtomobila, se na pot podajmo ponoči. Podnevi lahko pride do zastojev in samo predstavljajmo si katastrofo, ko smo ujeti med razbeljeno pločevino in pregret asfalt s kužkom v avtomobilu, ki nima klimatske naprave.
Kužkom, ki so na prostem, večkrat pregledamo kožo in dlako, saj so pogosti ekcemi, ki se pojavljajo v vročili poletnih dneh. Taki ekcemi so lahko v enem dnevu polni črvov, ki se izležejo iz jajčec muh in presenečeni smo, ko je kužek nenadoma poln go-mazečih črvov.
Če najdemo ekceme, od-peljimo psa k veterinarju. Ekcem je mesto brez dlake, rdeče do živordeče barve, ki po navadi kužka tudi močno srbi oziroma boli in si ga hoče gristi oziroma lizati.
Kužkom zelo paše, če jih
poleti večkrat stuširamo s hladno vodo. To storimo nežno z majhnim curkom vode, da jih ne prestrašimo. Najbolje je, če imamo nameščen tuš na koncu cevi. Paziti moramo tudi na hrano. Najbolje, da živali hranimo z briketirano hrano, ki se ne pokvari. Pa še ta se lahko zaradi slin in muh spremeni v gojišče črvov. Jasno je, da se hrana v poletni vročini bistveno prej pokvari in zaužitje pokvarjene hrane pomeni najmanj drisko in bruhanje, lahko pa tudi zelo nevarna septična stanja in smrt živali.
Kakršnakoli bolezenska stanja, ki jih opazimo poleti v vročini, je nujno čim prej razčistiti, ugotoviti vzroke, saj so pogosta popuščanja srca z vsemi posledicami in še vrsta drugih. To pomeni, da moramo čim prej obiskati veterinarja, da ugotovi vzrok težave in začne zdravljenje.
Želim vam lepo preživljanje poletnih dni in veliko prijetnega lenarjenja v senci s svojimi kosmatinčki. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Poletne radosti v vrtu
Vrtno rastje je sredi poletja v polni moči rasti in zorenja, kot da bi doseglo podobo pisanega prta s polno barvitosti, dehtivo-sti ter svežine njenih darov. Sprehodi v jutranji svežini ter posedanja v senčici ob rahlem vetriču sončnega zahoda so naj-prijetnejši užitki v preživljanju poletnega časa v domačem vrtu.
V SADNEM VRTU se približuje čas, ko se ob koncu poletja prične tvoriti na sadnem drevju brstje za rodovitnost v naslednjem letu. Kolikšna bo tvorba cvetnega nastavka, je odvisno od stanja in moči drevesa, njegove prehranjenosti, obdelave, starosti ter zdravstvenega stanja. Lastnosti rodovitnosti sadnega drevesa s seboj prinaša sortna sadika matičnega drevesa, ki se odraža v celovitosti, kot mu ga nudi rastišče, kamor je posajeno, ter skrbnosti nege in vzgojne oblike, ki mu jo nudi sadjar. Naravna lastnost večine vrst drevnin in na splošno rastlinja je za razmerje med rastjo in rodovitnostjo ob vsem prej navedenem povezana na pretok rastlinskih hranil in vode iz zemlje v liste ter obratno asimi-latov v vse njene organe. Drevnine z navpično rastjo mladik in vej so pri tem pretoku najmanj ovirane zato naglo rastejo, pri poševnih se zaradi upočasnjenega pretoka rastlinskih sokov ti že prično kopičiti, posledica tega pa je tvorba cvetnih brstov. Pri vodoravno in navzdol upognjenih mladikah pa se pretok rastlinskih sokov že povsem zaustavi, rast v dolžino mladike pa zamenja tvorba rodnih brstov. Lastnosti hitrosti pretoka rastlinskih sokov v času vegetacije lahko spretno uporabimo pri vzgoji mladega sadnega drevja ter vzpostavljanju ustreznega razmerja med rastjo in rodovitnostjo pri odraslem sadnem drevju. Že ob koncu maja in junija smo pričeli z opravili letne zelene rezi sadnih dreves, ki se je nanašala predvsem na izrezovanje odvečnih poganjkov, ki preveč zgoščujejo drevesno krošnjo, ter navpično rastočih, ki iz hrbtov ogrodnih vej in debla, zlasti v zgornjem delu krošnje, rastejo kot nerodne bohotivke. V juliju, ko pričenja rast po-jenjavati, mladike in veje, ki so za vzgojo drevesne krošnje primerno dorasle, upognemo v poševni, vodoravni ali viseči položaj, da se rast upočasni, zaradi počasnejšega pretoka rastlinskih sokov pa se ti prično kopičiti, kjer se bodo meseca avgusta pričeli tvoriti rodni brsti.
			
		ftÄifc JI1 ÉEra''MkMM	Iff^lj
ííiirri' ^jEb^fru« s'7 «oílSf		spvS¡A 111Wm	
V	OKRASNEM VRTU se izteka čas poslednjih dognojevanj vrtnicam in drugim okrasnim drevninam ter grmovnicam, da bodo poganjki do jeseni pravočasno oleseneli ter lepo dozoreli, kar jih naredi odpornejše na zimski mraz in poze-bo. Enkrat cvetočim vrtnicam vzpenjalkam odstranimo od-cvetele poganjke in jih močno krajšamo na dvo- do petlistne obstebelne ali zalistne reznike. Sedaj je tudi čas za krajšanje predolgih poganjkov, ki silijo v poti, sosednje rastline ali so se v rasti napačno usmerile vzgojni obliki ob opori. Zdaj je tudi čas za precepljanje vrtnic, za kar potrebujemo ustrezno podlago (divjak) v muževnem stanju, očesa žlahtne vrtnice in oster cepilni nož. Cepimo na način okulacije tako, da v podlago naredimo zarezo v obliki črke T, v zalubje pa vložimo za približno 2 cm dolgo izrezano speče oko iz žlahtne mladike ter zvežemo s cepilnim trakom. Delo opravimo v oblačnem in mirnem vremenu čimbolj natančno ter hitro, da se podlaga in cepič na cepilnem mestu ne osušita.
Končujemo z izkopom zgodaj spomladi cvetočih čebulic. Pri izkopu in prenosu jih čuvamo pred poškodbami, pred hrambo pa jih posušimo na zračnem in zasenčenem prostoru, nato pa očistimo suhih luskolistov ter odmrlih korenin in stebla. Konec meseca julija je tudi najprimernejši čas za razmnoževanje in sajenje perunik, med katerimi so nekatere vrste in sorte glede na rastišče zahtevnejše, kar je dobro upoštevati.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo pridelke mnogo vrst posejanih ter nasajenih vrtnin in zelenjadnic. Pri obiranju plodovk paradižnika, kumaric in drugih pazimo, da na stebelcu ne povzročimo prevelikih ran, ki so lahko hitro mesto za okužbe, korenje, peso in redkev pa pobiramo s preruva-njem tako, da se bodo slabo razviti koreni še v rasti lahko popravili.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 18. julija - 24. julija
18-petek	19-sobota	20-nedelja	21-ponedeljek 0
22-torek	23 -sreda	24-četrtek	
Foto: OM
Foto: OM
Inflacija na pohodu
Vendar za delniške trge to ni nujno slaba novica. Rast cen vzpodbuja gospodarstvo, investiranje in potrošnjo; če inflacija ni previsoka, tudi centralne banke močneje ne posežejo za višjimi obrestmi. Toda inflacija se v današnjem globalnem gospodarstvu stopnjuje, vseeno pa ni enaka v vseh državah. Trenutno imajo ZDA eno najnižjih inflacij v svetu. Medtem ko statistika kaže, da se je hrana na globalni ravni v zadnjih nekaj mesecih podražila za več kot 20 odstotkov, lahko vsakdo, ki potuje v ZDA, opazi, da so tam cene na trgovskih policah precej nižje od evropskih.
Nima pa s cenami težav le Evropa, še bolj Kitajska in Indija. Slednji državi sta povsem nepripravljeni na dogajanja na prehrambenih trgih. Ker je ponudba hrane premajhna glede na številno prebivalstvo. Najbrž bodo zato skoki cen močnejši in azijske centralne banke se že pripravljajo na zvišanja obrestnih mer. Finančni trgi se višjim obrestim upirajo. To pomeni namreč odliv denarja iz borz in gospodarstva. Dogaja se celo, da predsednik ECB Trichet prejema on-line peticije, naj obrestne mere pusti nespremenjene. Zaenkrat gre za okoli 1500 podpisov ekonomistov, bančnikov in politikov. Če jim bo uspelo, pa je drugo vprašanje.
Veliko je razprav v ameriški javnosti in tudi drugod po svetu o tem, ali se lahko danes ponovijo sedemdeseta leta. Tedaj inflacije zahodne države nikakor niso mogle ukrotiti, ko so se višje cene nafte enostavno prenesle še v drugo blago. Danes se to v zahodnih državah za zdaj še ne dogaja v velikem obsegu. Tudi zaradi glo-balizacije in večje svetovne konkurence.
Kolikor dlje bo tako, toliko bolje za borzne trge. Vendar vsem državam ne bo uspelo obrzdati domače inflacije in to za tečaje na tamkajšnjih borzah ne bo nič dobrega. Najbolj je v nevarnosti Azija zaradi ne dovolj razvitega kmetijstva. Cene kmetijskih izdelkov so glavni generator inflacije in bodočih višjih obrestnih mer. Takega scenarija borze ne marajo. Raje imajo drug scenarij, ki so ga ob objavi nižjih stopenj rasti cen komentirali v preteklem petku na newyorški borzi. Navdušilo jih je, da se cene hrane in energije niso v enakem razmerju prenesle v druge izdelke. Slišati je bilo tudi za varčevalne ukrepe v podjetjih. Denimo manj voženj in večja uporaba telekomunikacij.
Zahod je v osemdesetih letih že poznal podobne varčevalne ukrepe. Ni dvoma, da jih bo ponovil, če bo potrebno. To bodo storili podjetja in potrošniki zaradi ekonomskih razlogov. Neuspešno se je boriti proti inflaciji le s tem, da postane prioriteta v raznih vladnih programih, podobno kot zdaj prak-ticirajo Rusi in Kitajci. Potreben je laissez-faire. Prosta konkurenca, brez monopolov. In seveda - čas!
Mitja Petrič
Simboli • Reka o nezavednem
DREVESA - modrost med nebom in zemljo
Simbolika dreves je ena izmed najbolj zanimivih in poučnih. Drevo je v osnovi simbol življenja. Povezujemo ga z ravnjo kozmosa, kajti njegove korenine segajo globoko v zemljo, deblo in veje se dvigajo nad zemljo in zgornje veje in vrhovi privlačijo višave večnosti, v mnogih verovanjih je začetek življenja. Drevo na splošno velja za simbol, ki je vez razmerij med zemljo in nebom. Zaradi tega igra pomembno vlogo.
Zanimivo je, da je ravno drevo tisto, ki povezuje krščanstvo in judovsko tradicijo. Pomembno vlogo so igrala tudi v vladanju različnih vladarjev, saj so se ravno po njih spuščali in dvigali vladarji. Upodobljeno je v tisočih oblikah in ima veliko prispodob. V muslimanski kulturi so znana drevesa, ki povezuje sedem plasti do nebes. Tudi Daljni zahod in z njimi Indijanci imajo svoje bajke in mite o drevesih, kajti velika jelka po imenu Poeblo kaže setev duš. Obširne teze burijo duhove in mi si bomo pogledali nam znana drevesa in njihovo simboliko.
Breza
Osnovni pomen se skriva v tem, da je sveto drevo sibirskih prebivalcev. Znana je po svoji magični moči in njen zaščitni element je Luna. Največkrat ima dvojno naravo
in se obravnava v paru, tedaj so jo častili skupaj s Soncem, tako je pridobila prizvok mame (Luna) in očeta (Sonce). V vzhodni Evropi je sveto drevo in še zlasti v Rusiji simbolizira mlado dekle. Kelti se niso jasno opredelili, kaj naj bi pomenila, vsekakor so mnogi prepričani, da je povezana s pogrebom. Pomen se lesketa v večnosti življenja, kajti skozi brezo odkrijemo nesmrtnost.
Bor
Tudi bor je v simboliki
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Daljnega vzhoda nadvse pomembno mesto in nakazano je, da je eliksir nesmrtnosti. Odkriva neko skrito simboliko in ga zaradi tega povezujemo s skritimi strastmi, ki so skrite v duši. Zanimivo je verovanje, da je simbol za dolgo življenje, kar je na Kitajskem največja sreča in ugodna priložnost. Rimljani so bor posekali za izdalo tem-
Zanimivosti • Preden kupite avto
Raziskava je namreč pokazala, da se lahko napačna izbira barvnega odtenka karoserije pri nakupu novega avtomobila in ob njegovi kasnejši prodaji maščuje z nižjo prodajno vrednostjo, še zlasti, če gre za avtomobil prestižnega oz. višjega razreda!
Trenutno najbolj popularna barva pri britanskih kupcih, ki kupujejo rabljene avtomobile višjega cenovnega razreda, je kovinsko črna barva. Ob primerjavi prodajnih cen za eno leto star
model iste znamke z enako opremo in motorjem v različnih barvnih odtenkih karoserije so ugotovili, da bodo kupci pripravljeni odšteti do 300 evrov več za avtomobil v črni kovinski barvi kot za srebrnega, vozilo v beli barvi pa bo ob menjavi lastništva nekdanjemu lastniku prineslo tudi do 3.700 evrov manj. Avtomobili srebrne barve so dolgo veljali za varen nakup glede na izgubo vrednosti in ob prodaji še vedno dosegajo v povprečju za 350 do 400
pljev, kajti verjeli so, da tako duša lažje pride čez prehod v večnost. Borova vejica je bila tudi kult večnega življenja in zaradi tega je bila vez med prehodom v večnosti - ob pokojnikovih nogah.
Lipa
Lipa, katere dišeči cvetovi imajo čarobno moč, je od nekdaj veljala za simbol prijateljstva. Grška beseda za lipo je enaka imenu matere kentavra Hirona, ki je bila od nekdaj naklonjena ljudem in jim po svojih najboljših močeh pomagala. Simbolika se skriva tudi v nežnosti, zaradi tega so si ljudje ob njej nabirali energijo in nežnost. Naši predniki so jo sadili tam, kjer se zbirajo starešine. Na naših tleh je dobila večkrat poseben pomen, najbolj pa tedaj, ko so premagali Turke in je tako dobila prizvok drevesa zmagoslavja.
Akacija
Vsekakor je to drevo, ki ima skozi zgodovino močan pomen in pečat. Iz njega naj bi bila narejena skrinja zaveze in tako ima močan pečat v krščanstvu. Zanimivo je, da ga ravno slednji vzamejo za Sončni simbol, ki ojača voljo in moč. Les je po naravi trd in močan, težko ga je obdelovati, zato se zahteva jeklena volja.
Hrast
Hrast je drevo številnih pozitivnih lastnosti in po moči najbolj pomemben. Zdi se, da je v vsej zgodovini užival naklonjenost najvišjega božanstva. Zanimivo je, da simbolizirala fizično in moralno moč. Iz mitologije je znano Zlato runo, ki ga je stražil zmaj in je bil obešen na hrastovo drevo. Kelti so ga oboževali zaradi mogočnega debla, vej in oblike listov. Vedno je bilo drevo, ki je dalo trdno zavejte in pokazalo, kako močna je lahko moralnost.
Oljka
Oljka je drevo z velikim simboličnim bogastvom, je simbol miru, plodnosti, očiščenja, moči, zmage in nagrade. V Grčiji je bila oljka posvečena boginji Anteni in tako pridobila sloves modrosti. Po neki stari legendi je bil Kristusov križ iz oljke in cedre. V srednjeveškem jeziku je bil skriti simbol zlata in ljubezni. V islamskem izročilu je centralno drevo univerzalnega življenja. Tudi Abrahamu je vliva moč za njegovo krepitev vere.
Prihodnjič: simbolika zodiakalnih znamenj
Tadej Šink, horarni astrolog
Mislite, da barva ni pomembna?!
Pri nakupu avtomobila je barva ena tistih manj pomembnih, a vseeno zelo pomembnih zadev. Seveda izbiramo po lastnem okusu in težko nas je prepričati v izbiro barve, ki nam ni všeč. Vseeno pa so zanimivi rezultati raziskave avtomobilskega tržišča, ki so jo opravili pri Glass's Guides v Veliki Britaniji.
Najbolj cenjeni sta srebrna in črna barva avtomobila.
evrov višjo ceno kot avtomobili v temno modri kovinski barvi ter 700 do 750 evrov več kot črni avtomobili brez kovinskega leska. Še slabše se godi lastnikom vozil s kovinskim odtenkom rdeče in zelene barve. Izguba v primerjavi s črno kovinsko barvo v tem primeru naraste na 1.500 evrov, približno 2.200 evrov izgubi lastnik rdečega avtomobila brez kovinskega sijaja, lastnik limuzine ali kupeja, ki je obarvan v zlato ali rožnato kovinsko barvo ter vse ostale barvne odtenke v navadni barvi, pa je ob 2.600 evrov. Razlike so še bolj očitne v primeru prestižnih vozil, kot sta na primer mercedes-benz SL ter porsche 911. Če sta bele barve, potem sta po preteku enega leta za približno 7.500 evrov cenejša kot enaki primerki v drugi barvi.
Da potolažimo imetnike belili avtomobilov: zadnji modni trendi v Sloveniji kažejo, da bela barva prihaja v ospredje in postaja ena najbolj modnih barv. Vsaj zaenkrat, čeprav gre verjetno res bolj za modno muho enodnevnico kot dolgoročni trend.
SM
Duševno zdravje
(Ne)zanesljiv sodelavec
Anton ima prijatelja, za katerega so njegovi sodelavci prepričani, da se nanj ni mogoče zanesti, ker nikoli ne izpolni obljube, ko gre za družabne dogodke, ki jih organizirajo bodisi sodelavci, bodisi podjetje, sicer pa je pri delu nadvse zagnan. Sam ima z njim same pozitivne izkušnje. Kakšen pa je pogled strokovnjaka na to prijateljevo plat značaja, zanima Antona.
Anton sam pravi, da ima s prijateljem pozitivne izkušnje, torej izpolni vse tisto, kar mu obljubi, kar dejansko pomeni, da mu je pravi prijatelj. Iz vprašanja je razumeti, da se ta njegov prijatelj izogiba družbe sodelavcev in vsega, kar je neformalno povezano s podjetjem. Možno je, daje imel njegov prijatelj v preteklosti negativne izkušnje z družabnimi dogodki s sodelavci in se od takrat izogiba takšnih dogodkov, nima pa dovolj samozavesti, da bi pri vsakem povabilu odločno rekel »ne«. Lahko pa je človek, ki se ne zna ali pa ne zmore zabavati, se ne zna sprostiti v neformalnih situacijah, ne zmore neformalne komunikacije ipd.
Menim pa, da Antonu ni potrebno biti preveč zaskrbljen za prijatelja, saj je v podjetju vedno na prvem mestu delavnost, ne pa zapolnjevanje prostega časa z raznimi pikniki in podobnim in on sam pravi, da ima z njim le pozitivne izkušnje. Ne bi pa bilo slabo, če se o tem s prijateljem enkrat pogovori, da sliši še njega in da mu morda namigne, kakšna so pričakovanja sodelavcev in naj se, če seveda to hoče, odzove na vsako vabilo z odločnim »ne«, da bo verodostojnejši v očeh sodelavcev.
mag. Bojan Šinko
Foto: SM
Slo POP novice
Skupina Elvis Jackson je po uspešnem tretjem albumu Summer Edition, ki je bil naprodaj po Evropi in tudi na Japonskem, spet v studiu. Čeprav je od izdaje omenjenega albuma minilo že pet let, so v novi zasedbi v razmeroma kratkem času pripravili 13 novih pesmi. V vročih julijskih dneh jih bodo v sodelovanju s producentom Billom Gouldom, nekdanjim bas kitaristom svetovno znanih Faith No More, posneli v studiu RSL pri Novem mestu, miksali pa jih bodo v ameriškem studiu Radio Star Studios na podeželju v okolici San Francisca, kjer bodo ponovno sodelovali z Richom Veltropom. Ameriški studijski tehnik se, kot zanimivost, lahko pohvali s sodelovanjem s skupinami in izvajalci, kot so Rage Against the Machine, Slayer, System of a Down, Red Hot Chili Peppers, Toto in drugi. Novi album, na katerem tudi tokrat ne bo manjkalo punka, rocka in reggaeja, po navedbah agencije Kurz Rock Vibe še nima naslova, ravno tako še ni znano, kdaj bo izšel.
-k-k-k
Po tem, ko seje Špelca po dobrem letu in pol sodelovanja s producentom Raayem že dodobra uveljavila kot pop izvajalka, je posnela tudi svoj prvi solistični videospot. Kljub že nekaterim pesmim, s katerimi smo Špelco spoznavali v precej drugačni luči, kot smo je bili vajeni (spomnimo se, da je Špelca sodelovala v zaenkrat nauspešnejšem obdobju zasedbe Atomik Harmonik), pa z ustvarjanjem svojega prvega videospota ni želela hiteti, pač pa je raje čakala na pravo pesem. In nalezljiva A si me sanjal? seje zdela ravno pravšnja za njen prvi vizualni podvig. Za produkcijsko ekipo videospota je želela najboljše, zato se je obrnila na Periczo, trenutno enega najbolj dejavnih in vročih režiserjev videospotov, ki je v minulem obdobju poskrbel že za projekte mnogih uspešnih izvajalcev (Alya, Tabu, Gena...). Spot so snemali na različnih lokacijah, zagotovo pa najbolje prepriča sama zgodba z zanimivim in predvsem presenetljivim preobratom na koncu.
:k-k-k
Mlada vokalistka Ela, najnovejša varovanka produkcije Raay Music, je za letošnje poletje pripravila lahkotno swing pesem Sem in tja. Besedilo pripoveduje o razburkanih življenjskih poteh, o tem, kako 'sem in tja'potrebujemo nekaj časa zase, za razmislek o novih osebnih odločitvah. Glasbo za zelo razpoloženjsko in lahkotno pesem, ki bo šla zagotovo hitro v uho, je spisal Raay, aranžirala sta jo skupaj z Borom Zuljanom, besedilo pa je bilo delo 'turbo-angelskega' četverčka. Pesem zaradi nalezljivega refrena kar kliče po neobremenjenem in ležernem poletnem vzdušju.
■k-k-k
Slovenska skupina Katalena, ki seje na sam vrh glasbene scene prebila s preigravanjem slovenske ljudske glasbe, je 1. julija praznovala sedmo obletnico obstoja. Od izdaje njihovega četrtega albuma, naslovljenega Cvik cvak!, je minilo šele dober mesec dni, Katalena pa ima za seboj že nekaj uspešnih nastopov v tako eminentnih koncertnih prizoriščih, kot so ljubljanske Križanke, newyorški Town Hall, ki se nahaja v neposredni bližini Times Squarea, in izraelski Einay Cultural Center tik za mestno hišo v Tel Avivu, od koder so se člani skupine vrnili prejšnji teden.
Katalena pa po uspešnih nastopih v tujini kljub letnemu času ne počiva; v treh mesecih promocije njihove nove plošče bodo namreč prepotovali več kot polovico našega planeta, merjeno glede na obseg ekvatorja (obseg Zemlje na ekvatorju znaša 40.074 km). _Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MANCA ŠPIK: QUE SERA, SERA 9. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 8. SANJA GROHAR:' GREH V PESKU 7. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 6. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 5. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 4. STEREOTIPI: NARAVNOST V SRCE 3. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 2. TABU: PESEK IN DOTIK 1. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Šank rock - dobri stari rockerji
Šank rock, ki izhajajo iz Velenja, so si v bogati glasbeni karieri (začetek njihovega skupnega igranja namreč sega v leto 1982, izdaja prve plošče Pridite na žur pa v leto 1987) izgradili bazo zvestih poslušalcev in privržencev, ki jim kot ogromno in brezčasovno roc-kersko pleme sledi na vsakem koraku; tako ob izdaji nove plošče, singla, videospota kot tudi na vseh koncertih.
In ravno ob živih nastopih je njihova privrženost še kako očitna, kar pa tudi ni čudno, saj jim Šank rocki to pripadnost brezkompromisno vrača z vso močjo in energijo rocka, s katero se lahko merijo z največjimi evropskimi bandi podobnega žanra. V mnogih letih, ko so se podobni rockerski bandi preusmerili v druge glasbene vode in podlegli slabim vplivom novejših glasbenih žanrov ali pa sploh prenehali delovati, ostajajo Šank rock edinstven pojav na trdorockerski sceni v Sloveniji. Peterica odličnih glasbenikov z vsakim projektom ustvari novejši in bogatejši zvok ter dokazuje, da še nekaj časa ne misli zapustiti primata enega najuspešnejših bandov pri nas, banda z neverjetno pozitivno energijo in zavidljivo kilometrino, ki v novem tisočletju nedvomno ustvarja nekaj najboljšega v svoji karieri.
V teh dneh pa je izšel tudi dolgo pričakovan zbirateljski komplet za številne oboževalce te legendarne skupine. V DVD-paketu z naslovom 25 let - Šank
rock v živo z gosti so uveljavljeni slovenski rockerji združili posnetek celotnega nastopa ob žuru za 25. rojstni dan njihovega skupnega glasbenega ustvarjanja, zbirko trinajstih videospotov in še avdio CD z glasbenimi vrhunci odličnega koncertnega večera v Velenju.
»Ob 25-letnici benda smo sestavili mozaik 25 pesmi, ki predstavljajo prerez naše kariere od začetkov do zadnjega albuma Senca sebe. Nastop smo posneli
v avdio in video obliki ravno zaradi naših fenov. Seveda precej naših poslušalcev na koncert v Rdeči dvorani ni uspelo priti in tudi vsi ostali fani rock glasbe imajo tako možnost pogledati ter poslušati 'greatest hits' skupine Šank rock, kadarkoli se jim bo to zahotelo,« je ob izidu in dobro obiskani promociji DVD v prostorih založbe Dallas povedal bobnar skupine Aleš Uranjek.
Režiser koncertnega spekta-
Diskografija:
Pridite na žur Dobro in zlo Jaz nimam noč ... Šank Rock IV Moj nočni blues V živo na mrtvo Crime time Bosa Dama Poglej v svet Šank rock X. Od Šanka do Rocka Vzemi ali pusti Na mrtvo v živo Senca sebe
kla je režiser Izidor Farič, pri produkciji posebnega DVD pa so Šank rock sodelovali z edino slovensko glasbeno televizijo Čarli TV. Veliko užitkov se torej obeta za glasbene - zlasti rock-ovske - sladokusce.
MZ
Šank rock
Filmski kotiček
Neverjetni Hulk
Znanstvenik Bruce Banner je bil po nesreči izpostavljen radioaktivnemu sevanju, a namesto, da bi ga počasi pobralo, preživi in postane dobesedno razcepljena osebnost: kadar se razjezi ali kako drugače razburi, mutira v velikansko zeleno hu-manoidno pošast, ki razbije vse in vsakogar. Ko svojo jezo izživi, se spremeni nazaj v mirnega znanstvenika, ki se ne spominja, kaj je počel kot Hulk. Bruce si prizadeva najti zdravilo za svoje stanje, a ker ima ameriška vojska drugačne načrte z njim (prizadeva si ga spremeniti v novo orožje, kakopak, po možnosti s kloniranjem mutiranih celic), pobegne v Brazilijo, kjer se za njim izgubi vsa sled. A svet je v sodobnih časih postal premajhen, da ga ne bi slej ko prej našli ...
Pred petimi leti smo v kinu videli film Hulk, ki ga je režiral Ang Lee. V nasprotju z običajnim marvelovskim copy-paste formulaičnim filmom po ameriškem stripu je premogel dovolj čustvenega angažmaja, da je imelo vso tisto akcijsko razbijanje smisel in namen. Leejeva že pregovorna poetičnost odnosov med ljudmi (predvsem ljubezenskih) je uspela najti pot v celo tako plitek žanr, kot so filmi po ameriških stripih. Če-
Rezultat je enodimenzionalna radirka možganov, katere edini plus je ta, da so nam avtorji vsaj prihranili (predolgo) zgodbo geneze Hulka. Uspeh je zagotovljen, nadaljevanje bo. Komaj čakamo ...
Matej Frece
Incredible Hulk
Igrajo: Edward Norton, Liv Tyler, Tim Roth Režija: Louis Leterrier Scenarij: Zak Penn & Edward Norton Žanr: akcijski film Dolžina: 114 minut Leto: 2008 Država: ZDA
prav je film naletel na (manjše) odobravanje celo pri večno nezadovoljnih kritikih, pa se gledalci s odstopanjem od železne formule niso strinjali, zato film finančno ni uspel. Nadaljevanja ni bilo.
Pet let kasneje Hollywood poskuša znova od začetka, s popolnoma novo avtorsko in igralsko ekipo. Enaka temeljna zgodba, ki pa bolj zvesto sledi avtopilotu žanra, zato vsebinsko, pa tudi vizualno, ne prinaša nič pretresljivega ali vsaj relativno svežega, kar nismo videli že najmanj ducatkrat do sedaj. Leejeva poetika je šla rakom žvižgat, scenarij bi potreboval manjše poliranje, saj so prehodi med dogodki in vzgibi likov včasih popolnoma nerazumljivi, dialogi pa dovolj klišejski, da jih lahko izgovarjamo en stavek pred junaki na platnu, da logičnih lukenj ne omenjamo.
Toda videti je, da ne gre toliko za kiks avtorjev kot namensko taktiko narediti tipičen stripo-vski film, ki zadnje čase harajo v kinih in ki vsi, brez izjeme, prinašajo večstomilijonske prihodke. Zakaj spremeniti uspešno formulo, če deluje? Zato smo deležni prav vsakega elementa stripovske zgodbe, vključno s končnim dvobojem dveh na-človekov, ki sta tako neranljiva, da je že prav dolgčas gledati, kako se 20 minut mlatita brez učinka.
Neverjetni Hulk je tako ka-kofonija hrupa, eksplozij, pesti,
drenja, streljanja in razbijanja - kot nalašč za multipleks kina, kjer bodo zvočniki pokali po šivih in tako (mladega) gledalca dovolj dolgo držali v suspenzu, da sploh opazil ne bo, kako so to moderno različico Dr. Jekyl-la in Mr. Hyda avtorji zanalašč poneumili v navaden teflon.
CID vabi!
Klubski programi
Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni! Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj.
Do konca meseca avgusta je na ogled razstava Koši v mestnem parku -zgodba projekta Mladi & mesto Od sobote, 19. julij 2008, do sobote, 26. julija 2008 Mednarodna mladinska izmenjava
Naslov izmenjave je Dnevnik mladega Evropejca. Izmenjave se bodo udeležili mladi iz Nemčije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije med 15. in 17. letom starosti.
Vsako sredo, od 10. do 12. ure vse počitnice Elektro delavnica
Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. Delavnica je namenjena osnovnošolcem od 12. leta dalje. Četrtek, 31. julija 2008 Izlet na celjski grad
Izlet z vlakom v Celje na grad in v otroški muzej Hermanov brlog bo vodila Viktorija Dabič. Prijave so obvezne. Zbiramo jih do 29. julija 2008. Izlet je primeren za osnovnošolce in njihove starše oz. dedke in babice. Delavnice v CID Ptuj v avgustu: Začetni tečaj bobnanja
Osnove igranja na afriške djembe bodo mladi spoznavali z Borisom Magdalencem. Potrebne so prijave, cena je 15 . Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008. Primerna je tako za osnovnošolce kot ostale mlade.
Začetni tečaj španščine
Osnove pogovorne španščine za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 . Delavnica bo potekala od 25. do 29. 8. 2008 od 10.00 do 11.30. Primerna je za mlade. Začetni tečaj flamenka
Osnove temperamentnega španskega plesa za fante in dekleta. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 . Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008 od 12.00 do 13.30. Primerna je za mlade. V primeru obiskovanja tečajev španščine in flamenka skupaj je cena 20 !
Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. ODPIRALNI ČAS CID PTUJ
od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure.
KAVARNA CID, ki jo vodi Klub ptujskih študentov, je za vas odprta ob petkih in sobotah, med 18. in 1. uro.
Foto: Dallas
Štajerski TEDNIK
PETRA GAČNIK
LIČINKA LISTARIC IN GRIZLIC
SIRUP IZ RDEČEGA RIBEZA
*
TEKAČICA MARATONA
VELIKO CERKVENO GLASBILO
GRŠKA ČRKA
NAJVEČJA UJEDA ANDOV
DVOKRILNO RUSKO LETALO
BIBLJISKI OČAK
ARABSKA KRAVA
ISLADNSKI PLAVALEC
(ORN)
BOGASTVO GOZDOV
NOGOMETAŠ BAKKE
UROŠ RAK
KISANA KRMA, SILAŽA
NASELJE OB VHODU V BAKARSKI ZALIV
BRITANSKA SPRINTERKA
KAREL ULEPIČ
TKANINA IZ
UMETNE SVILE
PREBIVALKA VRTOVINA
ČEŠKI DA
SREDIŠČE MOLDAVIJE
ŠVEDSKI REŽISER (PETER)
VSAKDANJIK
ZADOVOLJSTVO
DENAR V
AFGANISTANU
TRAVNIŠKA SOLATA
DEL SLIKE
METULJ Z OČESCI
DOLINA
GRETA GARBO
POKLON, DARILO
BLEŠČEČA VULKANSKA KAMNINA
Ugankarski slovačrek: AKORIN = glikozid iz korenike kolmeža; ANATRA = dvokrilno rusko letalo Iz 1. svetovne vojne; ARMIR = drobno vzorčasta tkanina Iz umetne svile; ARNARSON = Islandski plavalec (Orn, 1981-); MADUAKA = britanska sprin-terka (Joice, 1973-); OKSITONA = beseda, naglašena z ostrivcem na zadnjem zlogu; OSKARSON = švedski gledališki režiser in igralec (Peter, 1951-); SPANO = ameriški filmski igralec (Joe, 1946-); URINJ = hrvaško naselje ob vhodu v Bakarski zaliv.
'lejgsj Tuun 'ejieue 'juegue 'jopuo>|
'|op 'e>jenpe|A| 'na '|s>) 'oi 'epog '^ug '9|gjo 'jrojo 'oue 'e>juoiejeuj 'isouiojb 'ss| 'som 'e^uwoiJA 'eujpeusjg 'uosje^so 'eojussoged 'o^suwes 'e|SAV '9uej 'upi 'oueds :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
Zanimivosti
Sin medijsko vplivnejši od mogotca Ruperta Murdocha
London, 15. julija (STA) - Avstralskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha je na lestvici najvplivnejših osebnosti v britanskih medijih prvič prehitel sin James, razkriva lestvica, ki jo je v ponedeljek objavil britanski dnevnik Guardian. Na vrh sta se sicer uvrstila ustanovitelja spletnega podjetja Google, Sergey Brin in Larry Page, poroča francoska tiskovna agencija AFP. James Murdoch, ki med drugim vodi mrežo British Sky Broadcasting (BSkyB), velja za drugo najvplivnejšo osebnost. Avstralec Rupert Murdoch, ki vodi medijsko podjetje News Corp., seje uvrstil na peto mesto, medtem ko njegova hči Elisabeth velja za 27. najvplivnejšo medijsko osebnost na Otoku. Po pisanju Guardiana je James prehitel očeta, delno tudi zato, ker se je Rupert
Murdoch osredotočil bolj na ameriško tržišče. Guardian lestvico sto najbolj vplivih medijskih osebnosti objavlja od leta 2001, pri čemer strokovnjaki upoštevajo gospodarski, kulturni in politični vpliv v
Za Ukrajinca se fotografiranje medveda ni srečno izteklo
Kijev, 15. julija (STA) - Za nekega Ukrajinca se je obisk živalskega vrta tragično končal. Da bi fotografiral medveda, se je namreč spustil za ograjo, nakar ga je žival napadla in pokončala, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tragični dogodek se je zgodil v nedeljo. 27-letni Ukrajinec je preplezal štiri metre visoko ograjo, da bi se v živalskem vrtu približal medvedu. Žival ga je nato napadla, pri čemer so uslužbenci živalskega vrta skušali ustaviti medveda z zlivanjem veder vode nanj, metali so mu tudi koščke kruha, plastenke in druge predmete, je
pojasnilo ukrajinsko ministrstvo za izredne razmere.
Nov rekord v solo prečkanju Atlantika
Pariz, 15. julija (STA) - Francoz Thomas Coville je postavil nov najboljši čas v solo prečkanju Atlantskega ocena na jadra. Za krmilom 32-metrskega trima-rana Sodeb'O je za pot od New Yorka do Velike Britanije potreboval 5 dni, 19 ur, 29 minut in 20 sekund, s čimer je za skoraj devet ur porušil prejšnji rekord. Štiridesetletni Francoz se je tako v zgodovino vpisal kot človek, ki je brez pomoči so-jadralcev na jadrnici najhitreje prečkal razdaljo skoraj 3000 navtičnih milj, za katero je Krištof Kolumb pred dobrimi petimi stoletji potreboval več kot pet tednov. Thomas Coville se je v zaključnih 48 urah pritoževal nad neugodnimi vetrovi, zaradi katerih je moral narediti kar nekaj manevrov, ki so ga stali še boljšega
časa. Vseeno je prepričljivo podrl rekord iz leta 2005, ki ga je prav tako na tri-maranu postavil njegov rojak Francis Joyon.
Na poroko s padalom
New Delhi, 15. julija (STA) - Indijski ženin si je omislil precej nenavaden prihod na svojo poroko - skočil je s padalom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Shisir Mishra, pripadnik indijskih letalskih sil, je z višine 2100 metrov skočil iz helikopterja in pristal nedaleč od doma svoje neveste v Bhubaneswarju, glavnem mestu države Orissa. Mishra je skočil skupaj s tremi prijatelji, padalo pa so odprli šele nekaj sto metrov nad tlemi, kjer jih je bučno pozdravilo nekaj sto svatov. "Zamisel, da bi za svojo poroko naredil nekaj nenavadnega, se mi je porodila, ko sem prebral članek o paru v državi Maharashtra, ki seje poročil v toplozračnem balonu," je dejal Mishra, ki je od neveste ob pristanku prejel šopek.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 19. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 20. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem in novinarjem Martinom Ozmecem -v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 21. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 22. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 23. julij:
5.00 ŠTAJ ERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30
NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
ČETRTEK, 24. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 25. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dinamika časa vam bo narekovala ogromno nekih novosti In kreativne energije. Seveda morate graditi stvari na premišljenosti in uporabiti trezno presojo. Še največ se lahko naučite skozi kreativno delo in se prepustite umetniškim navdihom
Sn BIK
Igra usode bo šla po svoji poti In pridobili boste možnost za osebno napredovanje. Prav zanimivo vas bo opazovati, kajti končno boste vajeti vzeli v svoje roke in tako zaključili določena poglavja. Učite od svojih otrok in negujte notranjega otroka v sebi.
DVOJČKA
Veliko boste na poti in z lahkoto spoznavali ljudi in navezovali kontakte. Časa za počitek ne bo. Aktivno se lotite zadanih nalog in obveznosti. Vabile vas bodo umetniške prireditve. In pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na dejavnosti, ki vas osrečujejo.
RAK
Ljubezen vam bo podarila notranjo moč in dokazali boste, da v sebi skrivate zaklad. Narediti boste morali načrt in se aktivno soočiti z notranjo močjo in energijo. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in v finančnem smislu bo kmalu zapihal lahkoten vetrič.
LEV
Dinamika časa bo tista, ki vas bo umirila in vam podarila neko motivacijo. Okrepila se bo zdrava samozavest in zelo prodorno hitite naprej. Časa za počitek ne bo, ampak se bodo stvari odpirale v novi preobleki. Na delovnem mestu boste dajali veliko. Cvet ljubezni ne oveni.
DEVICA
Razmišljali boste o tem in onem in pridobili neko modrost. Aktivnosti se bodo stopnjevale In časa za počitek ne bo. Tudi če uživate zasluženi dopust, bo veliko aktivnosti. Toda pravilno je, da se sprostite. Vabila vas bodo razpotja gozdnih poti. Ob vami je nekdo, ki vas ljubi.
TEHTNICA
Besede bodo nekaj, kar boste obvladovali in tako se bodo lesketali uspehi diplomacije. Poglobite se v raziskovanje lastne osebnosti in čas je, da se zaveste, da se počasi daleč pride. Ljudje vas bodo učili. Največ se boste naučili od srčnega izvoljenca. Srečen dan: sobota.
ŠKORPIJON
Vaša čustva bodo kot vulkan strasti in dodatne energije. Postopoma gradite na vsem tistem, kar morate še sprostiti in uvideti, da ste na pravi poti. Lotili se boste osebnega čiščenja. Ljubezen bo nekaj, kar se lesketa ob zori nezavednega.
STRELEC
Pričakovati je določen adrenalin in točke usode se bodo zasukale tako, da Imate od vsega sami korist. Energija časa vam bo narekovala tempo in čas je, da se odločite, kaj si želite in kje je bolje počakati. Odpravite se na pohod v gore, tam se bo čas ustavil. Ljubezen - svoboda.
KOZOROG
Vaše misli bodo zelo plodne in načrti uspešni. Tako vas čaka obdobje nekih struktur. Vsekakor ne boste stvari prehitevali, ampak opazovali in tako boste doživeli osebno srečo. Blesteli bodo Kozorogi, ki se odpravljajo v tujino. V ljubezni bo nekaj več skrivnosti.
VODNAR
Svobodno se boste odločili in naredili plan prihodnosti. Delovne obveznosti vas bodo klicale in na vas je, da se odločite, kaj je tisto, kar je bolj in kaj tisto, kar je manj pomembno. Zastavljenim nalogam pa boste v celoti kos. V zasebnem življenju napredujete.
RIBI
Koraki usode se bodo ojačali in tako boste našli v sebi moč In energijo. Pogumni boste In v osnovi verjamete vase. Zanimivo je, da se lahko lotite nekega čiščenja in da se odločite, kdo vašo pomoč zares potrebuje. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo učitelji.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
NASILJE
50 MINUT
ČEBELJI PANJ
URŠIČ
Pongrce • Tretje kmečke igre
Najboljša ekipa iz Gorice
V okviru prireditev ob nedavnem 11. prazniku občine Kidričevo so v Pongrcah pri Cirkovcah pripravili že 3. kmečke igre, ki se jih je tokrat udeležilo 10 ekip, bodrilo pa jih je okoli 350 domačinov in gostov od blizu in daleč.
nekaj stojnic domačih društev in obrtnikov, v počastitev letošnjega občinskega praznika pa je župan Jože Murko ob pomoči predsednika krajevnega odbora Pongrc
ter častnega občana občine Kidričevo Antona Brgleza zasadil drevo divjega kostanja, katerega listi so sicer simbol kidričevske občine.
-OM
Kot je povedala glavna or-ganizatorica Janja Metličar, predsednica društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, so sedaj že tradicionalne 3. kmečke igre, ki so se odvijale ob vaškem domu v Pongrcah, pripravili v sodelovanju z vaščani Pongrc in občino Kidričevo. Poleg številnih domačinov je člane 10 ekip nagovoril župan občine Kidričevo Jože Murko in jim zaželel veliko uspehov in
predvsem prijetno druženje, nato pa so skozi vas pripravili zanimivo povorko starodob-nih traktorjev, nekateri so bili še iz povojnih časov.
Še bolj zanimive in polne humorja pa so bile kmečke igre v petih disciplinah, v katerih so se pomerili člani 10 ekip, in sicer iz Jablan, Sta-rošinc, društva upokojencev Cirkovce, društva podeželske mladine Ptuj, društva podeželskih žena in deklet občine
Kidričevo, ekipa Kungote pri Ptuju, društva podeželske mladine Maribor, društva podeželske mladine občine Kidričevo, ekipa Fantov izpod šanka ter ekipe krajanov Cir-kovc, Gorice pri Pragerskem in sosednje občine Rače.
Svoje znanje in spretnosti so dokazovali v opravljanju nekdanjih, že skoraj pozabljenih kmečkih opravil, in sicer žaganju drv, sestavljanju »loj-trskega« voza, nošenju mleka
Poletna potepanja so dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Otroci so tako v juliju obiskali že tur-niški in ptujski grad, ptujski trg in ulice. Prav tako nameravajo obiskati Panoramo na Ptuju, gozdno učno pot pri Knezovem ribniku in mesto Celje. Ob spremstvu Dabiče-ve otroci združijo prijetno s koristnim, in sicer spoznavajo pomen gradu, muzeja, okraskov, rastlin, književnosti, dreves, ribnika in mestnega jedra. Otrok lahko s poletnim potepanjem pospeši osebno kreativnost ter nivo izobraževanja. Pomembno je druženje z vrstniki, da otrok med poletnim časom ne sameva doma. Osnovnošolci potrebujejo določeno vrsto dejavnosti med poletjem, saj lahko tako koristno preživijo svoj počitniški čas. Skupina otrok se vsak četrtek zbere v CID oziroma v parku pred njim. Udeleženci potrebujejo udobno obutev, zaščito pred soncem in vodo. Dabičeva predlaga, da starši pred izletom otroka zaščitijo pred sončnimi žarki ter malčku priskrbijo malico, saj potovanja trajajo približno štiri ure. Na kratek izlet otrok pa vabi tudi starše. Naslednjo
počitniško potepanje malčkov bo v četrtek, 17. julija, in sicer sledi pohod na Panoramo s Potrčevimi zgodbami.
Ustvarjalne delavnice
Ulične delavnice so ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, kjer se v juliju otroci družijo, igrajo in izvajajo rekreacijo z mladimi prostovoljci. Eden izmed prostovoljcev je mladi voditelj otrok Andrej Lamut, ki dodaja, da je bistven namen delavnic preživljanje prostega časa otrok v naravi in ne doma pred računalniki. Na uličnih delavnicah otroci igrajo športne igre, izdelujejo različne iz-
v kanglici, zabijanju žebljev v štor ter pobiranju krompirja ali po domače boba z njive. Pri tem se je najbolje odrezala ekipa iz Gorice, ki je prejela posebno nagrado, vsi tekmovalci pa so v zahvalo za sodelovanje prejeli pravi »kofrček« kot plačilo za dobro opravljeno delo. Obiskovalci od blizu in daleč, ki so ves čas vneto navijali za posamezne tekmovalce, pa so si lahko ogledali
Foto: M. Ozmec
Veliko smeha je bilo tudi ob triparni hoji na deskah.
Ptuj • Počitniško dogajanje v CID-u
Koristno preživljanje prostega časa
Center interesnih dejavnostih Ptuj tudi to poletje ponuja pester program, namenjen predšolskim otrokom in mlajšim osnovnošolcem. Otroci lahko svoj prosti čas izkoristijo tudi z udeležbo na poletnih potovanjih in uličnih delavnicah.
Foto: M. Ozmec
Največ znanja in predvsem moči je bilo treba dokazati pri ročnem žaganju hloda.
Voditelji uličnih delavnic poskrbijo za večjo kreativnost in druženje otrok.
Utrinek z grafične delavnice
delke, rišejo in se zabavajo. Število udeležencev, ki obiskujejo delavnico, se giblje med deset do dvajset otrok dnevno. Delavnice potekajo vsak dan na različnih lokacijah od desete do dvanajste ure dopoldan.
Ta teden je potekala tudi-Grafična delavnica s temo Sledi - Tiskamo z enostavnimi grafičnimi tehnikami pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič. Namenjena je bila osnovnošolcem, ki želijo doseči večje likovno izražanje. Vidovičeva je povedala, da grafični izdelki otrok zmeraj predstavljajo motive in teme, povezane z mestom Ptuj. Tako so mladostniki že prvi dan delavnic pričeli risati ptujskega kurenta. V naslednjih dneh so se lotili tehnike drgnjenja tiska s pečati, šablonami in naravnimi materiali. Zadnji dan grafične delavnice bodo malčki naredili skupinsko grafiko in jo danes, 18. julija, skupaj predstavili na razstavi na prostem, v primeru dežja pa v razstavnem prostoru CID. Delavnica ta teden poteka vsak dan na različnih lokacijah, od desete do dvanajste ure dopoldan.
Ines Selič
Ptuj • Mednarodna mladinska izmenjava
Obeta se pester teden
Center interesnih dejavnosti Ptuj bo od jutri naprej teden dni gostitelj mednarodne mladinske izmenjave z naslovom Dnevnik mladega Evropejca - A Diary of a Young European.
V tednu dni bo 28 mladih in 6 spremljevalcev iz Nemčije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije skozi različne aktivnosti spoznavalo različne kulture, izmenjevalo življenjske izkušnje in tkalo nova prijateljstva. Svoja doživljanja bodo nato strnili v kratkih dnevnikih, v katerih bo zapisan delček njihovih izkušenj pred izmenjavo, med njo in po njej. Po tednu dni druženja bo CID Ptuj
iz pisnih in vizualnih zabeležk udeležencev oblikoval digitalno gradivo, ki ga bo spremljal tudi slikovno opremljen skupinski dnevnik. Gradivo, ki bo strnjeno pod naslovom Dnevnik mladega Evropejca, bo neposredno predstavilo učinke mednarodne izmenjave na njene udeležence, izdelano pa bo predvidoma do konca septembra letošnjega leta. Med izmenjavo bodo potekale raz-
V okviru ene izmed mednarodnih izmenjav so mladi na Ptuju okrasili tudi koše v mestnem parku.
lične delavnice, športne igre, medkulturni večeri, družabni večeri in kulturni dogodki.
Šola po meri mladih
Tema projekta je evropska zavest in družbena vključenost, udeleženci izmenjave pa so mlajši srednješolci, ki bodo v omenjeno temo vključili tudi primerjavo šolskih sistemov ter lastne prakse in izkušnje, ki jih bodo soočili z izkušnjami drugih udeležencev. Namen projekta je poiskati primere dobre prakse in predstaviti ideje o šoli, po meri državljanov Evrope. Ob tem bodo mladi ustvarjalci primerjali tudi oblike in možnosti vključevanja v mladinsko delo v svojih okoljih in predstavili možnosti aktivne participacije mladih v družbenem okolju, v katerem živijo.
Program v največji meri financira Program Mladi v akciji, katerega nosilec je Evropska komisija, v Sloveniji pa za njegovo izvajanje skrbi Nacionalna agencija Movit. Sofinancer projekta je Mestna občina Ptuj.
Dženana Bečirovič
Foto: IS
Foto: DB
Foto: IS
Dominkova domačija • Tržni dan lukarc
Svete gore • Romanje društva
Legenda o lüku se ohranja Izpolnjena zaobljuba
V torek je v sklopu praznovanja ob 13. prazniku občine Gorišnica na Do-minkovi domačiji potekal Tržni dan lukarc. Lukarce so prikazale pletenje liika, Jesenski biseri so poskrbeli za dobro glasbo, Folklorna skupina Prosvetnega društva Ruda Sever pa za ples.
Lukarjem se ni bati za obstoj tradicije, saj bodo mlade lukarce nadaljevale izročilo.
Foto: Patricija Babosek
Ptujski liik je domače ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju za prodajo pridelujejo že čez 200 let. Po starih legendah, ki krožijo med domačini, naj bi jo na to območje prinesli Turki.
Tržno pridelovanje luka (čebule) se je na tem območju najbolj razširilo v začetku prejšnjega stoletja. Po pisanju Antona Ingoliča, ki je v teh krajih živel in delal, se je pridelovanje pričelo v Dornavi kot središču lukarije in se od tam razširilo po Ptujskem po-
lju, najprej v Mezgovce, nato v Moškanjce.
Ni naključje, da se vsako leto zbirajo prav na Domin-kovi domačiji. Najstarejša panonska hiša, grajena v panonskem stilu, ki je stara 300 let, je ponos in tradicija vaščanov. Tu se je rodila in živela tudi njihova sovaščan-ka Angela Arnuš, ki je letos žal ni več med njimi. Prisotni so ji izkazali čast z minuto molka. Rdeča nit kulturnega programa je bila ljudska pesem, nastopile so pevke Pro-
svetnega društva Ruda Sever, ki pa so letos v goste povabile tudi svoje glasbene prijatelje; pevke KD Jezero iz Ptuja ter pevce in godce KD Mala vas trio Vetrnica. Nastopili so tudi člani Folklorne skupine Prosvetnega društva Ruda Sever. Po končanem kulturnem programu se je nadaljevalo družabno srečanje, lukarce so postregle z brezplačno malico, za zabavo pa so skrbeli Jesenski biseri.
Patricija Babosek
Juršinci • Obeležili zaključek šolskega leta
Nagrada za uspešno delo
Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci sta ob koncu šolskega leta združili moči in skupaj izpeljali prireditev, ki so jo posvetili več dogodkom: dnevu državnosti, Trubarjevemu letu in dnevu šole.
Na prireditvi sta župan občine Juršinci Alojz Kavčič in predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen podelila 97 pohval učencem, ki so zastopali šolo in občino izven njenih meja. Zaslužena priznanja so pode-
lili tudi desetim zlatim odlič-njakom, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom. Zanimive prireditve, ki so jo pripravili učenci in njihovi učitelji, se je udeležil tudi podpredsednik Nogometne
Na romanje k Svetogorski Materi Božji na Svete gore nad Bistrico ob Sotli smo se člani društva za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka odpravili 4. julija letos. Na nedeljo, ki je posvečena vsem Slovencem po svetu, smo svojo pot končali v cerkvi Svetogorske Matere Božje na Svetih gorah.
Po dolgih letih potovanj in dela v tujini se je naš prijatelj Franc vrnil v rodno Slovenijo, kjer bo preživel zasluženo pokojnino. Zaobljubil se je, da se pojde zahvalit Svetogorski Materi Božji na Svete gore. Ko nam je zaupal svojo namero, se nas je nekaj takoj odločilo, da pojdemo z njim. Poleg Franca so nas za romanje k Svetogorski Materi Božji navdušile zgodbe starejših ljudi, ki so velikokrat pripovedovali, kako so romali na Svete gore večkrat na leto. Pot nam je postala izziv, da preizkusimo naša telesa in našega duha. Vsak izmed nas pa je poleg tega imel še kakšen močnejši notranji razlog, zaradi katerega je poromal na to pot.
Tako smo se po več kot 30 letih ponovno podali na romanje od Skorišnjaka, kjer stoji kapela sv. Urbana, do Svetogorske Matere Božje nad Bistrico ob Sotli, in sicer 4. julija letos v popoldanskih urah. Ker je bilo pred nami okrog 60 km poti, smo v petek zvečer prenočili pri prijatelju Janku Zemljiču pod Donačko goro in v soboto navsezgodaj nadaljevali pot proti Bistrici
Zbrani romarji skupaj z družinami in župnikom iz župnije sv. Petra pod Svetimi gorami pred cerkvijo Svetogorske Matere Božje na Svetih gorah
ob Sotli. Tam nas je v poznih večernih urah prijazno sprejel tamkajšnji župnik, gospod Damjan, in nam prijazno ponudil prenočišče.
Na nedeljo, ki je posvečena vsem Slovencem po svetu, smo se zjutraj udeležili sv. maše v cerkvi sv. Petra pod Svetimi gorami. Ob 11. uri pa smo se skupaj z našimi družinami udeležili sv. maše v cerkvi Svetogorske Matere Božje na Svetih gorah. Tako je bil
naš cilj izpolnjen.
Na tem mestu se zahvaljujemo našim družinam in prijateljem, posebej pa župniku Damjanu in Janku Zemljiču za topel sprejem in prenočišče.
Obuditi želimo romanje k Svetim goram, zato se bomo na romanje ponovno podali prihodnje leto. Vsi, ki imate kakršen koli razlog za obisk Svetogorske Matere Božje, vabljeni, da se nam pridružite.
Romarji iz Skorišnjaka (župnija sv. Andraž v Halozah)
Dornava • Streetball Dornava 2008
Z žogo pod reflektorji
Dornavsko osnovnošolsko igrišče je zadnjo junijsko soboto gostilo mlade košarkaške navdušence, ki so se pomerili najprej v izločevalnih tekmah, nato pa še v metanju trojk posamično.
zveze Slovenije mag. Stanko Glažar, ki je OŠ Juršinci podelil nagrado za uspešno delo. Po končanem uradnem delu se je zabava nadaljevala z nastopom mladega glasbenika Petra Januša.
Dženana Bečirovič
Že popoldne se je zbralo 12 ekip, ki so se razvrstile v štiri tekmovalne skupine. V polfi-nalnih igrah sta bili najboljši ekipi Maribor Team in Halo-žani, na koncu pa je zmaga pripadla prav slednjim. Tretje mesto si je priigrala ekipa
DPF v tekmi proti ekipi SS.
Prav zadnja, finalna tekma je potekala že pod sojem žarometov in takrat se je ob igrišču zbralo že precej občinstva.
V metanju trojk pa se je pomerilo 22 igralcev. Vsak je
moral v pol minute vreči na koš pet žog, šteli pa so seveda le zadeti koši. Kot najboljši se je izkazal Denis Zorko, za njim pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Matej Metli-čar in Denis Hrga.
SM
Deset zlatih odličnjakov
Foto: arhiv Na popoldanskem vročem soncu so najprej vztrajali le igralci, šele proti večeru so se začeli zbirati tudi obiskovalci turnirja.
Foto: SM
Milano • Predstavitev Slovenije v poveljstvu NRDC-TA
Slovenci sodelovali na International Day
Prvi julijski vikend je v poveljstvu NATO korpusa za hitra posredovanja v bližini Milana minil v znamenju druženja različnih kultur držav članic zveze Nato. V okviru mednarodnega dneva so namreč posamezne države v goste povabile predstavnike kulturnih skupin, ki so širši javnosti predstavile kulturno in kulinarično izročilo držav, ki so prisotne v Natovem poveljstvu v Solbiate Olona. Skupno se je predstavilo petnajst držav, posebna poslastica pa je bil nastop nizozemskega Kraljevega orkestra zračnih sil.
Slovenska predstavitev, v kateri so sodelovali Folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci, Tamburaši iz Velike Nedelje, Turistično društvo iz Ormoža in Kulturno društvo Janeza Trstenjaka iz Huma, je bila namenjena 17-letnici samostojnosti Slovenije, dnevu državnosti in zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Kot je pojasnil podpolkovnik Marijan Ivanuša, ki je v poveljstvu zveze Nato v Milanu zadolžen za logistiko, je tako imenovani International Day namenjen predvsem širjenju medkulturnega dialoga in prijateljstva. ''Odkar sem sam v poveljstvu, je ogromno mojih prijateljev že spoznalo Slovenijo, jo obiskalo in o njej govorijo z velikim navdušenjem, kar ni samo priznanje zame, pač pa za vso državo,'' je pojasnil. Tako številni njegovi prijatelji poznajo našo prestolnico, Maribor in Postojnsko jamo, tudi Plani-
co, ki je s finalno tekmo letos navdušila Američane. »Lahko rečem, da se je dober mesec po prireditvi v poveljstvu govorilo samo o tem,'' je dejal Ivanuša. Tokratni mednarodni dan je potekal že šesto leto zapored, Slovenija se je letos predstavljala tretjič, odzivi pa so vsako leto boljši. ''Mnogi prijatelji so obiskali našo stojnico in mi čestitali za dobro predstavitev. Najbolj so navdušeni nad slovensko glasbo in kulinariko, pa tudi vina s štajerskega konca so naletela na dober odziv.« V šali pravi, da je njegova pisarna v vojaški bazi tudi neke vrste turistični urad. »Slovenija je sicer majhna, ampak kljub temu dobro prepoznavna in znana kot čudovita dežela. To nam je vsekakor v ponos, naša naloga pa je to negovati in tovrstno miselnost ohranjati pri tujcih,« je zaključil Ivanuša.
Natalija Škrlec
Maribor • Pater Rufus Pereira na obisku
Seminar o notranjem ozdravljenju
Pod naslovom S kakšno močjo in v čigavem imenu bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. julija, na Vrbanski cesti 30 srečanje z indijskim katoliškim duhovnikom, karizmatikom, katerega področje delovanja je že več kot 30 let molitev za notranje ozdravljenje in osvoboditev.
"Vsako človeško bitje potrebuje notranje ozdravljenje. Notranje ozdravljenje je ključ do celostnega ozdravljenja člo-
veka. Velikokrat oseba ne more ozdraveti telesno, če ni prej ozdravljena čustveno. Mnoge naše fizične bolezni niso bolez-
ni, ampak simptomi čustvenih in duhovnih bolezni. In ko se zgodi notranje ozdravljenje, izginejo tudi simptomi na fizičnem telesu. Velikokrat se nekdo ne more znebiti kakšne trajne grešne razvade, če ni prej notranje ozdravljen. Ko se zgodi notranje ozdravljenje, izginejo tudi grešne razvade. Oseba se pogosto tudi ne more znebiti denimo odvisnosti od drog, alkohola, stranpoti na področju spolnosti itd., dokler nismo molili za njeno osvoboditev. Takšna oseba potrebuje najprej notranje ozdravljenje od stvari, ki jo odpirajo demonskim vplivom," pove p. Rufus,
Šestdeset let Zveze borcev
Borci praznujejo
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja praznuje letos 60 let svojega obstoja in delovanja. V tem obdobju je bilo kar nekaj prelomnic. Naj jih na kratko predstavim.
Leta 1948, 4. julija, je 984 delegatov na prvem kongresu ustanovilo Zvezo borcev NOV Slovenije kot družbeno politično organizacijo. Tedaj je bilo v Zvezi 792 krajevnih organizacij, v 27 okrajih in treh mestih s 120.000 člani.
Leta 1974 je Zveza borcev ob uvedbi delegatskega sistema postala v občinskih in
republiški skupščini sestavni del oblasti.
Leta 1989 je spremenila svoj status iz družbeno politične organizacije v organizacijo civilne družbe in ohranila enotnost ne glede na politično pripadnost članov.
V letih 1990 in 1991 je odločno podprla prizadevanja za osamosvojitev Slovenije, obsodila agresijo JLA, izstopila iz Zveze borcev NOV Jugoslavije. Podpirala je narodno pomiritev, obsodila povojne poboje, se uprla reviziji zgodovine, manipulaciji z mrtvimi in razvrednotenju
ki je cerkvene študije filozofije, teologije in Svetega pisma končal v Rimu, kjer je dosegel tudi doktorat znanosti. "Medicina in zdravniki so božji dar za nas, zato ne pravim, da naj molitev nadomesti zdravnika," opozarja p. Rufus. "Kadar se soočamo z nemočjo medicine, prosimo Boga, naj naše ozdravljenje dopolni s svojo močjo. Videl sem veliko ljudi, za katere so zdravniki rekli, da jih ne morejo ozdraviti in da tudi ne vedo, kaj je z njimi narobe. In v takem primeru nam notranje ozdravljenje nudi odgovor. Pogosto psihiatrija potrebuje mesece in leta, kar tudi veliko stane. To bi
lahko pomenilo, da se Bog zavzema le za bogate. Tukaj pa imamo veselo novico o notranjem ozdravljenju za revne."
Profesor Svetega pisma podiplomskega študija na treh teoloških inštitutih je bil več let zaposlen kot predstojnik štirih višjih šol v Mumbai v Indiji. Leta 1972 je prišel v stik s katoliškim karizmatičnim gibanjem Prenova v duhu. V mednarodnem svetu katoliške karizmatične Prenove s sedežem v Rimu je nasledil patra Emiliena Tardifa, saj je daleč po svetu poznan po svoji službi notranjega ozdravljanja in osvobajanja. Po vsem svetu vodi seminarje in duhov-
ne vaje za posvečene osebe in laike. Že večkrat je obiskal sosednjo Hrvaško, govoril pa je tudi že v Sloveniji. K nam ga je pred nekaj leti prvič pripeljal Zoran Kodela, karizmatični duhovnik in župnik na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, ki je obiskal njegovo srečanje v Salzburgu.
Organizator dvodnevnega seminarja, ki se bo oba dneva začel ob 9. uri v večnamenski dvorani Škofijske gimnazije v Mariboru, je društvo Prenova v Duhu mariborske nadškofije. Seminar je brezplačen.
FM
NOB. In ta stališča so stalnica v njenem delovanju še danes.
Leta 1992 se je preimenovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB in omogočila članstvo tudi neudele-žencem, zlasti mlajšim - zagovornikom vrednot NOB.
Leta 1994 je bila sprejeta v Svetovno federacijo veteranov, kasneje pa tudi v druge mednarodne organizacije.
Leta 1996 je država priznala Zvezi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč.
Leta 2007 se je Zveza preoblikovala v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB. Tudi za obrambo zgodovinske resnice in spoštovanja do NOB, njenih znamenj in udeležencev.
Leta 2008, ob začetku, je bilo v Zvezi 77 združenj in društev s 750 organizacijami,
60 odbori enot in služb NOV in POS s 51.034 člani, od tega 28.320 iz vrst borcev NOB in žrtev vojnega nasilja ter 22.714 člani, ki niso bili udeleženci NOB. Število teh se iz leta v leto veča, samo v prvem polletju letos za več kot 3000, kar precej tudi na Ptujskem.
Tako Zveza borcev še po 60
letih spada med velike organizacije civilne družbe s pomembnimi družbenimi nalogami. Naj jih nekaj naštejemo: ohranjanje vrednot NOB (domoljubje, svobodoljubnost, protinacifašizem, tovarištvo, solidarnost, enakopravnost, humanost, socialna pravičnost, druge pridobitve NOB; prizadevanje za zgodovinsko resnico o NOB, ki je bila sestavni del velike zavezniške antifašistične koalicije; skrb za spoštovanje udeležencev NOB in njihovih z ustavo in zakoni določenih pravic ...
Centralna proslava ob 60-letnici bo v Ljubljani v Domu španskih borcev v petek, 4. julija, slavnostni govornik pa bo predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik.
Stanko Lepej
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, ugodno, z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
RAČUNOVODSTVO za	s. p., d. o. o. in društva. Nataša	Mernik, s. p., Štuki 23,2250	Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
PRODAM kravo in telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 751 21 51.
PRODAM enoosno kiper prikolico, nosilnost 4100 kg. Informacije na telefon 031 410 351.
KUPIM bikca simentalca, težkega do 130 kg. Tel. 041 875 779.
PRODAMO telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 769 13 91.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM slamo v oglatih balah. Tel. 751 19 61 ali 041 577 008.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke in krmno ogrščico za ozelenitev, cena ugodna. Telefon 02 790 72 21.
PRODAM vozno kobilo črno-bele barve, poni žrebičko, črno-belo, brejo, in tribarvnega žrebca. Tel. 773 09 41.
KUPIM TRAKTOR IN KIPER prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM komplet kletarsko opremo (hidravlično el. stiskalnico, 350 l, pecljalnik, plastične kadi, črpalke, nerjaveče in lesene sode ...). Tel. 051 346 644.
PRODAMO parkovni traktor MTD, uporabljen dve sezoni, opravljen servis, odlično ohranjen. Informacije na telefon 041 532 018.
PRODAM ali menjam za večjo vr-tavkasto brano, širine 180 cm, primerna za manjši traktor. Tel. 740 2 5 90 ali 051 450 465.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,60 €/za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 878 618.
SUHO luščeno koruzo prodam. Tel. 031 302 698.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU prodamo urejeno in prenovljeno 3,5-sobno stanovanje v dveh etažah, v IV. nadst., v izmeri 82,40 m2, leto izgradnje 1984, cena: 98.880,00 EUR. Vse informacije dobite na naslovu Pavel Rimele, s. p., VIKEND, Trstenjakova 5, 02 748 10 13, 041 955 402.
PRODAM štirisobno starejše stanovanje, 129 m2, v bloku, v centru Ptuja. Tel. 051 348 278.
ODDAM dvosobno stanovanje v stanovanjski hiši na Grajeni. Tel. 751 21 51 ali 051 220 017.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v okolici Ptuja v izmeri 1030 kvadratnih metrov. Informacije na telefon 051 319 590.
PRODAM gradbeno parcelo na izredno lepi lokaciji Ptuj-Gorišnica, 1450 m2. Tel. 766 02 71.
GOTOVINSKA POSOJILA ■ Prireditvenik
DELO
a/e
OGRAJE ROGINA PTUJ, zaposlimo nove sodelavce: 1. samostojni monter kovinskih ograj, 2. monter kovinskih ograj - pomočnik. Ponujamo: delo pretežno na terenu, stimulativni OD, delo v urejenem kolektivu, zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. OGRAJE Rogi-na, Rajšpova ul. 15, 2250 Ptuj. Zaželena pisna vloga ali na tel. 02 748 16 80 ali 051 311 900.
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Petek, 18. julij
Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni Ormož, planinsko društvo, planinski izlet na Matterhom v Švici, zelo zahtevna proga, prijave na telefon 041 698 741, izlet traja do 20. julija
Sobota, 19. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, Sončni park pri nekdanjem dominikanskem samostanu, Muzejski vikend za otroke in starše, ogled razstave Gumbi, po ogledu pa si bodo lahko gumbe izdelali sami
17.00 Grajena, na igrišču, Športni vikend na Grajeni, vaške igre, igranje malega nogometa, tekmovanje za najposkočnejšega Grajenčana
19.00 Senešci, vrtna veselica, vabi vas PGD Senešci
21.00 Ptuj, dvorišče stare policijske postaje, Krempljeva ulica, Ovinek 2, za izven
-	Ptuj, CID, mednarodna mladinska izmenjava z naslovom Dnevnik mladega Evropejca, traja vse do 26. julija
-	Velika Nedelja - Senešci, prodajna razstava unikatnih namiznih svetilk
Nedelja, 20. julij
8.00 Grajena, kolesarski maraton po KS Grajena
10.00 do 13.00 Ptuj, Sončni park, pri nekdanjem dominikanskem samostanu, Muzejski vikend za otroke in starše, ogled razstave Gumbi, po ogledu pa si bodo lahko gumbe izdelali sami 13.00 Grajena, na nogometnem igrišču, 16. memorial Romana Krajnca -	Godeninci, turnir v malem nogometu
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM kuhinjo s pomivalnim strojem in štedilnikom. Tel. 041 681 481.
RADIOPTUJ
#<» ¿ftletcc www.radio-ptuj.si
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja, 50 zvezd za otroke, nastopajo narodno-zabavni ansambli: Štajerskih 7, Štirje kovači, Pogum, Slapovi, Vitezi celjski, Navihanke.
Kino Ptuj
Od 14. do 31. julija - zaprto zaradi dopusta.
fllMililIMJiHifflir
C 02/2280110 8o"8"
Razlagova 24, Maribor
3
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke niqa od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnks.p, Ptvkova ulica 19/8,2250 PTUJ
Pohod na najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj
Planinsko društvo Ptuj organizira za vse občane mestne občine Ptuj v soboto, 2. avgusta 2008, ob 9. uri pohod izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m in je najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj. Pohod bomo pričeli na Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do Srednješolskega centra in po Volkmerjevi cesti na Mestni Vrh proti Knezovemu ribniku po označeni gozdni učni poti. Znašli se bomo med vinogradi na Mestnem Vrhu, po gozdu se bomo spustili v Lisičnik na Mestnem Vrhu, nato pa se bomo povzpeli na Grajen-ščak. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele na Grajenščaku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj, kjer je predvidena malica. Pri povratku se bomo spustili do kapele na Grajenšča-ku, od tod pa ob 14.30 z avtobusom nazaj na Ptuj. Pohod bo trajal okrog 3 ure lahke zmerne hoje in nima večjih vzponov in spustov, v nahrbtniku pa imejte pijačo in morda malico. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ter zaščita proti dežju v primeru slabega vremena. Prevoz z avtobusom nazaj do parkirišča pod gradom plačajo sponzorji. Pohod bo vodil Janez Vertič s sovodniki. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne,
razen večjih skupin. Prisrčno vabljeni!
Pohod na Triglav
Planinsko društvo Ptuj organizira pohod na Triglav (2864 m) v soboto in nedeljo, 26. in 27. julija 2008. Prevoz bo organiziran s posebnim avtobusom z odhodom 26. 7. 2008 ob 4. uri s parkirišča pri Železniški postaji Ptuj in vrnitev 27. 7. 2008 v večernih urah.
Pohod bomo pričeli v dolini Vrata pri Aljaževem domu ter krenili proti Triglavskemu domu na Kredarici, kjer bomo prenočili (7 do 8 ur hoje). Naslednji dan se bomo povzpeli na vrh in sestopili preko Doli-ča v dolino Trenta.
Za manjše število zahtevnejših pohodnikov predvidevamo pohod skozi Luknjo preko Plemenic na vrh Triglava in sestop do Triglavskega doma na Kredarici.
Predvideni stroški pohoda so 40 €, ki jih vplačate ob prijavi in pokrivajo organizacijo, prevoz in nočitev.
Prijave do 18. julija 2008 v društveni pisarni, Prešernova ulica 27, Ptuj.
Za udeležence je potrebna oprema za visokogorje. Podrobnejše informacije dobite ob prijavi oz. pri vodji pohoda Janezu Vertiču. Pohodnike vodijo vodniki PD Ptuj.
Janez Vertič
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
PRODAM in dostavim suha bukova drva. Tel. 03 582 6557.
PRODAM odojke, težke od 45 do 50 kg. Tel. 041 403 197.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2006	19.200,00	AVT. DVOJ.KL	SREBRNA
FIAT PUNT01.2	2003	4.480,00	KLIMA	RDEČA
MINI ONE 1.6	2003	9.750,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU	2005	10.980,00	AVT. KLIMA	KOV.SIVA
OPEL VE™ KARAVAN 1.9 CDU	2005	12.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDU	2006	15.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061.81	1999	3.680,00	KLIMA	KOV. RDEČA
RENAULT CLI01.5 DCI 5 VRAT	2004	6.390,00	KLIMA	KOV. SRE. MODRA
RENAULT ESPACE 2.2. DCI	2005	13.800,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	8.990,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2004	10.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLVO S-BO 2.5 D	2000	8.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF IV 1.4	1998	3.850,00	2XAIRBAG	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005	12.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VWTOURAN 1.9TDI	2004	12.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CITROEN XSANTIA 2,0 TCTVSX	1996	1.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
ŠKODA OCTAVIA 1,820V UM.	1999	3.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
R.AUT. MEGANE 1,5 DCI GRAND.	2004	8.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA BREAK 1,6¡	1999	3.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 i SX	2003	6.390,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1,8 20V UM.	1999	4.390,00	KLIMA	KOV. T. SIVA
HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi	2002	4.920,00	KLIMA	KOV. ZLATA
CHEVROLET AVE01.416V	2006	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
CITROEN SAX01,1	1999	1.990,00	SERVO VOLAN	BELA
RENAULT TWING01,2	1998	2.090,00	AIRBAG	KOV. ZELENA
CITROEN C5 BREAK 2,2 HDI EXKLUS.	2002	7.990,00	AVT. DELČJ.	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI	2000	5.140,00	KLIMA	RDEČA
FIAT PUNTO 55 S	1995	1.630,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	3.760,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORDESC0RT1,616V	1998	2.490,00	KLIMA	BELA
VW COMFORT PASSAT 1,8 T LIMUZ.	1998	4.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODER
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNA. LUX	2004	9.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4i QUIKSILVER	2003	6.580,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD MONDE01,8 LIMUZINA	1999	2.920,00	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF III 1,8 CL	1996	2.800,00	KLIMA	RDEČA
FORD FIESTA 1,3	1998	1.770,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
RENAULT TWING01,2	2004	5.270,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	6.560,00	KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN POL01,212V	2002	6.150,00	KLIMA	RDEČA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAe,,	OPREMA	BARVA
AUDI A 3 2,0 TDI	2004	13.990	DVOJ. KUMA	ČRNA
AUDI AB 1.8 T	1998	5.900	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2005	22.990	AVT. KLIMA	KOV.SBEBBNA
BMW SERUA 5:525 D XSEN0N	2004	21.990	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN XANTIA 2.01EVISX	1998	2.490	KUMA	KOV. T. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXCLÜSIVI2004		9.490	AVT. KUMA	KOV.SBEBBNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	7.690	KUMA	KOV.SV.MOBBA
MERCEDES RAZ. E 270 CDI	2002	16.990	AVT. KUMA	KOV.SBEBBNA
MERCEDES RAZ. E-KARAVAN 270 CDI	2003	17.990	XENON * NÄVI	ČBNA
MITSUBISHI GALANT 2,0	990/2000	5.290	AVT. KUMA	KOV.SBEBBNA
ŠKODA FABIA 1,4	2005	6.990	KUMA	KOV.SBEBBNA
VW GOLF V 2,0 TDI	2004	12.990	AVT.KLIMA	KOV. ČBNA
VW PASSAT 1.9 TDI NÄVI	2006	18.990	AVT.KLIMA	KOV.T.MODBA
VW SHARAN 1,9 TDI TREND UNE	2003	12.990	AVT.KLIMA	KOV.T.MODBA
TOYOTA YARIS 1.3 WTi	2002	6.290	KUMA	KOV.SBEBBNA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
a VINSKI IN HIPOTEKARNI |
Mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
IZDELAVA KUHINJ PO MERI
(IVERAL, MEDIAPAN, OPLAŠČENA VRATA)
Pokličite za izmere in predračun
041 681 481! Zelo ugodna cena!
Paros informatika d.o.o. Osojnikova cesta 21 2250 Ptuj
TV
^fsuïsMpj Sfejopsife IljEßsijfflJü ^míffiim&fj
SPORED ODDAJ
PETEK 18.7.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 10.7.
8.00 Košnja všturmovcih kot nekoč 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 550 let vasi Borovci
NEDELJA 20.7.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Koncert Godbe na Pihala Domava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 V dobri družbi - TD Polenšak
PONEDELJEK 21.7.
8.00 Lancova vas 3. del 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 550 let vasi Borovci
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Znamka
Barva
Letnik Cena.
gume kumho -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003 6.750 AVT.KLIMA5VRAT	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.6	2001 6950 KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002 6.400 KLIMA	KOV. SREBRNA
TW1NG0 1.2	2000 2990 -	KOV. RUMENA
AUDI A3	2000 7850 KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
VW POLO 1.2	2002 6.890 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 1	2001 6890 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004 13.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2003 12.290 AVT.KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 1	2002 7.250 AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2002 7.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.7 D	2002 5.890 KLIMA	ČRNA
AUDI A4 KARAVAN	2004 16500 KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3071.61 LASTNIK 2001 6.990 AVT.KLIMA5VRAT	K0V.S REBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 9.750 KLIMA	BELA
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006 16.900 KLIMAH SEDEŽEV	BELA
F0RDC-MAX	2004 9800 KLIMA,	KOV. SREBRNA
VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004 15.900 KLIMA 1 LASTNIK	BELA
CITROEN XSARA PICAS0 2.0 HDI 2000 6890 KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C3	2003 5.990 KLIMA	KOV .RDEČA
OPELMERIVA 1.61 LASTNIK 2004 7.890 KLIMA	KOV.MODRA
AUDI A3 2.0 TDI	2003 13.490 AVT.KUMA	KOV. RUMENA
CITROEN C31.4	2003 6.590 KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071.6	2001 6.900 KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005 16.990 KLIMA5VRAT	KOV.SIVA
VWT0URAN1.9TDI	2004 13.900 KLIMA	KOV. ČRNA
AUDIA32.0.TDIS-LINE	2004 14.900 KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI	2006 16.500 AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
VWTOUREG2.5TDI	2008 41.900 KLIMA	KOV.SIVA
VW POLO 1.2	2002 6.800 KLIMA5VRAT	RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL
FIAT PANDA YOUNG (40 Kw) FORD FOCUS 1.6 TDCI STYLE KARAVAN DMW 320 D FUTURA KARAVAN PEUGEOT 407 SW 2.0/16V HDI SPORT PEUGEOT 407 SW 2.0/16V HDI SPORT FIAT STIL01.9 JTD ACTUAL KARAVAN RE SCENIC 1.5DCPKRI EXPRESSION RE CLIO 1.2/126VDYNA. (VEČ VOZIL) RE LAGUNA 1.9DCI/130KM KARAVAN RECLIO 1.2/16V EXTREME RE SCENIC 1.5DCI/100KM EXPRESSION DMW 530 D LIMUZINA RE SCENIC 1.9DCI PRIVILEGE LUX OPELASTRA 1.7THCI KARAVAN
LETNIK	CENA	KM	BARVA
2003	3.400	61.922	BELA
2006	9.900	88.282	ČRNA
2004	12.900	37.342	ČRNA
2006	14.500	123.260	ČRNA
2005	12.900	127.955	SREBRNA
2005	6.400	127.847	SIVA
2004	7.500	137.720	SV. SIVA
2007	007.500	0-15.000	VEC VOZIL
2006	13.400	47.268	SREBRNA
2005	6.150	66.000	ČRNA
2005	8.200	196.645	SIVA
2004	22.000	117.000	SV. SIVA
2005	11.700	62.578	GRAFIT
2006	10.900	156.800	SREBRNA
Velika izbira motorjev in skuterjev!
SONČNI
STUDIO
i
L i » %
8-22
nedelja 14-22
Potrčeva cesta 11, PTUJ
PRI BARU GABROVEC
VRHUNSKI SOLARIJI
"V Jtfi^
L >aC	Sonce, klima, glasba
in prijeten vonj, vse v enem.
Antar, d. o. o., s Ptuja išče
več deklet
za delo v salonu za oblikovanje telesa.
Od vas pričakujemo: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in urejenost. Nudimo stimulativno plačilo, delo v urejenem delovnem okolju, izobraževanje, možnost napredovanja. Če vas mika, da bi se nam pridružili, prosim, pošljite svoj življenjepis na elektronski naslov: andrejrutar@siol.net ali telefon 041 948 906.
www.radio-tednik.si
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno je ostal.
SPOMIN
17. julija je minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Janez Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi tvoji
www.radio-tednik.si
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
18. julija mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga
Marija Krajnc
IZ PARADIŽA 93
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Hčerka Anica z družino
Ne jočite na mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoč vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na klasu, rahli dež jeseni. Ne jočite na mojem grobu, nisem tukaj.
In ni slovo, kar v srcu ostane, in ni slovo, ko srce zastane. Slovo je, ko pozabiš!
ZAHVALA
Omagal je mož, oče, dedek in pradedek
Franc Lozinšek
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki ste mu poklonili najlepše trenutke življenja. Hvala vsem, ki ga hranite v spominu.
Tvoji
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Spomin ... Edini, ki ostane, močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
15. julija in 25. julija 2008 mineva 1 leto žalosti, odkar sta za vedno odšla od nas draga ata in mama
Anton in Ljudmila Fideršek
IZ TRŽCA 34
Ni vaju več na pragu,
ni vaju več v hiši,
nihče več vajinega glasu ne sliši,
zato pa pot nas vodi tja,
kjer rože vama cvetijo
in sveče v spomin gorijo.
Vsi, ki smo vaju imeli radi
Ta svet nam ne zadošča; je samo začetek, samo obljuba prihodnjega. Vemo, da obstaja še veliko več, kakor pa je to,
kar s svojimi čuti vidimo, slišimo in tipamo:
vesoljstvo angelov, svetnikov, svet veličastva in lepote, prestol Jezusa Kristusa.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
Terezije Bezjak
IZ GAJEVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti slovesa, ji poklonili lepo misel, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam z besedami in dejanji lajšali naše najtežje trenutke.
Vsi njeni

Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Tosič, dr. dent. med. v Majšperku
ZAHVALA
Ob zahvali umrlega
Ivana Majcna
IZ VIDMA PRI PTUJU 3 C
v petkovi izdaji Štajerskega tednika, dne 11. julija, je prišlo do napake pri navedbi žalujočih. Pravilno je:
Žalujoči žena Milka, sinovi Aleksander, Danilo in Egon z družinami
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega strica in botra
Franca Peinkiherja
IZ ZG. PRISTAVE 1
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in sodelavcem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanj in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za vaše darovano cvetje, sveče, sv. maše in za izraženo sožalje.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, hvala ŽU Videm za lepo opravljen obred in molitve, hvala pevcem Feguš, gospodu Šegulu za besede slovesa in godbeniku za odigrano melodijo.
Hvala za darovano cvetje in sveče, hvala podjetju Talum in Sindikatu, hvala podjetju Revital, DU Dolena, hvala DI Majšperk in Kidričevo. Hvala dr. Galunovi in dr. Frasu za pomoč.
Hvala tudi kolektivu gostišča Majolka za razumevanje v težkih trenutkih.
Posebej pa še iskrena zahvala vsem vam, ki ste si vzeli čas v obdobju njegove bolezni, ga obiskovali in mu vsak na svoj način poskušali pomagati. Bog naj vam povrne! Ostal boš večno med nami.
Tvoji najdražji
Boriti dolgo si se znala, a v julijskem popoldnevu nemočno si zaspala. Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, botrce, tete in svakinje
Marije Korenjak
IZ SLATINE 11, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, g. dekanu, govornikoma za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Zahvala tudi kolektivom Doma upokojencev Ptuj, KZ Ptuj in Perutnine Ptuj.
Posebej se zahvaljujemo dr. Frasu, Majdi Hriberšek in osebju ginekološkega oddelka SB Ptuj. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani.
Žalujoči: njeni najdražji
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je sklenil svojo življenjsko pot dragi brat in stric
Anton Kojc
IZ PODLEHNIKA 76 B
Od njega se bomo poslovili v petek, 18. julija 2008, ob 15. uri pri Sveti Trojici na Gorci.
Žalujoči: brat Franci z ženo ter nečaka Vanja in Aleš z družinama
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre, le daleč je...
Solza kane iz očesa,
odšel si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz,
ti mirno spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo,
dokler se med zvezdami ne srečamo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega dedka, pradedka, tasta, brata, botra, strica in bratranca
Antona Matjašiča
IZ GRLINCEV 20 22. 4. 1931 t 28. 6. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku Štefanu Casarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Zvonku Zorcu ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju.
Vsi žalujoči
Tista zvezda tam žari kot ti, tam nebeške tvoje so poti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Marije Korošec
(29. 11. 1940 - 6. 7. 2008) IZ MARKOVCEV 4 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili spominu nanjo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsakršno pomoč.
Posebna zahvala sorodnikom za srčno dobroto, duhovniku g. Francu Obranu za opravljen obred in sv. mašo, Urbanu, govornicama ge. Slavici in ge. Danici za izbrane besede slovesa, cerkvenim pevcem, mlademu glasbeniku in pogrebnemu podjetju.
Vsem še enkrat iskrena HVALA!
Žalujoči: sin Franci in hči Ida z družino
Ptuj • Proces proti petnajsterici že tretjič preložen
Štirje v priporu že 6 mesecev
Na okrožnem sodišču v Ptuju je bil v sredo, 16. julija, že tretji neuspeli sklic glavne obravnave zoper skupino 15 obdolžencev, ki naj bi zagrešili kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države Slovenije po 311. členu kazenskega zakonika, oziroma naj bi prek državne meje pretihotapili večje število tujih državljanov.
Foto: M. Ozmec
Razpravna dvorana št. 24 je bila tudi tokrat polna do zadnjega sedeža, ker pa enega od petnajstih obdolženih spet ni bilo, bo peti sklic šele v septembru.
Kot je za Štajerski tednik povedal predsednik sodnega senata, okrožni sodnik Marjan Strelec, gre za skupino 15, v glavnem mlajših oseb iz okolice Murske Sobote, Celja, Maribora in Velenja, ki naj bi v času od 27. julija 2007 do januarja 2008, torej letos, čez slovensko državno mejo iz sosednje države Hrvaške, Italije in Avstrije ali v njo na različne načine nelegalno spravili na eno ali drugo stran meje, torej pretihotapili večje število oseb, v glavnem tujih državljanov in si s tem pridobili premoženjsko pravno korist najmanj v višini 57.000 evrov.
Žal pa po dveh neuspelih sklicih 26. junija ter 3. julija letos tudi tretji sklic javne glavne obravnave v sredo, 16. julija, ni bil uspešen, saj se eden od petnajstih obdolžencev M.G. ponovno ni odzval pozivu sodnih oblasti, neuspešni pa so bili tudi policisti, saj je bila tokrat odrejena prisilna privedba obdolženca, ki pa ga niso našli na nobenem od dosegljivih naslovov.
Predsednik sodnega senata, okrožni sodnik Marjan Strelec, je prisotne v sodni dvorani, torej 14 obdolžencev, vse njihove zagovornike, vabljene priče,
paznike in bližnje sorodnike obvestil, da so iz policijske postaje Velenje tik pred pri-četkom obravnave sporočili, da privedba obdolženega M. G. ni bila uspešna, saj ga policistom ni uspelo najti. Na to je takoj reagiral okrožni državni tožilec Konrad Rebernik ter ob ugotovitvi, da se obdolženi M. G. sodni obravnavi očitno izmika, saj je s povratnico dokazano, da je vabilo na razpravo prejel, pa se niti v enem primeru oziroma dosedanjih dveh sklicih ni odzval pozivu sodišča, je ugotovil, da na podlagi 2. odstavka 307. člena obstajajo vsi pogoji za pripor tega obdolženca ter pripor zanj sodišču tudi predlagal, saj bo le tako zagotovljena njegova udeležba na naslednjem sklicu glavne obravnave. Zagovornik obtoženega M. G. pa je sodišču predlagal, da njegovega varovanca sodišče izloči iz tega kazenskega postopka,
saj je obdolžen le enega kaznivega dejanja, medtem ko so štirje obdolženci še vedno čakajo v priporu, da se bo glavna obravnava sploh pričela. Zagovorniki vseh štirih obdolžencev, ki so po prijetju priprti že šest mesecev, so sodišču drug za drugim predlagali odpravo pripora za njihove kliente, saj po trditvah prvega »za tako nerazumno odločitev sodišča ne obstajajo več razlogi.« Drugi zagovornik je ob tem dodal, da je »sodna procesna situacija, kakršna je, nerazumna«, ter da naj bi »povzročila nezakonito stanje, saj obdolženci sedijo v priporu že več kot pol leta, proces pa se še vedno ni niti pričel.« Tudi njegov odvetniški kolega, zagovornik tretjega od priprtih obtožencev, je menil, da tako dolg pripor ni razumen, saj ni sorazmeren z zagroženo kaznijo za očitana kazniva dejanja posameznikov, in ker je vprašanje, kdaj se bo razprava sploh pričela, je sodišču prav tako predlagal takojšnjo odpravo pripora za svojega varovanca ter zamenjavo za katerega od milejših ukrepov, oziroma hišni pripor. Odpravo pripora pa je z utemeljenim predlogom sodišču predlagala tudi zagovornica četrtega priprtega.
Po izpraznitvi sodne dvorane zaradi krajšega posveta sodnega senata, v katerem so bili poleg predsednika Marjana Strelca še sodniki porotniki Stanislava Per-
šuh, Oto Mesarič in Franc
Hajduk, je predsednik senata objavil sklep sodišča, da se na zahtevo tožilstva zoper obdolženega M. G., ki se razpravi na sodišču očitno izmika, odredi pripor. O odpravi pripora za štiri obdolžence, ki so v mariborskih zaporih že šest mesecev, se bo v najkrajšem možnem času odločil senat treh drugih sodnikov Okrožnega sodišča Ptuj, četrti sklic pri-četka glavne obravnave, na kateri naj bi - če bodo prisotni vsi obdolženci - končno slišali tudi obtožnico ter v njej očitana kazniva dejanja posameznikom, pa bo zaradi sodnih počitnic šele 10. in 11. septembra.
M. Ozmec
Črna kronika
Ovaden ljubitelj marihuane
Foto: arhiv policije
Šentiljski policisti so že nekaj časa razpolagali z informacijami, da naj bi se 47-letni Mariborčan ukvarjal s pridelovanjem marihua-ne. Po potrditvi le-teh so po odredbi preiskovalnega sodnika 15. julija opravili dve hišni preiskavi, in sicer pri njem doma v Mariboru in na vikendu v okolici Kungote. Pri hišnih preiskavah so policisti našli in zasegli okoli 40 dag posušenih delov - vršičkov zelene rastline - marihu-ane in dve dva metra visoki sadiki prepovedane rastline konoplje.
Osumljenca bodo policisti kazensko ovadili mariborskemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet z mamili po 196. členu kazenskega zakonika.
Ujeli vlomilca
Mariborski policisti so 16. julija zjutraj, malo pred 5. uro, na Jurčičevi ulici v Mariboru prijeli 32-letnega Mariborčana. Ta je nekaj minut pred tem vlomil v izložbo optike na Jurčičevi ulici in iz vitrine odtujil pet sončnih očal, ki jih je med begom sicer odvrgel, vendar so jih policisti med ogledom kraja dejanja in okolice našli in zasegli, za tem pa tudi vrnili oškodovancem. V tem primeru je povzročil za več kot 1000 evrov škode. Ker ga policisti sumijo storitve več podobnih kaznivih dejanj v preteklosti, so ga pridržali.
Foto: M. Ozmec
Štiri obdolžence, ki so v priporu že šest mesecev, so z lisicami na rokah na sodišče pripeljali pazniki.
Foto: M. Ozmec
Okrožni državni tožilec Konrad Rebernik je predlog zagovornikov o odpravi pripora za štiri obdolžence odločno zavrnil kot neutemeljen.
Foto: M. Ozmec
Senat Okrožnega sodišča na Ptuju s predsednikom, okrožnim sodnikom Marjanom Strelcem (v sredini), je zoper obdolženega M. G., ki naj bi se razpravi izmikal, odredil pripor.
"VKAVKOi?
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Magdalena (22.) deži, se dež še rad obdrži.
Danes bo oblačno s padavinami, na Primorskem bodo tudi še nevihte. Popoldne bodo padavine slabele in zvečer v glavnem ponehale. Delno se bo zjasnilo. Čez dan bo zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem do 24 stopinj C. V soboto bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo bo sončno, popoldne in zvečer bodo spet krajevne nevihte.
Ž	eroA	Učinkovita raba energije: -	vgradnja toplotnih črpalk -	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05		Elektrotehnika: -	instalacije - avtomatizacija -	meritve - videofoni