Raznoferosfl. f Ura, ki govori. V stolpu pariške zvezrdarne so nedavno postavili uro, ki »govori«. Ura pove namr©5 vsak č&trt ure 2 razločnim gla&om, koliko j©. Ufa (Je narrire. spojena, š posebnim mehanlzinom z gram.fonom, kj©r se avtomajtično oglasi lep in prijeten glas znane- ga pairišik&ga glegaližkega umetnlka. Ura povo n. pr. natanko: Sedaj J© ura asem in trideseit minuit. Ura j© zv©zana s pari-ko telefonsko .©ntralo in vsak, kdor ima telefon doma, lahko i_ve vsake čet. t ure, koliko jo »prava« ura. če slepec spregleda. V me_t_ Pliilad©lpbiji v Ameriki živi 25 letnl evangeli&tovski pastor Fraser, ki je bil od rioj~tva slap. Pred kratkim pa je n©ki zdravniik izvršil nad njiim operacijo, ki se mu |j,e v toliko pos. e _ila, da bo slepl lahko videl na levo oko. Ko se j© nato slepec vozil v avtomobilu, mu ja zdrknil z o či ovoj, ki ga j© nosil od svoje operacije, in pri t©j priliki je prvikrat v življenju videl solnčno lu.. Dasišeni mogel razločiti predmetov vendar pravi, da je bil ta trenotek največji v njegovem žiljenju. Boter 14.000 otrokom. Predsednik nemške republike Hindenburg je botroval doslej že 14.000 otrokom. Vsaka rodovina, ki se ji rodi sedmi otrok, ima pravico naprositi predsednika Hindenburga za botra. Kot krstno darilo dobi vsak otrok 20 mark; predsednik Hindenburg je torej izdal že 280.000 zlatih mark za krstna darila. Na drugi atranl pa dokazuje ta številka, da je v Nemčiji še vedno mnogo rodbin, ki nočejo živeti brez otrok ali pa imeti samo enega ali pa dva otroka. Medved in med. V Gyonku je ušel iz potujočega cirkusa medved in se je skril v parku. Vsi poskusi, da bi vzerino iz lepa ujeli, &o ostali brez uspeha. Otroci, ki so med tem prišli iz šole in so videli, kaj se godi, so silno rajali, ko s>o spoznali zadrego cirkuških nameščencev. Medvedja mrcina je trdovratno vztrajala v grmovju in se ni hotela približati nikomur niti za pol pedi. Tedaj se je neki cirkuški nameščenec domislil rešilnega sredatva. Prinesel je skledo medu in jo dal mrcini povohati. Me>dved si ni dal dvakrat pokazati sklede, ampak se je kar lepo odpravil domov v kletko, kjer so mu kajpada izročili dišeči delež. Ženska osumljena 19 umorov. O gos.pej Margaret Summers, ki čaka v Chikagu na porotno razpravo pod tožbo, da je zastrupila štiri osebe, se sumi, da ima na vesti več zločinov v Birminghamu v Ameriki tekom zadnjih 30 let. Med te-m časom je namreč umrlo 19 oseb, ki so bile z žensko v ožjem znanstvu ali sorodstvu, in za vse se domneva, da jih je ona zastrupila. Med temi so bili tudi njeni štirje možje. Nagib za umore je bil vedno isti, namreč pohlep po zavarovalnini. Ženska kot roparica. V l.iši gospe Solomon v Čikagu je prišla te dni neka ž&nska, kot da bi prišla po kupčijskib opravkih. Ko pa se je pričel pogovor, je neznanka hipoma potegnila sam.kres in oropala gospodinjo za vrednoat 1100 dolarjev v gotovini in dragocen.stih. Ušla je nato v avtomobilu, v katerem ]© čakal na njo neki moškl. Žrtvoval se je za svojega psa. Ko je 17 letni Eisner v Birninghamu v Amerlki videl, da je njegov pes v nevarnoatl, da ga povozi prihajajoBi vlak, je skofiil na progo, poteghil z nje ps.a, sam pa je bll za sekundo prepozen. Loko- motiva ga Jo uj©la in mu zdrobila nogo, da m. jo bodo mogli odrezati. Pe« je sedel pri pon&srečencu tako doglo, da je b svojim layanjem vzbudil pozorno_t ljudl, da so fanta rešili. Žrtev svoje lastne iznajdbe. V svojean domu v Doylestbownu v Amerikl je bil najden mrtev, s prestreljeninl prsml 62 letni samec dr. B&ll, po pokllcu pisatedj. Kakor se j& z gotovostjo ugot.vilo, je padel sam v paat, kl jo jo nastavil _a ropa-je. Pred par letl je bll namreč oropan in tedaj ija postavil v neko soibo puško tako, da se je sprožila, ako j© kdo odprl vrata. Starček jo najbrž pozabll na past in sam odprl vrata. Sovjeti ne puste duhovnikov v deželo. Trije ameriški protestantski pastorji so prosill sovijetske oblasti za vizum za potovanje v Rusijo. Bil pa jim je odklonjen, za kar ni bil naveden noben drugi vzrok, kakor samo ta, ker so prosilci duhovniki. Očividno je torej, da nameravajo sovjeti izključitl vse tujezemsko duhovništvo iz Rusije. Mesto vina vinski zos. Med skupino ameriških županov, ki so nedavno potovali po Franciji, je bil tudi župan mesta Los Angeles, John Porter, ki j© znan, da je »suh kot poper«. Naravnost piti ga sicer še niso videli, pač pa baje najde ta gospod veliko dopad&nj© nad uživanjem vinske omake in neke- K& peciva, kl Je zam&seno z rum.m. Kakor tisia ženica, ki je pustila, da je kruhek popAl vince, ona pa je kruhek feapapkala, a vinca ni niikdar pilal