o«
M TRGOVINA, MONTAŽA
«vodovod I {§=;} «centralna kurjava __, T T • plinske instalacije IV | • kopalniška oprema • keramične ploščice
d.o.o. k-..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
saB-gs^icM^
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Kidričevo • Tal um
si zasluži bolj odgovornega lastnika!
O Stran 5
Po mestni občini
Ptuj • Pomagajte si sami in bog vam bo pomagal
O Stran 7
Kronika
Ptuj • Začetek sojenja župniku, obsojenemu predofilije O Stran 32
3 Ptuj, petek, -o 4. julija 2008
° letnik LXI • št. 52 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
muk
Slovenija • Sprememba sistema cestninjenja
Kljub vinjetam v prometu brez težav
Štiri dni po uvedbi vinjet poteka promet po slovenskih cestah brez težav in brez zastojev. Da na cestninskih postajah ni nobenih posebnosti in ne čakalnih dob, so potrdili tudi v Prometno informacijskem centru.
Kljub temu pa voznike opozarjajo, naj ob spremembi sistema cestninjenja na slovenskih cestah upoštevajo omejitev hitrosti na omenjenih postajah. Kot je znano, je potrebno vožnjo na omenjenih postajah prilagoditi na 40 km/h.
Doslej so na bencinskih servisih in drugod prodali že prek 350.000 vinjet. Večjo zgostitev prometa pričakujejo na stranskih cestah predvsem ob koncih tedna, saj se bodo občasni uporabniki, večinoma tujci, po napovedih poskušali izogniti plačilu in obvezni uporabi vinjet. Po podatkih Darsa so doslej prodali že okoli 350.000 vinjet, natisnjenih pa jih je dovolj. Na Petrolovem bencinskem servisu ob Ormoški cesti so jih včeraj imeli še dovolj. Naj vas opozorimo, da je ob nakupu potrebno skrbno preveriti, če je prodajalec z luknjačem pravilno označil datum nakupa, saj nepravilno preluknjane vinjete niso veljavne!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podvinci • Ustanovljena Iniciativa J Žetale • Z regijskega posveta predsednikov SPVCP
Zupanovih odgovorov ni bilo?
Na območju četrtne skupnosti Rogoznica, kjer živi skoraj 3700 prebivalcev, so bile v zadnjem času ustanovljene tri iniciative: Nova vas, Podvinci in Žabjak, vse zaradi nezadovoljstva s prepočasnim reševanjem infrastrukturnih problemov - kanalizacije, cest, pločnikov, razsvetljave. Podvinško vodi Aleksander Voda.
Kot je povedal A. Voda, je bil razlog za njeno ustanovitev nespoštovanje dogovorov in obljub ptujskega župana dr. Štefana Čelana glede infrastrukture na območju Podvincev, kanalizacije in onesnaževanje okolja zaradi Gajk. Kljub temu da je bilo veliko obljub, kako zaradi odpadkov z gradnjo novega centra ne bo več smrdelo, je smradu vedno več, pa tudi rente zaradi onesnaževanja jim niso priznali.
Ker se ni izpolnil niti en dogovor, niti ena obljuba, so se Podvinčani odločili, da se ustanovi iniciativa, Aleksandra Voda pa prosili, če bi jo vodil, čeprav v Podvincih živi krajši čas. Sku-
paj s svetnikom mestnega sveta z območja ČS Rogoznica Marjanom Kolaričem in predsednikom ČS Rogoznica Ivanom Šen-kišem so se 18. junija sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glažar-jem, predstojnico Skupne občinske uprave Alenko Korpar in vodjem oddelka za gospodarske javne službe mag. Jankom Šir-cem ter jih seznanili, da je bila v Podvincih ustanovljena iniciativa in da je bila ustanovljena zaradi tega, ker so nezadovoljni z županovim delom, kar zadeva naselje Podvince.
O Stran 6
Kako zagotoviti varnost otrok v prometu
Predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se v začetku tega tedna sestali na enajstem rednem srečanju, tokrat v občini Žetale. Srečanje je vodil Franc Kozel, beseda pa je tekla tako o že opravljenih aktivnostih in projektih kot o tistih, ki so še v načrtu. Pri vprašanju šolskih prevozov se je med nekaj udeleženci sestanka razvila zanimiva razprava glede težav, zlasti finančnih, ki jih ti prevozi predstavljajo za občine.
Ker namreč zlasti podeželske občine nikakor ne morejo zagotavljati varnih šolskih poti, so po sprejeti zakonodaji prisiljene v prevoze otrok do šolskih vrat, kar praktično pomeni, da se otroci praktično nimajo kje in kako spoznavati z nevarnostmi in pravilnim obnašanjem v cestnem prometu, poleg tega pa je to huda obremenitev za občinske proračune, kar je nazorno prikazal žetal-ski župan Anton Butolen: „Našo občino so v lanskem letu šolski prevozi stali do-
brih 70.000 evrov. Letos, po ponudbah, ki smo jih prejeli, se bo ta cifra dvignila na najmanj 120.000 evrov, kar predstavlja 15% naše primerne porabe! Vsi naši učenci, razen nekaj redkih izjem, so namreč vozači. Breme plačil pada na občino, država ne sofinancira prav nič, čeprav bi v primerih nevarnih poti to vendarle morala, ali ne?!" Butolen je problematiko prevozov razložil tudi z drugega zornega kota; da bi namreč občina z državno pomočjo lahko zagotovila varne poti
v šolo (izgradnja pločnikov), pa se zatika tudi pri tem.
Situacija, ki jo je opisal Bu-tolen, seveda ne pesti le Že-tal, ampak tudi številne druge občine; dvigovanje cen goriv pa bodo stroške prevozov otrok le še poviševali. Po Butolenovem mnenju bi bilo nujno, če že nič drugega, da država vsaj določi kriterije oz. enotne cene za vse prevoznike šolskih otrok, s čimer bi vsaj deloma lahko zajezili naraščajoče cene prevozov.
O Stran 3
Gorišnica • S seje občinskega sveta
Ponovno potreben rebalans proračuna 2008
Gorišniški svetniki z županom Jožetom Kokotom so se minule dni znašli pred skorajda povsem identično zagato, kot se je pred nekaj časa zgodila cirku-lanskim kolegom: po javnem razpisu za izvedbo modernizacije ceste je namreč tudi cenovno najnižja ponudba krepko presegla projektantsko oceno.
Foto: SM	Foto: SM
Občina bo za novo cerkveno streho donirala 10.000 evrov.	Predviden poslovno-stanovanjski center bo po sistemu javno-za-
sebnega partnerstva gradilo podjetje Gradis iz Ptuja; kaj bo občina zahtevala v zameno za zemljišče, po besedah župana še ni dorečeno.
Zadeva nikakor ni enostavna, še posebej ne zato, ker gre za projekt, s katerim je občina uspešno kandidirala za pridobitev sredstev iz naslova regionalnih razvojnih projektov, poleg tega pa je župan z dogovorom del potrebnega denarja zagotovil tudi iz dveh občin, ki sami sicer letos dodeljenega razvojnega denarja ne moreta izkoristiti.
Za cesto potrebnih 750.000 namesto 625.000 evrov
Po projektantski oceni naj bi modernizacija večjega odseka ceste skozi Zamušane in do meje z občino Ormož zahtevala približno 625.000 evrov. Po javnem razpisu za izvajalca del in odpiranju pogodb konec junija pa se je izkazalo, da so ponudbe poslala štiri podjetja: Asfalti Ptuj s ponudbo v višini 866.888 evrov, Gradnje Žveplan iz Celja s ponudbo 748.721 evrov, Cestno podjetje Ptuj s ponudbo v višini 875.792 evrov in Komunalno podjetje Ormož s ponudbeno ceno
847.870 evrov. Štrene je pravzaprav krepko zmešalo v našem območju povsem neznano celjsko podjetje s ponudbo, ki je bila dobrih 100.000 evrov nižja od ostalih ponudb sicer znanih izvajalcev. Kljub temu pa je razlika med najnižjo ponudbeno ceno in projektantsko oceno zelo visoka, zato so se morali svetniki na pobudo župana odločati kako in kaj. Možnost bi bila sicer, da od izvedbe projekta odstopijo, vendar jih je župan opozoril, da s tem izgubijo lep kos razvojnega denar-
ja, hkrati tudi obljubljen denar iz omenjenih občin, težko je tudi pričakovati, da bo izvedba kdajkoli cenejša, še največja nevarnost pa leži v vse glasnejšem ugibanju, da iz programa razvoja ne bo več razpisov za cestno infrastrukturo. Župan Kokot je tudi povedal, da se za takšno veliko razliko v ceni ni možno izpogajati z izvajalcem, zato je potrebna hitra odločitev, ali bodo vseeno začeli dela ali pa pač ne. Kot možnost pokrivanja nastale nepredvidene cenovne razlike je Kokot ponudil prerazporeditev sredstev (123.000 evrov) iz postavke za gradnjo poslovno-stanovanjske-ga centra na lokaciji v središču občine, kjer se bo rušila stara opuščena policijska postaja,
glasitve slovenske državnosti, je dodobra zmedlo in razdelilo slovensko javnost. Pravzaprav je ostal še najbolj samozavesten (in neprizadet) sam Janša, ki je kratko malo tudi Blaira nekako proglasil za raznašalca tujih, neoriginalnih misli. Tudi to po svoje zgovorno govori, v kakšnem času živimo in s kakšnim miselnim (in vrednostnim) svetom imamo opravka ...
Novico o domnevnem Janševem "prepisovanju" Blairovega govora na letni konferenci britanske laburistične stranke leta 1997 je v Sloveniji prva objavila Mladina. Nekdanji predsednik britanskih laburistov in britanske vlade Tony Blair je na konferenci laburistov dejal: "Danes si želimo zastaviti ambiciozen cilj za to državo. Da ne bomo nič manj kot vzorna država 21. stoletja, svetilnik sveta." Janez Janša, predsednik Demokratske stranke Slovenije in predsednik vlade, pa je na proslavi ob dnevu državnosti leta 2006 dejal: "Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Ne želimo biti nič manj
s pojasnilom, da bo ta projekt zahteval predvideni denar itak šele v prihodnjem letu.
Svetniki tako niti niso kaj veliko razmišljali, ampak so predlagano prerazporeditev sredstev in s tem začetek modernizacije ceste potrdili.
Vrtec in poslovno-stanovanjski objekt zaenkrat na papirju
Potem je župan Kokot povedal še: „Glede izgradnje po-slovno-stanovanjskega objekta lahko povem, da gre za javno-zasebno partnerstvo. Zbiranje
kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja." Blair je svojo misel utemeljil takole: "To pomeni poseči globoko v bogastvo britanskega značaja. Ustvarjalen, sočuten, zazrt v prihodnost. Stare britanske vrednote, a nova britanska samozavest." Janez Janša pa je pojasnil: "Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodovem značaju. Tudi če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Poštenje. Solidarnost. Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest." Blair je vzneseno govoril: "Nikoli ne bomo največji. Verjetno nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši." Janša je himnično dejal: "Nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši".
Janšev govor pred dvema letoma se mi je zdel velik govor, optimističen in združevalen. V marsičem je presegal kakšno siceršnjo njegovo misel in dejanje. Zdel se mi je zazrt v prihodnost, v lepe čase za vse, čutil sem ga kot nekakšen slovenski program, kot nekaj pravega, "našega", domiselnega in izvirnega. Zato je bilo seveda tudi moje razočaranje (in začudenje) ob "razkritju" domnevnega "plagia-torstva" veliko. Še posebej, ko so se
ponudb za izvajalca del je že zaključeno; svoje ponudbe so poslali trije interesenti: Gra-dis Ptuj, zasebni podjetnik Bezjak, s. p., in PGP Ljutomer. Na podlagi ponudb je bil kot najugodnejši izvajalec del in s tem naš partner izbrano podjetje Gradis Ptuj. Vendar pa je cena m2 v tem predvidenem objektu izjemno visoka, znaša okoli 2000 evrov na m2, zato trenutno še potekajo pogovori, kaj bo občina kot lastnica lokacije dobila v zameno. Zagotovo bomo zahtevali dve garaži v zunanjem kompleksu, vprašljivi pa so prostori v sami zgradbi. Dogovarjamo se, da bi namesto
začela vrstiti različna "pojasnila" Janševih "zaveznikov" in "nasprotnikov". V Janševem kabinetu so neprijetno zadevo označili kot nekaj "običajnega" in nespornega. Povsem neprizadeto je o vsem skupaj spregovoril predvsem tudi Janez Janša sam.
Seveda je predvsem stvar dobrega okusa in vesti vsakogar posebej, kaj v konkretnih okoliščinah smatra za "plagiat", za dovoljeno in nedopustno. Še najbolj obskurna se zdijo sklepanja tistih opazovalcev, ki se imajo za edino zveličavne ocenjevalce dogajanj in razmer v slovenski družbi, da so vsi javni govori politikov nekakšne "floskule" - in da je potemtakem povsem vseeno, ali so govori originalni ali prepisani. Prav tako ni moč soglašati z mnenji, da v današnjem svetu idej pravzaprav ni nič več originalnega in da torej tudi ni mogoče natančno izbirati med "izvirnim" in "ponavljajočim se". Iz Janševega kabineta so (kot piše Dnevnik) sporočili, da Blairov in Janšev govor sicer vsebujeta nekaj stavkov, ki se "morda komu zdijo podobni, vendar pa gre za misli in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih in drugačnih priložnostih večkrat uporabijo". V Janševem kabinetu so še "opozorili", da tudi izjava nekdanjega predsednika republike Milana Kučana: "Nikoli ne bo več tako, kot je bilo," ni bila prvič izrečena v času slovenske osamosvojitve, temveč jo je v začetku prejšnjega stoletja izrekel nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar ...
Pričakoval sem, da bo Janez Janša v svojem "pojasnilu" vztrajal pred-
tega podjetje uredilo okolico s trgom, sicer pa bomo o tem še govorili, ko bo tako daleč."
Beseda je nato stekla tudi okoli predvidene gradnje novega vrtca, kjer pa prav tako še ni določenega nobenega datuma. Župan je namreč povedal le, da je zdaj končno odprt letošnji razpis za državno sofinanciranje in da naj bi po novo sprejeti zakonodaji zdaj bil minimalni delež državnega denarja vsaj 60, če že ne 70 %. Povedal pa je še: „V tem času smo že pridobili oceno vrednosti notranje opreme vrtca in tako se bomo na ta razpis prijavili z nekoliko popravljeno dokumentacijo. Nova vrednost projekta je zdaj namreč 1,2 milijona evrov. Takoj, ko bomo dobili potrjen sklep o sofinanciranju, ki sicer naj ne bi bilo več vprašljivo, pa se bo gradnja začela."
Svetniki so na seji obravnavali še vloge za letošnja občinska priznanja ob občinskem prazniku. Prejeli so štiri vloge, na koncu pa so se z glasovanjem odločili, da podelijo eno plaketo in eno priznanje občine. Plaketo občine bo prejel Jožef Rožmarin, priznanje pa PGD Gorišnica ob letošnji 80-letnici delovanja.
Občina bo s soglasjem občinskega sveta donirala tudi 10.000 evrov za obnovo ostrešja domače cerkve, ki že poteka.
SM
vsem pri vsebinskih, programskih poantah svojega govora izpred dveh let. Namesto tega je nonšalantno govoril o "prijateljstvu s Tonyjem Blairom" in njegovem prav verjetnem smejanju, če bi mu kdo omenil, da ga je prepisoval. Sicer pa je slovenski premier kar nekako prepričan, da si misli in sklepanj iz svojega govora najbrž tudi Blair ni izmislil sam ...
Pravzaprav je zelo nenavadno prepričanje, da postajajo državniški govori nekakšno splošno dobro, nekakšno blago, ki si ga lahko po mili volji medsebojno sposoja ali bolj ali manj prikrito prilašča vsak. Govori so imeli vselej (in morajo imeti tudi zdaj) predvsem svoj (originalen) programski naboj, elemente, ki omogočajo nenehno preverjanje besed in dejanj. Iz daljne in bližnje preteklosti imamo kar nekaj bleščečih (in nepozabnih) primerov odličnega govorništva, izjemnih govorniških domislic, ki so postale del zgodovine in so za vedno zaznamovale tiste, ki so jih izrekli. Ko se je Anglija obupno bojevala proti Hitlerju, je tedanji britanski premier Churchil ljudem ponujal "svoje solze, svoj znoj in svojo kri", ameriški predsednik Kennedy je ob krizi, ki je zajela Ameriko, Američane opozarjal, naj ne sprašujejo, kaj jim bo dala država, ampak naj razmišljajo, kaj bodo državi dali sami. Jugoslovanski predsednik Tito je ob nelahkem boju za jugoslovanske (slovenske) zahodne meje govoril: "Tujega nočemo, svojega ne damo."
Jak Koprivc
Uvodnik
Gremo raje na dopust!
Čeprav se politična soočanja pred jesenskimi državnozborskimi volitvami še niso prav pričela, smo že priča prvim predvolilnim škandalom, diskreditacijam, očitkom in podtikanjem, pa tudi golim in resničnim dejstvom. Med tistimi argumentiranimi je v očeh javnosti nedvomno najbolj odmeven dogodek brez primere, ko se je le šest ur po odprtju enega najdražjih predorov pod šentviškim hribom iz stropa vsul še ne dva meseca star omet, tako da so promet skozi predor za nekaj časa morali zapreti. Zlobneži trdijo, da bi zato poleg vinjet morali predpisati še čelade.
Noja, po uvedbi vinjet še vedno seštevamo pluse in minuse, do včeraj so jih baje prodali že prek 350.000, prve ugotovitve pa kažejo, da takšen, pavšalni sistem cestninjenja kaznuje tiste, ki avtocest ne uporabljajo pogosto, medtem, ko bodo redni uporabniki celo privarčevali. Dejstvo je tudi, da zaenkrat še ne moremo trditi, da vinjete rešujejo enega glavnihproble-mov in baje tudi vzrokov za njihovo uvedbo, to je povečanje pretočnosti prometa. Tako je upravičeno tudi precej tistih, ki trdijo, da je bil dosedanji ABC sistem čisto v redu in se sprašujejo, čemu sploh vinjete in ali ni tudi to le ena od po(ne) srečenih predvolilnih potez?
To, da so slovenski sodniki v torek pričeli belo stavko, povprečnega delovnega človeka, ki se ukvarja z mislijo, kako preživeti od prvega do prvega, niti ne gane tako močno. Bolj je v zobeh gostilniškega ogovarjanja in porote (kvazi)areta-cija sedaj že nekdanjega javnega tožilca in prvega moža zelo velike gradbene firme, kjer se očitno obrača tudi zelo veliko denarja; žal pa verjetno ne vedno v pravo smer in ne v pravo malho. Zato še vedno ne vemo (vprašanje je, če bomo kdaj sploh izvedeli) kdo je v tem primeru strašen volk in kdo uboga ovca.
Da o tajkunih ne govorimo; ti se, kot veliki častilci sonca, zagotovo že razkazujejo na svojih jahtah in mondenih obmorskih letoviščih v družbi lepih deklet in se tiho muzajo »za-švicanemu« narodu, ki v glavnem doma, ob hladnem piru benti zaradi nekih prebrisanih falotov. Tudi zato je v vsakem primeru fajn, da se bo po - očitno v vseh primerih vročem poletju - naredila hladnejša volilna jesen, ko se bo znova zgodila volja naroda-ali pa ne. Kakorkoli že fajn bo tudi, ker bodo eni zmagali, eni pa izgubili - za narodov blagor. Sicer pa o tem kdaj drugič, gremo raje na dopust! Voljno!
Martin Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
Svetilniki in solze
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Žetale • Z regijskega posveta predsednikov SPVCP
Kako zagotoviti varnost otrok v prometu
Predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se v začetku tega tedna sestali na enajstem rednem srečanju, tokrat v občini Žetale.
Vodja SPV RS Bojan Žlender: „Žalostno je, da je med motoristi tako majhen delež tistih, ki motor uporabljajo za prevoz, in prevelik delež tistih, ki ga uporabljajo za izživljanje, kar pa na cesto ne sodi!"
Velika večina učencev, zlasti v podeželskih občinah, se do šolskega praga pripelje z avtobusom ali kombijem, kar predstavlja vedno večji strošek občinskim proračunom. S tem je sicer res zagotovljena višja stopnja varnosti otrok, zmanjšuje pa se njihov interes in tudi možnost spoznavanja pravilnega in varnega obnašanja v cestnem prometu.
Foto: SM
Foto: SM
Srečanje je vodil Franc Kozel, beseda pa je tekla tako o že opravljenih aktivnostih in projektih kot o tistih, ki so še v načrtu. Med slednjimi je gotovo, kot je poudaril Kozel, vprašanje varnosti otrok v času poletnih počitnic ter priprava in preverba varnosti šolskih poti ob jesenskem začetku šolskega leta, sicer pa naj bi jeseni začeli tudi ciklus predavanj oz. izobraževanj za vse udeležence v cestnem prometu po posameznih občinah in krajevnih oz. četrtnih skupnosti. Gre za projekt seznanjanja voznikov in drugih udeležencev v prometu z novostmi. Tako naj bi na teh izobraževanjih, ki jih bo sofinanciralo prometno ministrstvo (občine naj bi zagotovile le prostore), spregovorili tudi o varnem prečkanju železniških tirov in pravilni vožnji skozi krožišča, ki jih je in jih bo v našem okolju vedno več.
Srečanja se je udeležil tudi Bojan Žlender z direkcije RS za ceste, sicer tudi vodja SPV RS, ki je delo varnostnih svetov in vključevanje občin v projekte za doseganje čim višje stopnje varnosti v cestnem prometu na našem območju ocenil kot dobro, z državnega vidika pa je opozoril na dejstvo, da je med 210 občinami približno 50 takšnih, ki se sploh ne vključujejo v nacionalni program varnosti, kar je zaskrbljujoče; zlasti gre za manjše občine. Vse udeležence je tudi pozval, da se lahko kadarkoli, tudi preko elektronske pošte, obračajo na pristojni organ z vsemi vprašanji in pobudami. Sicer pa je, kot že rečeno, opozoril na dejstvo, da bo med poletnimi počitnicami potrebno še več pozornosti nameniti otrokom in mladostnikom; opozorilo je veljalo tako staršem, ki morajo svoje otroke poučiti, kje se lahko gibljejo in igrajo, kot tudi voznikom, ki morajo zaradi nižjega nadzora nad gibanjem otrok voziti toliko bolj previdno.
Člani varnostnih svetov bodo v času pred iztekom po-
čitnic ponovno pregledali stanje vseh varnih šolskih poti; Kozel je ob tem opozoril, da je potrebno pravočasno preveriti, ali je prišlo do kakšnih sprememb na že uveljavljenih poteh, usmeriti starše, da te poti prehodijo s prvošolčki, da jih bodo lahko dejansko spoznali, pregledati bo potrebno tudi varnost vozil za šolske prevoze ter ustrezno usposobljenost voznikov, prometno signalizacijo (tudi talno), vse to pa mora biti postorjeno pred prvim šolskim dnem.
Kako bo s šolskimi prevozi vnaprej?!
Prav pri vprašanju šolskih prevozov se je med nekaj udeleženci sestanka razvila zanimiva razprava glede težav, zlasti finančnih, ki jih ti prevozi predstavljajo za občine. Ker namreč zlasti podeželske občine nikakor ne morejo zagotavljati varnih šolskih poti, so po sprejeti zakonodaji prisiljene v prevoze otrok do šolskih vrat, kar pomeni, da se otroci praktično nimajo kje in kako spoznavati z nevarnostmi in pravilnim obnašanjem v cestnem prometu, poleg tega
pa je to huda obremenitev za občinske proračune, kar je nazorno prikazal žetalski župan Anton Butolen: „Našo občino so v lanskem letu šolski prevozi stali dobrih 70.000 evrov. Letos, po ponudbah, ki smo jih prejeli, se bo ta cifra dvignila na najmanj 120.000 evrov, kar predstavlja 15% naše primerne porabe! Vsi naši učenci, razen nekaj redkih izjem, so namreč vozači. Breme plačil pada na občino, država ne sofinancira prav nič, čeprav bi v primerih nevarnih poti to vendarle morala, ali ne?!" Butolen je problematiko prevozov razložil tudi z drugega zornega kota; da bi namreč občina z državno pomočjo lahko zagotovila varne poti v šolo (izgradnja pločnikov), pa se zatika tudi pri tem.
Situacija, ki jo je opisal Bu-tolen, seveda ne pesti le Žetal, ampak tudi številne druge občine; dvigovanje cen goriv pa bodo stroške prevozov otrok le še poviševali. Po Butoleno-vem mnenju bi bilo nujno, če že nič drugega, da država vsaj določi kriterije oz. enotne cene za vse prevoznike šolskih otrok, s čimer bi vsaj deloma lahko zajezili naraščajoče cene prevozov.
Bojan Žlender se je na Bu-
tolenove ugotovitve najprej odzval s statističnimi podatki, da se je število mrtvih otrok od uvedbe šolskih prevozov (in varnih poti) leta 1995 zmanjšalo z 31 na 3 (lani), na samih šolskih poteh pa od takrat sploh ne beležijo več smrtne žrtve, in da je to gotovo velika prednost. Glede državnega „molka" pri sofinanciranju (oz. vračilu stroškov šolskih prevozov) pa je povedal, da je od začetka ministrstvo financiralo te prevoze, da pa so občine v treh letih zvišale svoje zahtevke s prvotnih 180 na 560 milijonov tolarjev, zaradi česar se je šolsko ministrstvo uprlo in ni hotelo več financirati prevozov. Na takšno odločitev ministrstva so se vse prizadete občine pritožile preko Skupnost občin Slovenije, spor pa do dandanes še ni rešen ... Poudaril pa je še, da bi bilo res potrebno najti neko kompromisno rešitev za plačilo stroškov prevozov, nikakor pa ne bi bilo pametno zaradi stroškov zniževati standarda varnosti, ki je že dosežen.
Udeleženci srečanja so se seznanili še s tem, da bo letos teden in dan evropske varnosti šele oktobra; in sicer bo teden varnosti trajal od 6. do 12. oktobra, dan evropske varnosti pa bo 13. oktobra, kar naj bi bila pač zahteva nove predsedujoče EU - Francije. Evropski dan brez avtomobila bo 22. septembra.
Kje (haloški) otroci sploh lahko kolesarijo?!
Na koncu srečanja je Franc Kozel izpostavil še vprašanje, katera šola oz. občina bo gostila naslednje tekmovanje Kaj veš o prometu, pri čemer je pohvalil izjemno dobro organizacijo minule gostiteljice, občine
Majšperk. Pripravo tekmovanja naj bi prevzela ena izmed občin, kjer ga doslej še ni bilo, to pa so občine Podlehnik, Cirku-lane, Trnovska vas in Destrnik, pri čemer je Kozel predlagal, da naj se naslednje tekmovanje odvija v Podlehniku. To pa po prepričanju tamkajšnjega podžupana Iva Bana nikakor ne bo možno, saj je sama šola s prostori in vso pripadajočo infrastrukturo neprimerna za izvedbo tako velikega tekmovanja. Ban je tudi povedal, da v šoli sploh ni ekipe oz. krožka za prometno vzgojo, da niti ni možnosti izvajanja aktivnosti v okolju in da niti med učenci ni posebnega zanimanja, kar je vse posledica infrastrukturne cestne neurejenosti ter samega terena: „Otroci sploh niso posebej zainteresirani za vožnjo s kolesi, saj se nimajo kje voziti! Prvič, ceste za to sploh niso primerne in varne, drugič, imamo takšne klance, da
je to nemogoče, in tretjič, itak vozimo vse učence do šolskega praga in delamo iz njih invalide! Tako je jasno, da otroci niti ne morejo imeti interesa za tovrstno dejavnost oziroma krožek!"
Iva Bana, ki je povedal čisto resnico, je deloma podprl tudi Butolen, ki je ob tem navrgel, da je precejšen del krivde za zmanjšanje zanimanja in možnosti izobraževanja na področju cestne varnosti na šolskem ministrstvu, ki je ukinilo del ur za interesne dejavnosti oz. združilo ure za opravljanje izpita za kolesarje ter za CPV, posledica tega pa je seveda, da se učenci pripravijo le za opravljanje izpita, kaj več pa ne.
V prihodnje naj bi sicer predmet cestnoprometne vzgoje postal redni del izobraževalnega programa, vendar je trenutno vse samo še pri besedah.
SM
Največ žrtev med motoristi
Boris Kozenburger s ptujske PP je na srečanju podal pregled stanja oz. številčnosti prometnih nesreč na območju naših občin v prvem polletju letošnjega leta glede na stanje v enakem obdobju lani. Iz poročila je bilo razvidno, da se je število vseh prometnih nesreč sicer zmanjšalo (s 743 na 550), število umrlih je skoraj enako (lani 9, letos 8), največkrat pa je bil vzrok za nesrečo neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje ter alkoholiziranost povzročitelja nesreče. Največ prometnih nesreč se zgodi od petka do nedelje, torej ob koncih tednov.
Porast števila nesreč in smrtnih žrtev je opazen predvsem med motoristi, kar je Bojan Žlender pojasnil s podatkom, da seje število registriranih motorjev v zadnjih treh letih povečalo za 300%, težava pa je po njegovih besedah predvsem v tem, da motoristi sedajo na motor predvsem z željo po adrenalinu, prehitri vožnji in zabavi, kar seveda vpliva na porast nesreč in smrtnih žrtev: „Žalostno je, daje med motoristi tako majhen delež tistih, ki motor uporabljajo za prevoz, in prevelik delež tistih, ki ga uporabljajo za izživljanje, kar pa na cesto ne sodi!"
Prejeli smo • Odgovor na trditve v sestavkih v Štajerskem tedniku
Zagovor na podane obdolžitve
Vse obdolžitve zanikam in navajam, da se mi je z nepreverjenimi zapisanimi in objavljenimi trditvami v medijih zdaj in do sedaj zgodila nepremoženjska škoda. To je dejanska škoda, ki se kaže v obliki izgube ugleda in časti ter v obliki pretrpljenih duševnih bolečin. Nedopustno škodno dejanje posega v osebne pravice - poseg v čast in dobro ime - 34. in 35. člen Ustave.
Vsled tega bom uporabila ustrezna pravna sredstva, sklicujoč se na 169., 171. in 173. člen KZ, zoper osebe in ustanove, ki so škodo povzročile ne samo meni kot odgovorni osebi šole, ampak tudi šoli, saj z navajanjem neresničnih, prirejenih in lažnivih podatkov v medijih škoduje njenemu ugledu.
Ne bo držalo, da je naše sodelovanje z občino in društvi slabo, saj v občini ni ene prireditve, za katero ne bi z mojo vednostjo in dovoljenjem pripravila programa šola. Prav tako odločam o vseh člankih za občinsko glasilo, ki v vsakem glasilu zasedajo več kot polovico prostora. Če bi bila kot ravnateljica proti občini, učiteljem ne bi dovolila, da pripravljajo programe za občino. Če so moji delavci pripravljali program ali pisali članke za občino, nisem občini nikoli zaračunala honorarja, temveč sem delavca sama, če so mi le sredstva dopuščala, nagradila s stimulacijo. Občina pa je šoli ob dnevu šole zaračunala strežbo njihovih hostes.
Zagovor na neutemeljenost trditev, ki me obtožujejo, dajem z naslednjimi dokazi:
1. PEDAGOŠKI VODJA
Z dne 09. 08. 2005 je v Uradnem listu RS 75/2005 izšel pravilnik o normativih v vrtcu, ki zavezuje, da so dolžni v vrtcu zagotoviti tudi pedagoškega vodjo. To delo lahko opravlja samo oseba, ki ima opravljeno visokošolsko diplomo iz predšolske vzgoje.
Na ta zavezujoč pravilnik sem ustanovitelja Občino Dornava opozorila z dopisom z dne 30. 11. 2006. Sprejetje tega pravilnika je za sabo potegnilo tudi spremembo občinskega odloka.
Občina v enem letu ni reagirala na spremembo pravilnika, zato sem jim z istim dopisom poslala tudi vzorec spremembe odloka z enako vsebino, kot so ga sestavile občine po Sloveniji, in jih prosila, da ta predlog prouči njihov odvetnik, kaj doda ali spremeni.
Na ta dopis ni bilo nobenega odgovora.
24. 08. 2007 sem z dopisom ustanovitelju občini Dornava poslala v potrditev predlog sistemizacije, v katerem je bilo z 0,10 delovnega mesta sistemi-zirano tudi delo pedagoškega vodje.
Dne 19. 09. 2007 mi je občina poslala sklep, da so potrdili predlog sistemizacije delovnih mest v vrtcu Dornava, katerega je pripravila OŠ Dornava. S potrditvijo akta o sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Dornava se je občinski svet s samim predlogom akta o sistemizaciji strinjal. V njem je med drugim sistemizirano tudi delovno mesto pedagoškega vodje, vendar iz akta nikjer ne izhaja, da bo to delo opravljala ravnateljica. S sistemizacijo določenega delovnega mesta se hkrati ne določi tudi osebe, ki to delovno mesto opravlja. Nasprotno, v kolikor bi delo pedagoškega vodja opravljala sama kot ravnateljica, bi bilo to navedeno v opisu delovnega mesta ravnate-
lja, ki je priloga k aktu o sistemizaciji delovnih mest v OŠ, da delo pedagoškega vodja v vrtcu opravlja ravnateljica OŠ. Obdol-žitev, ki izhaja iz 1. točke je tako v celoti neutemeljena, saj je podana na podlagi nedovoljene domneve občinskega sveta, ki je sprejel akt o sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Dornava, da bo delo pedagoškega vodja v vrtcu opravljala ravnateljica sama. Ta domneva pa tudi ni podkrepljena z nobenim dokazom.
V skladu s tem sklepom se je strokovno opravljalo delo pedagoškega vodje, ki je bilo zaupano osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Trenutno imamo v vrtcu za nedoločen čas zaposleni dve delavki z visokošolsko diplomo vzgojiteljice, prej tega profila nismo imeli, zato bomo z jesenjo lahko zadostili zakonskim pravilom znotraj vrtca in za vodenje zaprosili eno izmed njih.
Zahtevanih podatkov nisem pošiljala, ker me k temu zavezuje Zakon o varstvu osebnih podatkov, sem pa gospoda župana ustno obvestila, da so podatki javni in da so pooblaščenim osebam na vpogled v uradnih prostorih zavoda, zato nikakor ne drži, da dokumentov nisem hotela predati. V obdolžitvi ni nikjer natančno navedeno, na podlagi česa svet zavoda ugotavlja, da nisem hotela predati zahtevane dokumentacije. V kolikor je podlaga za takšno obdolžitev le izjava osebe, ki ni preverjena, je naloga sveta zavoda, da pred obdolžitvijo preveri vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih podaja ob-dolžitev.
Z mojim dovoljenjem in prerazporeditvijo prostorov za opravljanje učno-vzgojnega procesa v šoli gostimo en oddelek vrtca. Za ta oddelek je občinski svet izdal šoli sklep z dne 29. 06 2007, da bo v investicijo vložil 10.000 . Uredil je le pohištvo, preprogo in garderobne omarice, kar je vse skupaj stalo cca 6000 . Ob urejanju tega prostora ustanovitelj tej skupini ni zagotovil didaktičnih pripomočkov in ostalih igrač. Nekaj sem nabavila iz materialnih stroškov MŠŠ, nekaj so jim odstopili otroci jutranjega varstva. Občina ima še vedno čas, da teh 4000 nameni tem otrokom.
Pogodbo med ustanoviteljem in vrtcem sem jim poslala prvič v podpis 14. 12. 2005, potem ponovno 21. 05. 2007, tretjič sem jo osebno nesla v podpis 10. junija 2008, ko smo imeli razširjen sestanek na občini z gospodom županom in podžupanom. Podžupan je izjavil, da se pogodba mora podpisati in spoštovati. Pogodbe še niso podpisali, posledično nimamo kritja stroškov zaradi izpisa otrok v poletnih mesecih, ki gredo v šolo, in smo vse do podpisa pogodbe prisiljeni vpisovati otroke hkrati z izpisi, čeprav vemo, da bi jih morali in bi jih tudi radi vpisovali jeseni. Občina je k podpisu pogodbe zakonsko vezana.
2. PREDLOG NABAV ZA
LETO 2006/07 - zadeva zaključena z dne 11./12. junija 2007 - poročilo NO občine
Ničesar nisem nameravala pridobiti na račun ustanovitelja. Občini Dornava sem le predložila LDN, v katerem je bil tudi skupni predlog plana nabav. Na ta predlog je imela občina možnost pripomb. Z gospodom županom sva se takoj usedla skupaj in ločila nabave, ki nam jih je lahko omogočila občina, in nabave, ki nam jih pokriva ministrstvo. Da ni bilo podtikanj, se je prepričal tudi NO občine z dne 11. in 12. junija 2007.
VZDRŽEVALNA DELA
Z dopisom z dne 07. 09. 2007 sem občino prosila za sanacijo kotla v kuhinji, popravilo športnih orodij, šivanje blazin, popravilo košev itd.
Hitro za tem sem poslala občini predlog izvajalcev za sanacijo del v telovadnici.
Z dopisom dne 03. 12. 2007 sem občini poslala Predlog finančnega plana za leto 2008. Med predlog nujnih nabav za zagotavljanje nemotenega vzgojno- izobraževalnega procesa sem že tretjič uvrstila telovadnico in ostalo - navajam:
-	ŠOLA V NARAVI: sofinanciranje prevoza ali enega dneva bivanja za 29 učencev; cca 29 učencev x 25 = 725
-	PLATO na JV-strani šole
-	LUČI, VIDEOKAMERE pred šolo in vrtcem, zaradi nočnega vandalizma; cca: 2000
-	OBNOVA TELOVADNICE, ŠIVANJE BLAZIN, POPRAVILO KOŠEV, MENJAVA OBLOG, POPRAVILO VRAT IN PODBOJEV cca: 6000
-	PLESKANJE ŠOLE: cca: 3000
-	OBNOVA SANITARIJ NA POLENŠAKU na zahtevo sanitarne inšpekcije z dne 20. 9. 2007. O tej zahtevi sem obvestila občino Dornava že pred predlogom finančnega plana in to že v začetku jeseni 2007. Posledično dva pisna dokaza, o neresničnih trditvah občinskih mož v časopisu 2008, kako jih nisem obveščala o stanju sanitarij na Polenšaku in da zato zaslužim slabšo oceno.
Občina Dornava mi na noben naveden dopis ni odgovorila in ničesar postorila, zato sem zaradi varnosti otrok sama pristopila k nekaterim sanacijam in račun poslala v refundacijo občini. Res je, da sem mizarja prosila še za par lesenih okvirjev z dnom, na katere pritrjujejo učenci svoje izdelke. Tega res nisem dala v finančni plan. Prav tako nisem mogla vnaprej predvideti, da se bo pokvaril lupilni stroj v kuhinji, ki se je prav tako dal popraviti.
Za ta dela občina ne želi poravnati računov, čeprav je bila o nujnosti teh del trikrat obveščena in čeprav v popoldanskem času telovadnico redno uporabljajo občinski klubi, ki zato 6 let, odkar je telovadnica nova, na predlog ustanovitelja ne plačujejo nobene najemnine oz. obrabnine, občina pa v teh 6. letih v vzdrževanje telovadnice ni vložila niti centa. Dokazi o opozorilih nujnih del
so dopisi.
USTNA ODPOVED PLAČEVANJA S STRANI OBČINE - POSLEDIČNO ODPOVED POGODB, KI DO DANES ŠOLI NISO POVZROČILE NOBENE ŠKODE
Občina nam od marca 2008 do dneva po občinskem prazniku 17. 06. 2008 ni plačevala nekaterih materialnih stroškov. Med njimi tudi ne stroškov električne energije (čeprav je za občinski praznik koristila elektriko iz vrtca), vode in še ... Ustno je odpovedala tudi plačevanje nekaterih mesečnih plačil, zato sem bila prisiljena začasno odpovedati sodelovanje z:
-	Makroterm, d. o. o. (mesečno vzdrževanje fotokopirnega stroja),
-	I. PS. OS. (seznanjanje z novostmi v slovenskem in širšem prostoru pri pripravi na poučevanje)
-	M-LAN, d. o . o. ( podpora, vzdrževanje računalniškega sistema od zunaj)
-	MLAKAR F&S, d. o. o. (računalniški program za vodenje evidenc v kuhinji)
Na občini so mnenja, da je voda iz pipe boljša od vode v vodnih avtomatih in da nam ne bodo več plačevali najemnine, zato smo sodelovanje prekinili tudi z njimi.
Kabelske televizije v šoli ne gledamo, tudi internetnega priključka nimamo preko Teleinga, zato smo po pomoti odpovedali začasno sodelovanje tudi z njimi. Hvaležni smo občini, da nas je na to opozorila, saj smo se tu zmotili, in da nam za ta najem redno plačuje 10,28 . Te-leingu smo se takoj pisno opravičili. Čim nam občina nakaže njihovo mesečno anuiteto, jim jo tudi takoj poravnamo.
Z odpovedjo teh pogodb do danes ni bila povzročena šoli nobena škoda.
3.	Neresnična je trditev, da so učenci pili kar koli alkoholnega, saj so bili v celoti pogoščeni s sponzorskimi artikli mlekarne Murska Sobota in artikli pekarne Kruhek in sadja Atina Velika Nedelja pred programom. Po programu pa so v spremstvu razrednikov zapustili šolsko stavbo in odšli z avtobusi domov. Na praznični dan in na pogostitvi so stregle občinske hostese, ki potrjujejo, da učenci pred ali po programu niso zaužili ničesar alkoholnega. Tudi razporeditev učiteljev po šolski avli in ostalem poslopju je bila temu primerna. Svet zavoda, katerega člani so štirje razredniki, ki so otroke s prireditvenega prostora pospremili do avtobusov, lahko potrdijo, da so bili otroci ves čas z njimi, torej tudi v tem primeru svoje obdolžitve ne podkrepljuje s potrebnimi dokazi (priče, fotografije, pisna dokazila), ampak več kot očitno sledi nepreverjenim informacijam iz medijev, zoper katere bom kot odgovorna oseba OŠ sprožila ustrezne postopke.
4.	ZAPOSLITEV VZGOJITELJICE IN HKRATI ABSOLVENTKE NEMŠKEGA JEZIKA V ENI OSEBI NA POLENŠAKU
Tudi ta zadeva je bila na svetu šole obrazložena in zaključena.
Na pedagoški konferenci dne 29. 10. 2007 je bilo prebrano poročilo inšpektorice z MŠŠ ge. Rajh. Le-ta ni odkrila nepravilnosti o zaposlitvi delavke na delovnem mestu vzgojiteljice na Polenšaku.
V jutranjem varstvu in OPB je lahko zaposlena tudi vzgojiteljica, kot v enem oddelku v Dornavi tudi je.
Na Polenšaku smo potrebovali delovno moč za 10 ur jutranjega varstva in 15 ur v oddelku OPB. Za določen čas sem zaposlila vzgojiteljico in hkrati absolventko NJ, ki se te dni pripravlja na zagovor diplome iz NJ. Ta oseba ni zaposlena na delovnem mestu učiteljice razrednega pouka. Po 11. členu prehodnih in končnih določb zakona št. 411-01/90-16/52, ki je začel veljati z dne 15. junija 2003, lahko delavec dopolnjuje do 40 % svoje obveze tudi z drugim vzgojno izobraževalnim delom, tako je ta absolventka NJ lani 13 % svoje obveze dopolnjevala s 3. urami NJ. Za to njeno delo šola ni bila kaznovana, zato želim, da svet zavoda svoje navedbe tudi dokaže.
5.	Na šoli je bila že ob mojem prevzemu ravnateljevanja na delovnem mestu računalničar-ja, izbirnih predmetov, osnov računalništva, računalniškega omrežja in multimedije, zaposlena oseba s šesto stopnjo izobrazbe in 150-urnim tečajem računalništva, za kar se po novi sistemizaciji zahteva sedma stopnja izobrazbe - smer računalništvo.
Na podlagi tega sem menila, in sem prepričana, da je ustrezna za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oseba, ki ima sedmo stopnjo izobrazbe - smer vzgojiteljica, specializacijo na fakulteti s 375. urami snovi za otroke s posebnimi potrebami in dve leti delovnih izkušenj z otroki s posebnimi potrebami. Na podlagi teh njenih kvalitet sem jo za čas delavke, ki je na porodnem dopustu, prerazporedila na njeno delovno mesto.
6.	V LDN ni bilo predvideno, da se bodo devetošolci na ogledu elektrarne, v življenjsko nevarnem območju, vedli tako, kot so se.
Ni jim bil prepovedan vstop v šolo. Želela sem, da skupaj s starši pridejo v šolo ob 10. uri.
Tudi žvižganje jim ni bilo prepovedano, le začelo naj bi se po 10. uri. Začelo se je ob 10. uri skupaj z mano, saj sem jih sama pospremila po vseh razredih in pisarnah. In to preden sem bila seznanjena, da starši verjamejo otrokom in ne učiteljem, ki so jih spremljali, in dipl. ing. elektrotehnike, ki jim je bil pripravljen v miru podati osnovne informacije o elektrarni. V njegovi in moji več kot 30-letni praksi dela z učenci se še ni zgodilo, da bi se učenci tako obnašali. Za našimi učenci so prišli na ogled elektrarne tudi učenci bližnje šole, učenci ene izmed sosednjih šol so imeli tehnični dan še v četrtek, dan po našem ogledu elektrarne, in jim ni bilo nič v breme. Nasprotno - veseli so bili, da so si za konec šolanja lahko ogledali zanimivosti našega bližnjega domačega kraja.
Nič jim ni bilo prepovedano, povabljeni so bili ob 10. uri skupaj s starši zato, da so se jim podelila spričevala in da se je razložilo njihovo obnašanje v elektrarni. Po tem so bili povabljeni na malico v razrede in morebitne razgovore s posameznimi učitelji - predvsem nadarjeni učenci, ki so še zbirali potrebne podpise in potrdila. Prav tako niso bili prikrajšani
za svečano podelitev zasluženih pohval in priznanj, ki so jih svečano, kot je to v navadi vsako leto, prejeli na zaključni prireditvi.
7.	NEZAKONITO IZREKANJE KAZNI.
Zadeva je bila zaključena na svetu šole z dne: 09. 10 2007 in spoznana za nično, ker disciplinskega postopka in kazni ni bilo, zaradi česar ne more držati navedba v obdolžitvi, da sem vodila disciplinski postopek v nasprotju z ZDR. Prav tako pa svet zavoda tudi v tem primeru svojih navedb ne podkrepljuje s potrebnimi dokazili, saj v obdolžitvi nikjer ne navaja, kako je prišel do navedenega zaključka.
8.	Tudi jaz lahko zbolim in mi jutri zdravniki predlagajo upokojitev. Tako je bilo z delavko lani. Sama je želela, da se ne upokoji in da se zaposli v oddelku OPB. Svoje delo je vestno opravljala.
Res je, da me je enkrat, ko se mi je mudilo, ustavila med vrati in na licu mesta nepreklicno želela vedeti, koga predvidevam za bodoči prvi razred. Odgovorila sem ji. Nikogar nisem želela prizadeti, še manj šikanirati. Eden izmed razlogov, ki me je vodil k odločitvi, je bila res lanska nič kaj obetavna prognoza zdravnikov glede učiteljičinega vida in sem ji to na nek način tudi povedala. Morda ne na tak način, kot je sama želela slišati. Prav tako pa tudi nisem pričakovala, da bo učiteljica želela tako pomembno informacijo pridobiti od mene med vrati, ko se mi je mudilo na ministrstvo v Ljubljano.
Mojo odločitev, da sem se za učiteljico prvega razreda odločila pravilno, so potrdili tudi starši otrok, ki so se po treh letih skupnega sodelovanja od nje lepo poslovili, pohvalili njene kvalitete in potrdili njeno strokovnost.
9.	Na učiteljski konferenci z dne 24. 04. 2008 je kolektiv v tretji točki dnevnega reda odločil o oblikah pouka za naslednje šolsko leto. Na konferenci je bil prisoten tudi predsednik Sveta šole. Pomočnica ravnateljice je zbrala predloge in tudi sklep, ki ga je predala predsedniku sveta šole, zaradi česar ostro nasprotujem ugotovitvi iz obdolžitve.
IZJAVLJAM, DA NE BOM ODSTOPILA Z DELOVNEGA MESTA RAVNATELJICE, KER ZA TO NI DOKAZANIH RAZLOGOV. NISEM KRŠILA PREDPISOV IN NEVESTNO RAVNALA, ZARADI ČESAR BI OŠ DORNAVA POVZROČILA VEČJO ŠKODO IN HUJŠO MOTENOST PRI OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI ZAVODA. NASPROTNO, K HUJŠI MOTENOSTI OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI ZAVODA V ZNATNI MERI PRISPEVA USTANOVITELJ (OBČINA DORNAVA), KI NE IZPOLNJUJE SVOJIH ZAKONSKIH DOLŽNOSTI , PRAV TAKO PA Z NERAZUMLJIVIMI DEJANJI POVZROČA OŠ PRECEJŠNJO ŠKODO.
Na koncu naj poudarim, da smo šolsko leto uspešno zaključili in naš žiro račun tako vrtca kot šole izkazuje pozitiven saldo.
Sem za to, da se usedemo skupaj, pogledamo zakonodajo in se pomenimo, kdo je komu kaj dolžan oziroma iz katerega proračuna se kaj financira, kdo je dolžan, v šestih letih po opozorilih ravnateljice v dobro otrok, opraviti vzdrževalna dela telovadnice, ki jo uporablja tako šola kot občinska športna društva.
Ravnateljica: Marta Tuš,
univ. prof. ped.
Kidričevo • Nadzorni svet potrdil revizijsko poročilo
Talum si zasluži drugačnega in bolj odgovornega lastnika!
Nadzorni svet Taluma je na 3. redni seji v ponedeljek, 30. junija, v celoti potrdili revizorsko poročilo o izvedeni reviziji računovodskih izkazov družbe Talum d. d. Kidričevo, ki jo je opravila družba Renoma d.o.o. Obravnavali in potrdili so tudi poročilo o delu Nadzornega sveta v letu 2007.
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: „ Ker država dopušča, da dogajanja okrog Taluma postaja vse bolj podobno sanatoriju za zdravljenje političnih in osebnih frustracij vrste posameznikov, je moj odgovor na to, kakšen lastnik bi bil za Talum najprimernejši, zelo enostaven: drugačen in bolj odgovoren kot je sedaj!"
Talum je konec leta 2007 beležil pozitivni poslovni izid in zaključil program prestrukturiranja proizvodnje z ustavitvijo proizvodnje aluminija v elektrolizi B. Z investicijskimi vlaganji, ki vključujejo tudi projekt pre-taljevanja odpadnega aluminija in projekt proizvodnje ulitkov, pa Talum prehaja v novo strategijo razvoja. Proizvodnja v Talumu je v celoti skladna z ekološkimi standardi, kar potrjuje tudi prejem integralnega okoljevarstve-nega dovoljenja. Porabo električne energije so zmanjšali iz 1,7 tWh na 1,2 tWh, emisijske količine prahu za približno desetkrat, približno za trikrat so zmanjšali plinske fluoride, znižali pa so tudi emisije tako imenovanih PFC-jev.
Nadzorni svet je potrdil tudi predlog Uprave družbe Talum skupščini Taluma glede uporabe bilančnega dobička. Uprava je predlagala, da se od ugotovljenega bilančnega dobička za leto 2007 v višini 6.631.076 evrov za izplačilo dividend delničarjem nameni 3314.561 evrov, oziroma 0,873 evra na delnico, preostalih 3.316.514 evrov pa naj se razporedi v druge rezerve iz dobička. Nadzorniki so skupščini predlagali tudi, da se Upravi in Nadzornemu svetu s podelitvijo razrešnice potrdi njuno delo v poslovnem letu 2007.
Kot je povedal predsednik
Naravnost šokantno pa je na starem mestnem pokopališču, kjer je padel del zidu, tudi spomeniki in drevesa, pa nikomur nič. Toliko dni po neurju bi se že moralo nekaj ukreniti, da se sprosti vsaj pot, ki vodi od spomenika NOB do samih vrat na staro mestno pokopališče, ki tudi nezadržno propadajo. Stebri so že tako uničeni, da ni potrebno veliko, da se bodo sesuli. Mestna občina Ptuj je že pred leti sprejela ureditveni načrt, ki naj bi to območje spremenilo v Spominski park. Po začetnem zagonu so aktivnosti zamrle. Koga pa je potrebno sedaj prebuditi??
MG
uprave Taluma, mag. Danilo Toplek, pa je zgodba o uspehu enega največjih slovenskih izvoznikov kljub temu pod vprašajem, predvsem zaradi pomanjkljive strokovnosti lastnika. Talum je z zagonom proizvodnje sekundarnega aluminija ter z zaprtjem elektrolize B pričel nov razvojni cikel. Z vlaganji v razvoj in ekologijo, ki so zaznamovale minulo poslovno leto, je bistveno zmanjšal porabo električne energije in prešel na višjo raven okolju prijazne proizvodnje.
O tem mag. Danilo Toplek: „V Talumu smo začeli s proizvodnjo sekundarnega aluminija, ali drugače povedano, z reciklažo, saj smo presodili, da bi bila vlaganja v posodobitev elektrolize B neracionalna. Pretapljanje odpadnega aluminija je področje, ki se v svetu, še posebej pa v Evropi, hitro razvija. Vse več je namreč zbranega odpadnega aluminija in izdelkov, ki so končali svoj življenjski cikel, po drugi strani pa se za pretapljanje porabi malo energije. To je kompleksen proces, saj je treba najti poti do ustreznih količin in kakovosti aluminija, ki vplivajo na izbor specialne tehnološke opreme in določajo proizvodni program.
Spremembe prinašajo prestrukturiranje proizvodnje in proizvodnega programa. Delamo povsem nove zlitine,
prilagojene potrebam naših kupcev. Lani smo proizvedli slabih 157.000 ton, letos načrtujemo nekaj več kot 143.000 ton aluminija, do leta 2010 pa bomo dosegli raven proizvodnje okoli 165.000 ton aluminija. Zaradi intenzivnega vlaganja v razvoj in prestrukturiranje proizvodnih zmogljivosti, spremenjenih prodajnih cen aluminija na globalnem trgu, cen surovin in vpliva tečaja dolarja, so
letos naši načrti manj ambiciozni, a realni. Za naprej pa na podlagi dolgoročne vizije in sposobnih sodelavcev Ta-lumu napovedujemo svetlo prihodnost.
Pomembno je, da bomo po uvedbi proizvodnje sekundarnega aluminija porabili precej manj električne energije, saj za predelavo odpadnega aluminija porabimo dvajsetino energije, ki jo potrebujemo pri proizvodnji pri proizvo-
dnji primarnega aluminija iz glinice. Na kratko povedano, to je toliko manj energije kot hidroelektrarna Zlatoličje in peti blok TE Šoštanj, katerih letna proizvodnja električne energije bo znašala okoli 500 gigavatnih ur. To je primerljivo deležu zmanjšanja porabe v Talumu zaradi ustavitve proizvodnje aluminija v elektrolizi B. To pa ni pomembno le za Talum, saj manjša poraba ugodno vpliva na celotno
slovensko elektro energetsko bilanco, ki vse bolj kaže posledice dolgoletne suše pri vlaganju v proizvodne energetske objekte."
Toplek o
nameravani
privatizaciji
Talum je država že nekajkrat neuspelo poskušala pri-vatizirati. O tem, kaj bi Talum pridobil s privatizacijo in kakšen lastnik bi bil zanje najprimernejši, pa je mag. Danilo Toplek povedal:
„Do nedavnega sem bil prepričan, da ni nujno, da je država že sama po sebi slab lastnik in da je zasebna lastnina že sama po sebi zadostna za dolgoročno uspešnost podjetja. Moje prepričanje je temeljilo na vrsti primerov iz sveta, pa tudi na lastnih izkušnjah iz Taluma. Težava nastane, ko tega lastnika, torej državo, prične prvenstveno zanimati vse drugo kot ekonomija in ko ga začnejo predstavljati in se v poslovanje podjetja mešati ljudje, ki se ne zavedajo svojih pristojnosti , ne poznajo pojma odgovornosti , o strokovnih znanjih pa niti ne bi govoril. S tem se v Talumu soočamo že nekaj časa. Država nam prek predstavnikov posrednega lastnika vse bolj očitno sporoča, da ne ve, kaj bi s svojo lastnino počela, ali pa da ji je vseeno, kaj se z njeno lastnino godi. Ne eno ne drugo ji ne more biti v ponos, nas pa resno ogroža pri razvoju in celo obstoju, čeprav sodimo med uspešnejše slovenske družbe po vseh pomembnih ekonomskih in razvojnih kazalcih ter neposredno in posredno zagotavljamo socialno varnost okoli 2.300 zaposlenim in njihovim družinskim članom. Ker država dopušča, da dogajanja okrog Taluma postaja vse bolj podobno
sanatoriju za zdravljenje političnih in osebnih fru-stracij vrste posameznikov, je moj odgovor na to kakšen lastnik bi bil za Talum najprimernejši, zelo enostaven: drugačen in bolj odgovoren kot je sedaj!"
Kot smo izvedeli tik pred zaključkom redakcije je na zahtevo lastnika, torej Elesa, že sklicana skupščina delničarjev Taluma in sicer v ponedeljek, 9. julija, edina in osrednja točka dnevnega reda pa naj bi bila razrešitev dveh članov nadzornega sveta. Po naših informacijah naj bi šlo za razrešitev dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča.
M. Ozmec
Ptuj • Mestno pokopališče
Bo mestno pokopališče dokončno propadlo?
Po torkovem neurju (24. junija) je na številnih mestih na Ptuju še vedno videti posledice, izruvana drevesa, polomljene veje, kamenje, pesek in še kaj.
Foto: Črtomir Gozni k
Ptuj • Ustanovljena Iniciativa Podvinci
Županovih odgovorov ni bilo?
Na območju četrtne skupnosti Rogoznica, kjer živi skoraj 3700 prebivalcev, so bile v zadnjem času ustanovljene tri iniciative: Nova vas, Podvinci in Žabjak, vse zaradi nezadovoljstva s prepočasnim reševanjem infrastrukturnih problemov - kanalizacije, cest, pločnikov, razsvetljave. Podvinško vodi Aleksander Voda.
Kot je povedal A. Voda, je bil razlog za njeno ustanovitev nespoštovanje dogovorov in obljub ptujskega župana dr. Štefana Čelana glede infrastrukture na območju Podvincev, kanalizacije in onesnaževanje okolja zaradi Gajk. Kljub temu da je bilo veliko obljub, kako zaradi odpadkov z gradnjo novega centra ne bo več smrdelo, je smradu vedno več, pa tudi rente zaradi onesnaževanja jim niso priznali.
Ker se ni izpolnil niti en dogovor, niti ena obljuba, so se Podvinčani odločili, da se ustanovi iniciativa, Aleksandra Voda pa prosili, če bi jo vodil, čeprav v Podvincih živi krajši čas. Skupaj s svetnikom mestnega sveta z območja ČS Rogoznica Marjanom Kola-ričem in predsednikom ČS Rogoznica Ivanom Šenkišem so se 18. junija sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glažarjem, predstojnico Skupne občinske uprave Alenko Korpar in vodjem oddelka za gospodarske javne službe mag. Jankom Šircem ter jih seznanili, da je bila v Podvincih ustanovljena iniciativa in da je bila ustanovljena zaradi tega,
ker so nezadovoljni z županovim delom, kar zadeva naselje Podvince, obiskali pa so ga zato, da bi dobili odgovore na svoja vprašanja in ga seznanili s svojimi zahtevami.
Že leta 2002 je bilo za kanalizacijo Podvinci namenjenih iz proračuna MO Ptuj 27 milijonov tolarjev, v te namene pa ni bil porabljen niti tolar. Zatem jim je bila na enem od sestankov dana obljuba, da pride njihova kanalizacija ob obnovi in širitvi centralne čistilne naprave v prvo fazo projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Zdaj se v prvi fazi širi samo čistilna naprava, kanalizacija Podvinci pa ne, čeprav so bile za njeno gradnjo notarsko overjene vse potrebne služnostne pogodbe. Nastali so stroški, ljudje so se angažirali, cel kup papirjev, potrebnih za gradnjo, se je na to zavestno spravil v predal. Dolgoleten problem je tudi cesta skozi Podvince, ki je iz dneva v dan bolj obremenjena in nevarnejša, zato nujno potrebuje pločnik. Ob gradnji Gajk je bilo poudarjeno, da se okolje ne bo onesnaževalo. Podvinčani so blizu, gradnja jim ni ničesar prinesla, zdaj pa jim vedno bolj smrdi. Tudi projekt CERO Gajke se ne izvaja po projektih oziroma kot
je bilo obljubljeno. Nalagale bi se lahko samo tri bale nad nulto točko zemlje, sproti bi se morale zasipavati, pa se ni zgodilo nič.
Na nobeno vprašanje, ki so ga postavili županu, odgovorov niso dobili. Voda pravi, da na županov politično, dema-goško in retorično dobro izpeljan nastop nima pripomb, to pa njih ne zadovoljuje, ker želijo imeti v najkrajšem mo-
žnem času urejeno kanalizacijo, rešene infrastrukturne probleme in da jih več ne bo delal živčne smrad iz Gajk. Denar iz leta 2002 pa je poniknil. Za zadeve, ki so vezane na današnji čas, predvsem gradnja kanalizacije Podvinci v prvi fazi projekta podtalnice, pa je ptujski župan Vodi dejal, da nima nobenih argumentov, da tako govori o njih. Ima jih, je odgovoril Voda, ker
je bil tako kot večina drugih Podvinčanov na sestanku, ko se jim je to obljubljalo. Kanalizacija Podvinci je projekt druge faze, za katero mora biti pogodba pripravljena do konca leta in je že vsa dokumentacija poslana na ministrstvo, je pojasnil župan, čeprav v tem trenutku ni nobene garancije, da bo tudi za ta projekt mogoče dobiti evropski denar. Voda mu je oporekal, da je to
laž, ker na ministrstvu nimajo niti ene stvari v tej zvezi, in da jih župan zavaja.
Ker pričakovanih odgovorov ni bilo, so se Podvinčani odločili, da sestanek zapustijo, še prej pa so pozvali predsednika ČS Rogoznica Ivana Šenkiša, da skliče zbor krajanov, na katerega bodo povabili ptujskega župana dr. Štefana Čelana, da ga bodo krajani sami vprašali o tem, kako poteka uresničevanje dogovorov in obljub za njihovo kanalizacijo in druge infrastrukturne probleme. Podvinčani se čutijo izigrani, vsa leta se v Pod-vince ni vlagalo nič razen v šport, s tem pa ne morejo biti zadovoljni. Če kanalizacije Podvinci ne bo, bodo z vsemi sredstvi, ki so mogoča, ovirali razvoj Gajk. Podvinčanom tudi ni razumljiva investicija v tako visokem znesku, kot je projekt Koče, kjer se dnevno pelje le nekaj avtomobilov, za njihovo cesto, ki je veliko bolj obremenjena, pa ni denarja. Še pred zborom krajanov bodo preverili podporo ljudi. Vse glasnejša pa so tudi razmišljanja o izločitvi iz MO Ptuj, ker v 21. stoletju drugorazrednih državljanov ne bi smelo biti.
MG
Dornava • Kaj so rekli občinski svetniki tokrat
Občinski svet ZA razrešitev ravnateljice
Zadnja, junijska seja dornavskega občinskega sveta je kljub več točkam dnevnega reda potekala predvsem v znamenju razčiščevanja dveh zadev: kaj se je dogajalo v zakulisju občinskega praznika in kako se odzvati na sklep Sveta zavoda OŠ o začetku postopka razrešitve ravnateljice.
Tako je bilo že kar na začetku, ob točki „Analiza izpeljanih aktivnosti ob letošnjem občinskem prazniku", jasno slišati, da sta se izoblikovala dva tabora, ki sta se „udarila" ob vprašanju odpovedi Dneva odprtih vrat.
Zakaj so obrtniki razstavljali, društva pa ne
Ta prireditev naj bi bila izpeljana na dvorišču baročnega dvorca, na njej pa naj bi se predstavila vsa društva in domači obrtniki. Težave je zakuhalo nestalno vreme z dežjem zato so na igrišču za šolo postavili večji šotor, pod katerim naj bi se prireditev morda vseeno odvila, če ne bi bilo „prehudega" dežja. Žal pa se vremenu ne da ukazovati in tako je prav na dan te prireditve bilo napovedano, da bo ves čas curljalo, in celotna prireditev je bil tik pred začetkom odpovedana. Domači obrtniki pa so ne glede na kislo vreme svoj del predstavitve in razstavo vseeno izvedli - v vaški
dvorani. To pa je povzročilo spor med svetniki, ki so zagovarjali različna stališča. Eni so bili mnenja, da bi se društva morala in tudi lahko predstavila, saj je bil temu namenjen šotor, in da naj bi svoje nastope odpovedala zato, ker „neka-terim ni bilo do tega". Drugi tabor pa je zagovarjal stališče, da če je bila prireditev v celoti
odpovedana, bi se morali tega držati tudi obrtniki in da pod šotorom niti približno ne bi mogli izvesti predstavitve dejavnosti vseh društev, saj bi samo 19 stojnic zavzelo več prostora, kot ga je nudila šo-torska streha.
Prepiranje seveda ni vodilo nikamor, zato je župan Rajko Janžekovič vse skupaj zaklju-
Najbolj jezen je s tokratne seje odšel svetnik Janko Horvat; razlog je bil v tem, da domača lovska družina ni dobila niti evra iz občinskega proračuna za sofinanciranje društev.
čil z ugotovitvijo, da je bila to dobra šola za vnaprej in da bo za naslednje leto določena komisija ali odbor, ki bo odgovarjala za tovrstne prireditve ter koordinirala vse dejavnosti in tako ne bo več možnosti, da bi se vsak odločal po svoje.
Tokrat ZA razrešitev ravnateljice
Druga točka, kjer je bilo spet slišati več besedovanja, je bilo vprašanje občinskega mnenja glede začetka postopka razrešitve ravnateljice domače osnovne šole. Ob tem naj spomnimo, da je svet zavoda pobudo za začetek razrešitve podal že lani. Svetniki se na takratni seji niso izjasnili o svojih stališčih s takratno razlago, da morajo slišati tudi argumente ravnateljice, nato pa so preko tajnega individualnega glasovanja (brez seje) vseeno večinsko odločili, da sklepa zavoda za začetek postopka razrešitve ne podprejo. Na tokratni seji so spet lahko slišali nove ugotovitve o nepravilnem ravnanju rav-
nateljice v zadnjih dveh letih, potem pa so se „počili" ob predlogu podžupana Milana Šilaka, da naj na tokratni seji glasujejo javno in poimensko, da se bo točno videlo, kdo podpira razrešitev in kdo ne.
Svetnika Jožefa Kukovca je ob predlogu „poimenskega" glasovanja skoraj dvignilo s stola, tako je bil presenečen, in zanimalo ga je, od kdaj je ta praksa na sejah občinskega sveta, Janko Horvat pa je takšen predlog glasno pozdravil, češ da naj se končno vidi, kaj kdo misli. Na koncu, po dobre pol ure razčiščevanja, so vendarle glasovali z dvigom rok, torej ne ravno poimensko, vseeno pa javno, in izid glasovanja je pokazal, da so vsi ZA uvedbo postopka razrešitve.
Lovci brez
občinskega
sofinanciranja
Nato pa je pošteno spoka-lo še ob vprašanju razdelitve sredstev po razpisu posameznim društvom. Najbolj raz-
jarjen in ogorčen je bil tokrat svetnik Horvat, ki je za nekaj časa celo zapustil sejo (in se nato vrnil), razbesnilo pa ga je dejstvo, da po sprejetem pravilniku in točkovanju komisije lovska družina ne dobi niti evra za svoje delovanje, veliko manj kot lani pa naj bi prejela tudi ribiška družina. Svetniki so nato ugotavljali, da je pravilnik sicer upoštevan in da naj razdelitev denarja bil v skladu s tem, da pa je hkrati takšen pravilnik, ki jim ga je vsilila državna zakonodaja, povsem neprimeren in ne-življenjski za sofinanciranje društev na podeželju. Kako bodo, če sploh bodo, lahko letos nekaj fičnikov namenili tudi lovski družini, je ostalo odprto vprašanje, Horvat pa se je jezil predvsem na to, da se je morala LD prijavljati na razpis za športna društva, kjer dejansko nima možnosti glede na pravila, da se jo sofinancira, lahko pa bi prišla vsaj do nekaj evrov, če bi se lahko prijavila pod kategorijo kulturnih društev ...
SM
Foto: SM
Ptuj • V Peršonovi ulici zaliva hiše že trideset let
Pomagajte si sami in bog vam bo pomagal!
V Peršonovi ulici na Ptuju že skoraj trideset let opozarjajo odgovorne, da jim ob nalivih zaliva kleti zaradi neurejene kanalizacije in odvoda meteornih voda. Kljub temu je stanovalcem te ptujske ulice, ki mestnim oblastnikom v nobenem primeru ne more biti v ponos zaradi dotrajanega asfalta, enostranskega pločnika, da razsvetljave, ki spominja na čase po II. svetovni vojni, niti ne omenjamo, šele po nekaj desetletjih uspelo priti na sestanek v Mestno hišo.
Četudi so jim v Mestni hiši prisluhnili, jim pravih rešitev za zdaj še niso ponudili. Tudi sanacija kanalizacije še zelo visi v zraku, zgodila naj bi se s projektom II. faze podtalnice in je v tem trenutku le izgovor za rešitev tega problema. Pa problema kanalizacija ne bi rešila, ker bo potrebno rešiti tudi površinske vdore vode, kolikor je pač to mogoče. »Do takrat pa se znajdite, kot veste in znate,« je bil rezultat pogovora peršo-novcev 19. junija. Predlagali so sicer izklop njihovega dela in postavitev ovire v križišču, da spodnjega dela ne bo več zalivalo s fekalnimi in meteornimi vodami. Zdaj se število hiš, ki jih zaliva iz leta v leto povečuje, ker se na območju Rabelčje vasi vedno več gradi, z novogradnjami pa se problemi le še povečujejo.
Odgovornim je, kot je bilo videti, enourni sestanek na trenutke presedal, »ker imajo takšne probleme ob nalivih tudi v drugih ptujskih ulicah«, posledic pa ne gre pripisati v celoti posegom, ki jih je na tem območju izvajala občina, a so na koncu z veliko muko sprejeli „nalogo" posneti stanje kanalizacije v ulici. Drugi problem je tudi omejitev prometa na 40 km na uro v tej ulici, kjer ne bi smela voziti vozila, ki presegajo 4 tone nosilnosti, a tega nihče ne spoštuje, po ulici se dnevno zapeljejo tovornjaki, ki močno presegajo omejitev, že dolgo pa po njej vozijo tudi avtobusi. Na tej ulici so ob koncu lanskega leta mestni oblastniki želeli imeti kar na pločniku tudi avtobusno postajo.
Stoletne vode trikrat letno
Zagotovo so peršonovci prvi občutili problem neurejene komunalne infrastrukture na Ptuju, ki so jo povrhu sami gradili. Ko se je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja začelo pozidavati to območje, je cena izgradnje kanalizacije presegla ceno nakupa parcele - ta je stala okrog 270 tisoč takratnih dinarjev, kanalizacija pa več kot 300 tisoč dinarjev. Tudi asfalt je bil zgrajen na plečih stanovalcev te ulice. Problemi so se pojavili, ko se je začela intenzivna pozidava, tej pa ni sledila širitev kanalizacije. Zagotovo premer kanalizacijskih cevi 40 cm ne more požreti vsega, kar se je na tem območju zgradilo. Zdaj pa naj bi območje pozidali še s 700 novimi stanovanjskimi enotami. Tudi te naj bi priključili na obstoječo kanalizacijo, le meteorne vode naj bi speljali drugam.
To, da imajo ob nalivih probleme tudi v drugih ulicah Ptuj, ne more biti izgovor mestnih
oblastnikov, saj bi moral biti problem rešen že ob prvih težavah, a so jih opravičevali s stoletnimi vodami. Zdaj se te dogajajo najmanj trikrat letno. Tudi zadnja povodenj v začetku junija letos kljub številnim klicem v to ulico ni pripeljala odgovornih, da bi v živo doživeli agonijo, ki traja že toliko let, sedaj pa se je z izgradnjo trgovskega centra Spar še povečala. Biti pameten je po dogodkih najlažje. Ob tem pa soliti pamet ljudem, ki imajo vodne črpalke, nekateri celo gasilske cevi, pa jim nič ne pomaga ob trenutnem udaru iz kanalizacije in zaradi meteornih voda, ki se na začetku ulice zlijejo v kleti, je skrajno neodgovorno in podcenjujoče. Mag. Jernej Šoemen jim je celo povedal, da jih tudi sanacija kanalizacije, karkoli že to pomeni, ki jo vehementno ponujajo mestni oblastniki v II. fazi projekta podtalnice, ne bo rešila. Verjetno si hiš niso postavili zato, da jih je ob najmanjšem dežju strah, kaj se bo zgodilo z njihovim premoženjem. Posledice so namreč že zelo vidne, nekateri so že zboleli zaradi tega. Problem je tudi, ker živi v naselju vseh več starejših ljudi, ki jim ob povodnji nihče ne more pomagati oziroma so prisiljeni prositi za pomoč sosede in druge, da jim pomagajo izprazniti kletne prostore. Zagotovo pa bi bil problem rešen, če bi v ulici stanoval kdo od mestnih oblastnikov, ki se izgovarjajo drug na drugega. Ob vsakokratni predaji oblasti se predajajo tudi posli in naloge. Vpogled v letne programe bivših krajevnih (sedaj četr-tnih) skupnosti bi pokazal, da je problem že dolgo evidenti-
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju so 19. junija sprejeli predstavnike Peršonove ulice in četrtne skupnosti Ljudski vrt.
ran, da pa so ga vedno potiskali globoko v predal, da bi bil čim naj viden.
Peršonovci so doslej strpno prenašali dolgoletna zavajanja in ignoranco, tokrat bodo šli do konca, če bo treba, se bodo poslužili tudi državljanske nepokorščine, za katero bi se morali odločiti že pred leti. Najhuje doslej je bilo leta 1999, ko so v najbolj ogroženem objektu plavali do višine 1,2 metra, ob vodi so jih zalile tudi fekalije. Mesec dni po letošnji junijski poplavi pri nekaterih iz ploščic v kletnih prostorih še vedno curlja voda. Pohištvo se še vedno suši, verjetno pa prihodnje poplave več ne bo „preneslo", ampak ga bo potrebno zapeljati na odpad. Račun za vso škodo bi že zdavnaj morala dobiti MO Ptuj, ker prizadetim ljudem ne omogoča kvalitetnega življenja,
kljub naložbam, ki so jih drago plačali, na drugi strani pa se kiti z novimi stanovanjskimi in drugimi objekti.
Interese prizadetih zastopa po odločitvi prebivalcev Per-šonove Andrija Koter, ki tako kot drugi vztraja pri rešitvi. Na te probleme je v svojem mandatu opozarjal tudi sedaj že bivši mestni svetnik Miran Senčar, ki je v imenu prizadetih zahteval rešitev, pa volje ni bilo. Za peršonovce je tudi elektrika predraga, da bi lahko v nočnem času občudovali ptujski grad, je ob neki priložnosti dejal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Sploh pa je nerazumljivo, da po tolikih opozarjanjih in zabeležnih dogodkih še ni prišlo do nujnih posegov.
Alenka Krabonja, podpredsednica ČS Ljudski vrt, je lahko le ugotovila nemoč skupnosti,
ki lahko le opozarja, ne more pa nič narediti, ker se bodo zadeve uredile, ko se pač bodo. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost in investicije MO Ptuj, pa je seveda prepričan, da mestna oblast dela na tem projektu in da ni res, da ga zapostavlja, saj je predvidena rešitev v II. fazi projekta podtalnice, intenzivno se dela na tem projektu od leta 2004. Komunalno podjetje Ptuj je kot upravljavec fekalne kanalizacije in odgovorno za meteorne vode pripravilo analizo stanja na celotnem območju MO Ptuj ob teh nalivih in tudi za Peršonovo ulico so s tem projektom pripravljene kratkoročne in dolgoročne rešitve, poudarja Širec.
Ob mestni oblasti si morajo prizadeti pomagati sami; škoda, da odgovornih ob povodnjih ni
Foto: Črtomir Goznik
30. junija se je končno začel pregled kanalizacije. Bodo meritve pokazale to, kar so pokazale že pred desetimi leti?
v Peršonovo, da bi videli, kako so opremljeni za te primere. Dodatno priključevanje fekal-nih voda na obstoječo kanalizacijo pa po mnenju odgovornih naj ne bi dodatno obremenjevalo kanalizacije v Peršono-vo. Mag. Jernej Šoemen pa je peršonovcem tudi povedal, da gravitacijskih priključkov iz kletnih prostorov objektov na javno kanalizacijo ne sme biti več. „Gravitacijsko se lahko priključi del objekta, ki je nad koto terena. S tem bomo preprečili, da bi voda iz kleti udarjala v prostore. Meteorne vode iz streh in dovozov pa je potrebno izločiti iz kanalizacijskega priključka. Če se zadeva v kleti preuredi, ne pride do zalivanja z lastnimi vodami. Na posameznih parcelah bo potrebno narediti neke vrste ponikalnice. Možne pa so tudi vgradnje pro-tivratne lopute, ki preprečijo vdor odpadnih voda iz kanala v nižje prostore."
Posnetek kanalizacije v Per-šonovi ulici, ki je bil narejen pred desetimi leti, je pokazal, da je kanalizacija posedena. Žal je romal v najgloblji predal, ker so prizadeti občani bili premalo glasni. Sicer pa že stanje asfalta pokaže, za kaj gre - izbokline so na vsakih deset do petnajst metrov, ker cesto požira kanalizacija, je med drugim povedal Branko Babosek, ki je prepričan, da spodnji del Peršonove zagotovo ne bi imel nikoli več problemov s kanalizacijo, če bi od križišča potekala sama, brez drugih priključkov. Lastnikom hiš, te so zgradili pred 50 leti, reči, naj si sami rešujejo meteorne vode, je smešno, če jih nimajo posebej ločenih. Kam naj jih tudi speljejo - k sosedu, da bo še bolj plaval? Ne glede na to, da so v centru mesta, vrednost njihovih hiš pada, ker vlaga dela svoje.
Tehnična ločitev kanalizacije trenutno ni mogoča, ker bi se sicer naredil problem drugje, lahko pa ga imajo v spodnjem delu Peršonove, kjer so si za razliko od nekaterih drugih omrežje gradili sami. Predvolilna farsa zadnjih lokalnih volitev je bila ureditev muld, ki povzročajo še dodatne probleme.
Te dni je Peršonova ulica občasno zaprta, ker snemajo stanje kanalizacije, ki je odgovornim tako in tako znano. Potrebno pa bo pogledati tudi v projekte, da se bo videlo, ali se je delalo po njih ali po domače. Vprašanje pa je, ali bo kdo priznal, da jih ni upošteval, ker sam ni prizadet. Analiza stanja naj bi tudi nakazala rešitve, ker ne more biti res, da jih ne bi bilo, so prepričani prizadeti prebivalci Peršonove.
MG
Ptuj • Javna tribuna o stanju podjetništva v starem mestnem jedru
Potrebovali bi več drznih podjetnikov...
V prostorih Stare steklarske delavnice na Slovenskem trgu 1 na Ptuju je bila 30. junija javna tribuna o podjetništvu v starem mestnem jedru, o tem, kaj lahko Ptujčani naredijo za razvoj podjetništva na tem območju. Ta je zastal, s stanjem niso zadovoljni, zadeve želijo izboljšati.
Na javni tribuni, na katero je tudi tokrat vabila če-trtna skupnost Center, na njej pa sta sodelovala tudi župan dr. Štefan Čelan in mag. Janko Širec z oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, naj bi podjetniki predstavili svoja mnenja in predloge o tem, kako naj bi podjetništvo v starem mestnem jedru ponovno zaživelo, kaj naj bi za to naredila Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ptuj, kaj Mestna občina, kaj Manager klub, kaj pa ostali, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s starim Ptujem. Nenazadnje bi pri oživljanju starega ptujskega mestnega jedra lahko uporabili pozitivne izkušnje iz drugih tovrstnih okolij, saj se stara mestna jedra povsod po svetu otepajo s podobnimi problemi.
ČS Center je prvo javno tribuno organizirala že januarja, ko so govorili o vandalizmu. 21. maja pa je organizirala javno tribuno na temo »Kaj lahko Ptujčani sami naredimo za staro mestno jedro«. Na njej so sklenili, da bo potrebno posamezne razvojne probleme obravnavati na tematskih javnih tribuna. Za začetek so se odločili za obravnavo razvojnih problemov v starem mestnem jedru, kjer je v tem trenutku praznih več kot 70 lokalov.
Stari Ptuj naj ne bi bil le ponos, temveč tudi del gospodarskega razvoja. S tega območja se umikata drobno gospodarstvo in trgovina; največ jih je v zadnjem času zaprl Mercator. Na zaprtje lokalov posebej opozarja tudi Albin Pišek, pobudnik javnih tribun v organizaciji ČS Center. Stanje je alarmantno, zato je potrebno čimprej ukrepati.
Da ne bi govorili na pamet, so med 188 podjetniki v starem ptujskem mestnem jedru izvedli anketo. Do javne tribune so prejeli 39 izpolnjenih vprašalnikov, zato so na ponedeljkovi javni tribuni predstavili le začasne rezultate. Iz odgovorov je razvidno, da se jih največ ukvarja s trgovino in storitveno obrtjo, je med drugim povedal predsednik ČS Center Boris Miočino-vič. Največ jih na obstoječi lokaciji deluje od pet do dvajset let. V skoraj 85 odstotkih so najemniki, višina najemnine pa je po mnenju skoraj 75 odstotkov visoka, v skoraj 72-od-stotkih pa tudi ugotavljajo, da jih sedanji prometni režim ovira pri izvajanju dejavnosti. Pri opravljanju dejavnosti jih motijo zaprti lokali (14 odgovorov) in mrtvilo (12 odgovorov), sledijo neurejenost
cestišč, neurejenost stavb, nesnaga, zanemarjenost (11 odgovorov). Premalo je tudi parkirišč, motijo pa jih tudi vandalizem, neustrezno obnašanje sosedov, neustrezni najemni pogoji. Skoraj polovica podjetnikov ocenjuje, da je njihova podjetniška prihodnost na obstoječi lokaciji zadovoljiva, kot slabo jo je ocenilo enajst, kot dobro pa sedem podjetnikov.
Pri urejanju najemnih pogojev na prvo mesto postavljajo nižje najemnine, pri prometu brezplačno parkiranje (zaustavljanje) od 15 do 30 minut, pri izboljšanju varnosti večjo kontrolo in prisotnost policije in redarjev, stanje pa bi se po njihovem izboljšalo tudi, če bi bolje vzdrževali hiše, infrastrukturo, čistočo, staro mestno jedro pa oživili s kulturnim in turističnim dogajanjem. Vse, ki imajo vzorno urejene hiše, bi bilo potrebno stimulirati, nezainteresiranim najemnikom bi morala občina lokale odpovedati, nasprotno pa tiste, ki bodo aktivirali zapuščene lokale in prostore, stimulirati. Urediti bi bilo potrebno tudi tržnico, zdaj je zanemarjena. Župana bi zamenjal le eden od podjetnikov.
Poslovno-finančni model - rešitev za staro mestno jedro?
Peter Vesenjak, ki ta trenutek v starem mestnem jedru izvaja največjo zasebno investicijo po II. svetovni vojni, je prepričan, da je prenovo starega mestnega jedra potrebno začeti na podlagi jasno definiranega cilja, ki ga je potrebno obdelati in nato dosledno uresničevati. Rešitev v relativno kratkem času prinaša poslovno-finančni model. V okviru tega bi lahko staro mestno jedro uredili na kvaliteten način. Mestna občina lahko prenovo generira s pomočjo svojega premože-
Foto: Črtomir Goznik
Podjetniško omizje so sestavljali (od leve) Peter Vesenjak, Danila Kornik, Boris Miočinovič in Tatjana Rudolf.
nja. Na mestnem svetu bi bilo potrebno zavestno sprejeti ta mode in ga izvajati. Prenove hotela Mitra so se lotili tudi s pomočjo evropskih strukturnih skladov, če teh sredstev ne bi bilo, je vprašanje, ali bi prišlo do tako kvalitetne prenove, ko jo sedaj izvajajo. Zavedati pa se je potrebno tudi dejstva, da so takšne obnove tudi do 40 odstotkov dražje od novogradenj. Vidijo prihodnost, če bo prišlo do kvalitetne obnove v starem mestnem jedru.
Tatjana Rudolf ima kava bar, ki je odvisen od stalnih gostov; če bi bili lokali polni oziroma bi se na območju starega mestnega jedra odvijale druge dejavnosti, bi tudi sama podprla zaprtje mestnega jedra. Najemnine po njenem niso visoke, moteče pa je da v lokalih smrdi po vlagi in kanalizaciji.
Na Ptuju bodo živeli le stari ljudje, Kitajci in golobi, če se ne bo nekaj naredilo, je prepričan Marko Matici, ki si želi majhen lokal, le 4 krat 4 metre, da bo lahko tudi pozimi kje delal, saj na tržnici pozimi ne more. Tudi prometno
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, strokovni sodelavec Območne obrtno-podjetniške zbornice: »Po prepričanju OOZ Ptuj je staro mestno jedro bogastvo Ptuja in njegov največji potencial.«
bi morali mesto bolje urediti.
Nevenka Dobljekar je
opozorila, da so v nekaterih delih mesta brez mobilnega signala, pa so tam podjetja, ki delajo s številnimi evropskimi državami. Ludvik Turin (Revizijska hiša Auditor) je v mestnem jedru že deset let, ves ta čas si prizadevajo, da bi dobili nalepko za dovoz, sicer pa je prepričan, da imajo težave vsa tista mesta, ki so brez sinergijskega potenciala. Ptuj je v svojem razvoju že marsikaj zamudil, tako bi morali vse velike trgovske hiše, ki brezobzirno zapirajo male lokale v mestnem jedru, zavezati k temu, da bodo na račun velikega objekta na obrobju mesta obnovile eno od stavb v starem mestnem jedru.
Podjetje Sonja, d. o. o., Modni studio Barbare Plavec Bro-dnjak, je ena prvih ptujskih zasebnih firm, ki je že pred več kot desetimi leti razvila blagovno znamko, po nakupu lokala pa ga ne morejo vknjižiti, ker ni rešena etažna lastnina, problem so tudi skupne površine. Lokal so kupili od MO Ptuj, ki jih po nakupu ignorira in jim ni pripravljena prisluhniti, čeprav ima sama v Vošnjakovi 10 še tudi lokal. Probleme bi morali identificirati in jih tudi sankcionirati, je prepričan Franc Plavec.
Vzpostaviti je potrebno tržno logiko
»V OOZ Ptuj smo prepričani, da je staro mestno jedro bogastvo Ptuja in njegov največji potencial. Individualnih težav, ki so jih navedli posamezni obrtniki in podjetniki, se v OOZ Ptuj zavedamo. Stanje na področju obrti in podjetništva starega mestnega jedra stalno spremljamo in tudi predlagamo ustrezne rešitve: znižanje najemnin, spremembe taks za
terase, predlog za brezplačno parkiranje v modri coni do 15 minut in podobno. Hiter pogled na vprašalnik, ki potrebuje še skrbno analizo, pa pokaže, da obrtniki in podjetniki največkrat navajajo težave z infrastrukturo, pogrešam pa pripombe glede vsebin, kar kaže na pomanjkanje poslovnih idej. To pomeni, da na Ptuju ni dovolj investicij v staro mestno jedro, potrebovali bi več drznih podjetnikov in obrtnikov. Oživljanje starega mestnega jedra mora imeti dve plati, fizično in vsebinsko. Z vsebino bomo mestnemu jedru vrnili šarm. Sama prenova stavb, brez ljudi, brez vsebin, ne pomeni veliko. Največja vrednota morajo postati ljudje, kar pomeni, da morajo začeti aktivno sodelovati meščani, obrtniki, podjetniki, društva, mladina, organizatorji prireditev in seveda lokalna skupnost. Zaželen je celovit pristop prenove, določeni morajo biti cilji in seveda poti za dosego teh cilje. Na področju obrti je potrebno vzpostaviti tržno logiko. Ključni vir preživetja in razvoja malega gospodarstva v starem mestnem jedru je navezava na turizem, kulturo in kulturno dediščino,« pa je na javni tribuni povedal Boris Repič, strokovni sodelavec OOZ Ptuj.
V projektu dolgoročnega razvoja Ptuj mora staro mestno jedro postati prioriteta, je prepričan Jože Glazer. Ideja štirih mestnih svetnikov mora do pomladi leta 2009 pripeljati do osnutka odloka o mestnem jedru.
Na problem katastrofalne prometne signalizacije, ki goste vodi mimo Ptuja namesto na Ptuj, je opozoril dr. Aleš Gačnik iz Park hotela. Turistična abeceda se začne pri turističnih tablah. Mesto premalo naredi na tem, da bi goste privabilo na Ptuj. Že nekaj plakatov sredi Ljubljane bi lahko
naredilo veliko, saj se glavno mesto duši pod turizmom.
MO Ptuj se ukvarja z mestnim jedrom
Na koncu javne tribune se je oglasil še ptujski župan dr. Štefan Čelan. V MO Ptuj se zelo aktivno vključujejo v reševanje problematike starega mestnega jedra. Vsa čast organizatorjem javne tribune, da se v tej smeri trudijo, je povedal, hkrati pa predlagal, da vstopijo v Mestno hišo, vsaj tisti, ki so bili izvoljeni od ljudstva, da si v njej pridobijo podatke, da bo uvod v katero od zadev, ki se jih lotevajo, malo bolj jasen. Če bi imeli podatke, se na javni tribuni ne bi spraševali, ali obstaja kakšen načrt ali ne, ali se v ptujski Mestni hiši razmišlja o teh problemih ali ne. Za to so dobili evropski denar, nastaja projekt, vodi ga ZRS Ptuj, žal pa več kot pol leta zamujajo z njegovim dokončanjem, vanj pa je vključenih devet mest in v njegovem okviru se izmenjuje devet podobnih praks, kot je ptujska. Iz tega projekta bo mogoče razbrati tudi podatke o tem, kaj se dogaja z lastnino na Ptuju. MO Ptuj je manjšinski lastnik objektov v starem mestnem jedru, ne večinski. Veliko objektov je bilo v postopku denacionalizacije vrnjenih, veliko pa tudi odkupljenih. Ptuj je zgradil zasebni kapital, in ko je imelo mesto zelo jasno zasebno lastnino, je cvetelo. Šestdeset let nacionalizacije se ne da tako hitro zadovoljivo rešiti.
Za vsak občinski lokal, ki je v tem trenutku prazen, se zanimajo trije ali štirje kupci, je povedal Čelan. Težave imajo samo z lokali, za katere so sprožene tožbe (gre za tri primere), vsi drugi lokali, ki so trenutno prazni in so v lasti MO Ptuj, pa bodo že v kratkem dobili nove najemnike. Za gospodarjenje z denacioli-ziranimi lokali pa MO Ptuj ni odgovorna, za to mora poskrbeti vsak posamezen lastnik.
V iskanju najboljših rešitev za ptujsko staro mestno jedro so si predstavniki MO Ptuj ogledali 16 starih mestnih jeder. Nasvet vseh snovalcev in načrtovalcev starih mestnih jeder pa je, da če v njem ne živi več kot 60 odstotkov stalnih prebivalcev, potem stara mestna jedra propadejo. Najprej pa bo mesto moralo dobiti kupce stanovanj, ki bodo lahko takšen fond vzdrževali.
Po dobrih dveh urah razprave na javni tribuni o podjetništvu v starem mestnem jedru so bile nakazane neke poti, ki vodijo do cilja - do mestnega jedra s kvalitetnim življenjem in kvalitetno ponudbo.
MG
Ljubljana • Ustanovili Družbeno gibanje Skupnost
Deklaracija o pravičnejši družbeni ureditvi
Na kresni večer, 21. junija (oziroma rožnika) je bilo na Rožniku v Ljubljani ustanovljeno Družbeno gibanje Skupnost, obenem pa so s petimi drugimi organizacijami razglasili Deklaracijo o novi, pravičnejši družbeni ureditvi Republike Slovenije in o njeni polni samobitnosti, tako imenovano Rožniško deklaracijo.
Eden od soustanoviteljev Družbenega gibanja Skupnosti (DGS) in sopodpisnik Rožniške deklaracije je tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi, ki je o novem gibanju za Štajerski tednik povedal:
„Organizacijske priprave na formiranje Družbenega gibanja Skupnost so potekale pol leta, vsebinsko pa imajo večletne osnove. DGS je oblika samoorganizirane civilne družbe, ki povezuje ljudi različnih svetovnih nazorov in družbenih idej iz raznih krajev Slovenije. Kot skupno neformalno organizirano strukturo jo bomo uporabljali vsi tisti, ki nas zanimajo dejavne družbene spremembe s ciljem, vsem ljudem, ne le ožjim krogom družbe, omogočiti blaginjo in osebni ter skupnostni razvoj.
Osnovne medčloveške vrednote, za katere se bomo pri izgradnji odprte in humane družbene skupnosti v DGS zavzemali, so sožitje, pravičnost, enakopravnost, ustvarjalnost in mnogovrstnost. Izhodiščni dokument našega prizadevanja je t. i. Rožniška deklaracija. DGS je ob ustanovitvi dobila še svoj temeljni program in pravilnik. Oboje je bilo sprejeto v vsebini, ka-
kršna je bila predlagana za ustanovno srečanje DGS."
Na ustanovnem srečanju je bil izvoljen častni svet DGS v sestavi: Rastko Plohl, Jože Kos Grabar ml., Vojko Kogej, Tomaž Ogrin, Borut Korun, Branislav Jokanovic, Andrej Magajna, Franc Černagoj in Ivan Cencelj. Našteti so izmed sebe izvolili tri predstavnike častnega sveta, to so Rastko Plohl, Jože Kos Grabar ml., Vojko Kogej, in tri namestnike predstavnikov, ki so Branislav Jokanovic, Andrej Magajna in Franc Černagoj. Deklaracijo je v imenu DGS podpisal Jože Kos Grabar ml. Na ustanovnem srečanju je bil izbran tudi grafični simbol DGS.
Pri pripravi Deklaracije o novi, pravičnejši družbeni ureditvi Republike Slovenije in o njeni polni samobitnosti so poleg DGS sodelovali še predstavniki drugih organizacij, tako da smo jo na letošnji kresni večer na Rožniku podpisale in skupaj razglasile naslednje organizacije: Družbeno gibanje Skupnost, Neodvisni sindikati Slovenije, Krščanski socialisti Slovenije, Zeleni Progres, Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije ter Zelena Stranka.
Vsem naštetim je skupno
Foto. M. Ozmec
Na ustanovnem srečanju je bil izbran grafični simbol DGS: belo obrobljena rdeča pet-kraka zvezda v rdečem krogu s stisnjeno levo pestjo sredi zvezde.
predvsem zavzemanje za temeljne ideje, zapisane v deklaraciji, v prvi vrsti za novo, pravičnejšo družbeno ureditev Republike Slovenije. Ta ureditev bo spoj najboljšega iz socializma in kapitalizma, uveljavljena pa bo v prvi vrsti preko lastninske prerazporeditve družbenega bogastva. Temeljila bo na samooskrbi RS in na celoviti samobitnosti slovenske družbe, na nadzorovanih tržnih zakonitostih, lastninskem pluralizmu s skupno in zasebno lastnino, na ekonomski demokraciji, načelu enakopravnosti dela in kapitala in na pravici do dela ter iz dela s polno zaposlenostjo. Zagotavljala bo ure-
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: „Nova ureditev bo spoj najboljšega iz socializma in kapitalizma!"
sničevanje in razvoj civilnega ter političnega pluralizma, v prvi vrsti z za vse dostopnim volilnim in parlamentarnim sistemom. Vso pozornost bo posvečala uresničevanju in razvoju človekovih pravic ter svoboščin."
In o čem govori deklaracija?
Takole so med drugim za-
Juršinci • Podpis pogodbe za povezovalno cesto Vodol-Polenšak
Stroji so se že pognali
Konec junija sta investitorja, občini Juršinci in Dornava, podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, d. d., kot izvajalcem obnovitvenih in modernizacijskih del povezovalne ceste Vodol-Polenšak.
Gre za obnovo 2600 metrov dolgega odseka lokalne ceste Vodol -Polenšak, za
katero sta si občini zagotovili tudi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Skupna vrednost podpisane pogodbe znaša 568.790 evra, izvajala pa se bo od začetka
Vrednost podpisane pogodbe znaša nekaj več kot 568 tisoč evrov.
Foto: Drago Slameršak
julija do druge polovice avgusta.
»Končana investicija bo ob izboljšanju bivalnih pogojev za občane obeh občin prinesla tudi realne možnosti za razvoj turistično-gospodar-skega razvoja oziroma za dejavnosti, ki bodo omogočale razvoj sadjarstva in vinogradništva v tem predelu Slovenskih goric. Izboljšani bodo tudi pogoji za nadaljevanje razvoja na in ob turistični poti VTC 13, ki je ključnega pomena za razvoj turizma in ostalih dopolnilnih delavnostih na kmetijah. Ob tem se lahko upravičeno pričakuje zmanjšanje nadaljnjega upadanja števila prebivalstva in s tem prenehanje splošnega gospodarskega zaostajanja območja ter na ta način poživitev vseh vrst gospodarskih dejavnosti, od kmetijstva, gozdarstva, vinogradništva do turizma in obrti,« je povedal Alojz Kaučič, župan občine Juršinci.
Dženana Becirovic
pisali:
„Republika Slovenija je imela po osamosvojitvi optimalen položaj kot bogata, neodvisna in nevtralna država, slovenska družba pa jasen odgovor o svojem nadaljnjem razvoju: vzpostavitev neposredne demokracije in političnega, civilnega ter lastninskega pluralizma z ekonomsko demokracijo, kar bi omogočilo blaginjo in svoboščine vsem prebivalcem.
V povezavi s tujino pa so ekonomske in politične strukture zlorabile idejo osamosvojitve. S prevaro javnosti, s slogani o svobodi, demokraciji, tržnem gospodarstvu, prestrukturiranju, lastninjenju, demokratizaciji in s strankarskim volilnim sistemom so si prilastile moč političnega odločanja, skrbništvo in lastništvo nad skupnim družbenim bogastvom. Nam državljanom, zakonitim lastnikom tega premoženja, soustvarjalcem skupne lastnine, oziroma najširšim družbenim slojem pa so brez referendumske odločitve in z razglasitvijo družbene lastnine za nikogaršnjo onemogočile izvrševanje lastninske pravice, upravljanje in odločanje o skupni lastnini in nas odrinile od najpomembnejšega, od pravične delitve ustvarjenih dobrin. To so storile z namenom, da izbranim krogom omogočijo lastniški in politični monopol v državi ter s tem nadrejeni položaj v družbi.
S temi dejanji so omenjene strukture izigrale družbeni dogovor o vzpostavitvi sa-mobitne družbe in blaginje, našo skupnost pa pahnile v podrejenost tujim in domačim centrom moči, plenilskemu kapitalizmu, brezprav-ju, siromaštvu, draginji in negotovi prihodnosti. Tega
nočemo in ne sprejemamo! Opisani procesi potekajo še danes in se bodo v prihodnje še stopnjevali, če ne bodo izpeljane korenite spremembe za zagotovitev nove družbene, socialne in ekonomske ureditve Slovenije.
V demokratični skupnosti moč odločanja, suverenost in lastniška razmerja izhajajo iz dela in večinske volje državljank in državljanov, zato 21.rožnika-junija 2008 sprejemamo in razglašamo Deklaracijo o novi, pravičnejši družbeni ureditvi Republike Slovenije in o njeni polni samobitnosti.
Podpisniki deklaracije se na osnovi pričakovanj iz obdobja osamosvajanja Republike Slovenije in na osnovi duha sedanjega časa zavzemamo za nov družbeni dogovor ter vzpostavitev vsebinsko nove družbene ureditve v Sloveniji. Naš skupni cilj je na osnovi sprememb in reform vzpostaviti takšno samobitno in samooskrbno skupnost, v kateri bo vsem ljudem omogočena blaginja, osebni in skupnostni razvoj ter zagotovljeno spoštovanje sočloveka in narave.
Pravičnejšo družbeno ekonomsko ureditev, ki bo spoj najboljšega iz socializma in kapitalizma, bomo uveljavili z lastninsko prerazporeditvijo ustvarjenega družbenega bogastva v korist celotne družbene skupnosti.
Vzgoja, izobraževanje, znanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in šport ter zemlja, zrak in voda so skupne javne dobrine in bodo dostopne vsem pod enakimi pogoji. Vsakomur mora biti omogočen celovit osebnostni razvoj, vključno z razvojem zavesti in zagotovljeno zdravo bivanje, okolje, hrana, pitna voda ter varnost in mir.«
M. Ozmec
Ptuj • Eko Karavana Slovenija - Padayatra 2008
Vsi problemi sveta izvirajo iz srca
Letošnja Eko Karavana Slovenija - Padayatra 2008 bo do 9. julija, ko bodo tudi organizirali sklepno prireditev v Podovi, zaključila pot po Štajerski in Podravju. Začela jo je 23. junija v Markovcih pri Ptuju, do končne postaje bo v sedemnajstih dneh prepotovala številne kraje; 24. in 25. junija je bila na Ptuju. V prejšnjih letih je karavana, ki ima za cilj spodbuditi ljudi k razmišljanju o pravih vzrokih okoljskih problemov, že obiskala slovensko Primorje, Gorenjsko, Dolenjsko, Koroško, Prekmurje in Prlekijo.
Organizator karavane je Skupnost za zavest Krišne, ki predstavlja starodavno vedsko kulturo, staro več kot pet tisoč let. Baza za to kulturo so Vede, sveti spisi, ki so bili napisani v sanskrktu, najstarejšem jeziku na svetu. To je verodostojna stvar, poudarja menih Miha Resnik iz Skupnosti za zavest Krišne. »Mi se drugače ukvarjamo z duhovnostjo, z meditacijo, predvsem petjem manter, Hari krišne mahamantre, ki je proces, samospoznavanje in duhovne realizacije za današnji čas. Z Eko karavano, s katero so nas letos povabili na Štajersko in v Podravje, želimo pristopiti k ekološkemu problemu z duhovno rešitvijo. Pomeni, da če delamo na sebi, na svoji zavesti, na svoji duhovni rasti, se naša zavest očisti. Če je naša za-
vest čista, so čisti tudi odnosi, skrbno delujemo do okolja. Vsi problemi sveta izvirajo iz srca, iz naših umazanij v srcu. Če delamo na sebi, potem lahko pomagamo drugim živim bitjem, naravi. Naše sporočilo je predvsem, da damo v središče boga, ki nam je dal vse, ki nam je vse omogočil, da se mu lahko vsaj zahvalimo in služimo,« je karavano predstavil menih Miha Resnik.
Na vprašanje, ali iščejo v okviru svojega poslanstva tudi odgovore na to vse to, kar se danes dogaja v naravi, odgovarja Miha Resnik, da je v Vedah vse to že opisano, to so zakoni karme, ki pomeni akcijo in reakcijo. Če bi ljudje to poznali, bi vedeli, da se bo vse, kar delamo, nekega dne vrnilo. Zato so tudi vegetarijanci, so proti ubi-
Foto: MG
Miha Resnik, menih v Skupnosti za zavest Krišne: »Člani Mednarodne skupnosti za zavest Krišne se poskušamo spopasti z ekoproblemi tudi z vidika duhovne osveščenosti. Narava bo čista, ko bo čista naša zavest!«
»Za nastanek šampionov smo zaslužni skoraj vsi na Ptuju in v okolju,« je poudaril dr. Glaser, »prvenstveno pa vinogradniki v Slovenskih goricah in Halozah. Z njihovimi žulji, delom, odnosom in ljubeznijo do trte so bile podane osnove za nastanek tako žlahtne tekočine, ki se ji reče Pullus penina, Pullus vino. Šampiona pa sta ponovno prinesla primat štajerskim vinom kot enim od vodilnih vin v Sloveniji.«
V slovenski kulinarični ponudbi so bila štajerska vina podrejena. »Prepričan sem, da se bo s pullusom zgodilo drugače. Pa ne samo s pullusom, verjamem, da bodo tudi ostala vina s tega območja prišla v slovensko kulinarično ponudbo, tja, kamor tudi spadajo,« je poudaril dr. Glaser, ki zaupa sodelavcem v Ptujski kleti, saj jim je v zelo kratkem času uspel ta res izjemni uspeh. Gre za edinstven uspeh v 800-letni zgodo-
Karavana na poti po Ptuju, na fotografiji v Peršonovi ulici.
janju, ker vedo, da če boš ubijal, boš ubit. Vse se vrača, morda ne v enaki obliki, se pa vrača v obliki tsunamijev, lakote, tudi v obliki umskega nemira. Če bi ljudje vse to poznali, bi bili veliko odgovornejši. Vse se bo nekoč vrnilo: če delamo dobro, se bo nam bo dobro vrnilo, individualno in kolektivno, pravi menih Miha Resnik.
Miha Resnik je povedal, da ljudje Eko karavano Slovenija - Padayatro 2008 prijazno sprejemajo, ker se zavedajo, da je v današnjem času toliko napetosti, skoraj nobene ljubezni, še sosed soseda ne zna več pozdraviti, samo pehamo se. Ljudje z malo razuma vedo, da gremo hitro, ne vedo pa, kam gremo. Veseli so vsaj nekoga, ki si prizadeva za to, da ne bi izgubili srčne kulture in ljubezni. V Eko karavani sodeluje nekaj menihov, večina pa so družinski ljudje, ki hodijo v službe in so uspešni na številnih področjih. Duhovno življenje ni omejeno, niso pomembni bogastvo, revščina, spol, starost, pamet, duhovnost je stvar srca, priključijo se lahko vsi pozitivni ljudje. Za Miho Resnika je uspeh razviti ljubezen do srca. To pa je tudi cilj človeškega življenja.
MG
Ptuj • Mesto ponosno na vinska šampiona
Šampionoma mesto, ki jima pripada
Na svetovna vinska šampiona, ki so ju prejeli na ljubljanskem vinskem ocenjevanju, so v poslovnem sistemu Perutnina Ptuj zelo ponosni, preveva jih občutek zadovoljstva in velikega ponosa, je povedal predsednik uprave dr. Roman Glaser. Podobno je tudi v MO Ptuj, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ljutomer • 40 let obrtne zbornice
Organizirano pričeli delovati med prvimi v Sloveniji
Na prenovljenem mestnem središču ljutomerskega Glavnega trga je Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) iz Ljutomera obeležila štiri desetletja delovanja.
vini Ptujske kleti. Veseli se tudi tega, da bodo Ptujčani sedaj še bolj živeli s svojo kletjo. Želi si tudi, da bi šampiona dobila na Ptuju mesto, ki jima gre, da bi ju opazil vsakdo, ki pride v najstarejše in najlepše mesto na Slovenskem, in da bodo vedeli, da je Ptuj tudi mesto šampio-nov vina. Upa, da bodo z županom v zvezi s tem našli skupni jezik.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Roman Glaser je medaljo, ki sta jo vinska šampiona prejela od mestne občine Ptuj, predal enologu Bojanu Kobalu, ki je s svojimi sodelavci najzaslužnejši za svetovni uspeh pullusa.
Ljutomerski zasebniki iz daljnega leta 1968 so bili med prvimi v Sloveniji, ki so začutili potrebo po organiziranem združevanju. Natanko pred 40 leti je bilo ustanovljeno takratno Združenje samostojnih obrtnikov, ki je po številnih reorganizacijah preraslo v današnjo sodobno obrtno-podjetniško obliko povezovanja, v katero se združuje nekaj več kot 400 obrtnikov in podjetnikov iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Na osrednji slovesnosti, ki so jo obrtniki združili s proslavo ob dnevu državnosti, sta o pomenu organiziranega obrtniško-podjetniškega delovanja na lokalni in državni ravni govorila Miroslav Klun, predsednik Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS), in predsednik OOZ Ljutomer Zvonko Mord. Sicer pa je bil slavnostni govornik predsednik Skupščine Republike Slovenije v letih 1990 in 1992 dr. France Bučar, v kulturnem programu pa so nastopili okteti iz Gornje Radgone, Ormoža, Zavodnja pri Šoštanju in Ljutomera.
V tridnevnem dogajanju na Glavnem trgu velja izpostaviti bogato pripravljeno razstavo obrtno-podjetniških proizvodov in storitev. Na 1600 kvadratnih metrih je sodelovalo okoli 80 članov OOZ Ljutomer, s svojimi stojnicami pa so se pridružile še OOZ iz Gornje Radgone, Lendave, Murske Sobote in Ormoža. Učencem osmih razredov osnovnih šol upravne eno-
Častni član OOZ Ljutomer je postal Mirko Hanžekovič (desno).
te Ljutomer so bili predstavljeni obrtni poklici, saj je splošna ugotovitev, da kadrov v obrti čedalje bolj primanjkuje. Nekaj posameznih članic strokovnih sekcij je pripravilo tudi modno revijo, OOZ Ljutomer pa je ob visokem jubileju izdala zborni, s pregledom štiridesetletnega obrtnozborničnega delovanja zasebništva v tem severovzhodnem predelu Slovenije.
Za zasluge in dolgoletno aktivno delo v obrti so bila podeljena številna priznanja. Za 30 let in več opravljanja obrti so jih prejeli Jožef Filipič, Milan Horvat in Franc Makoter iz Ljutomera, Branimir Kovačič iz Veržeja, Vladimir Mihalič iz
Stročje vasi, Franc Štuhec iz Stare Nove vasi in Marjan Za-dravec iz Vučje vasi. Za več kot 40 let neprekinjenega delovanja sta posebni priznanji dobila Nada Puconja iz Ljutomera in Alojz Prelog iz Veržej a, za dolgoletno in aktivno delovanje v organih zbornice pa sta srebrno plaketo prejela Franc Marin iz Borecev in Stanislav Rakuša iz Stročje vasi. Naziv častnega člana je prejel nekdanji predsednik zbornice Mirko Hanže-kovič iz Veržeja, naziv obrtnik leta 2008 pa je pripadel Francu Vrbnjaku iz Stare Nove vasi. S strani OZS je priznanje dobil Zvonko Mord, spominsko darilo pa OOZ Ljutomer.
Niko Šoštarič
Foto: MG
Foto: NS
Pršetinci • 70 let delovanja gasilskega društva
Gasilci praznovali
V nedeljo so ob 70-letnici prostovoljnega gasilskega društva Pršetinci v prostorih gasilskega doma razvili nov društveni prapor.
O zgodovini društva nam je največ znal povedati Jože Obran, ki je sam član PGD Pršetinci že 56 let. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1938 na pobudo Janeza Novaka, Alojza Obrana, Antona Kralja in Jožeta Kosija, ki so med tem, ko so kopali studenec, ugotavljali, da je vas požarno ogrožena in je potrebno organizirati požarno obrambo. Anton Kralj, Alojz Obran, Jože Kosi in Blaž Cvetko so bili tudi člani prvega pripravljalnega odbora za ustanovitev PGD Pršetinci. Navduše-
nje med vaščani je bilo veliko in šli so iskat člane. Kar takoj se jih je vključilo 26. Na prvem občnem zboru, ki je bil 28. marca, se je to število še povečalo.
Najprej so se lotili nabave motorke, ker brez nje pač ne gre nič. Sledil je nakup avta leta 1972, ki so ga financirali z nabirko po vasi, veselicami in kreditom. Avto jim je služil 35 let, nato so nabavili še avtocisterno, ki jo uporabljajo še danes. Medtem so dogradili gasilski dom, ki je bil večkrat pregrajen in ob-
novljen. Nazadnje prav pred kratkim, saj so gasilci pred praznikom dom in okolico temeljito uredili. Potegnili so asfalt ter dom obnovili od zunaj in znotraj.
70-letnica delovanja društva je bila združena z dnevom gasilcev Gasilske zveze Sv. Tomaž. V zvezi delujejo štiri društva. To je po GZ Ormož in GZ Ljutomer že tretja zveza, v katero je vključeno PGD Pršetinci. V petdesetih letih minulega stoletja je politika naredila tudi precej neposrečeno potezo in je
seku Sok-Lukman v dolžini 500 metrov, kar pa bodo letos nadoknadili v celotni dolžini 1108 metrov.
Za letošnje leto so si začrtali nadaljevanje izgradnje namakalnega sistema na območju k. o. Cvetkovci, modernizacijo ceste Lukman-Sok, povezavo zaselkov Ritmerk in Bresnica, modernizacijo dveh krajših odsekov, preplastitev pri Kavčiču (okrog 115 metrov) ter asfaltiranje ceste do igrišča v dolžini 120 metrov. Urejali bodo
Foto: Štefan Hozyan
Ob visokem jubileju so si pršetinski gasilci omislili nov prapor, ki ga je razvil župan Mirko Cvetko.
Cvetkovci • 6. praznik KS Podgorci
Veselo ob prazniku
Minuli konec tedna so v KS Podgorci praznovali svoj 6. krajevni praznik. Program so strnili v tri dni, obsegal pa je nogometni turnir, turnir v vrtnem kegljanju, rekreacijsko kolesarjenje, turnir v malem nogometu, tekmovanje v odbojki na mivki ter vaške igre. Seveda pa praznik ni minil brez družabnosti in poletne veselice. Osrednja proslava s podelitvijo plaket in privlačno kulinarično razstavo je tokrat potekala v prostorih gasilskega doma Cvetkovci.
Predsednik krajevne skupnosti Martin Kukovec je v svojem nagovoru povedal, da so glede na opravljeno delo v minulem obdobju zelo zadovoljni, glede na potrebe in želje pa gresta vse prepočasi modernizacija in sanacija cest, kakor tudi nekateri zahtevni projekti prejšnjih let. Vzrok je pomanjkanje občinskega denarja, na kar pa KS nima vpliva. Predsednik upa, da se bodo v prihodnjih letih stvari odvijale hitreje. Da so vse potrebe, ki jih navajajo občani, upravičene, vidijo pri vsakem večjem dežju, ki jim uniči ceste in njihova sanacija stane veliko več, kot če bi bile ceste urejene. Da pa ne bi bil preveč kritičen, je Kukovec nanizal tudi uspehe v skupnosti. Lani so uspeli asfaltirati čez 1500 metrov zelo zahtevnih gramoznih odsekov, prepleskali so vežico, redno in dokaj dobro vzdrževali javne poti, poskrbeli za srečanje starejših občanov, napeljali nekaj javne razsvetljave v vasi Cvet-kovci ter uredili vračanje denarja, vloženega v telefonijo, kar se je izvajalo preko KS Podgorci. Od načrtovanega niso uspeli izvesti asfaltiranja ceste na od-
društvo združila s PGD Ko-račice. Kljub temu da so se krajani dobro razumeli, pa vendar niso želeli imeti skupnega društva, zato so že po kratkem času uvideli, da je bila združitev zmota in je bilo PGD Pršetinci spet samostojno društvo.
Danes ima društvo 109 članov. Predsednik Peter Črnjavič je povedal, da ga zlasti veseli, da svoje mesto
v društvu najde tudi veliko mladih, ki radi pridejo v dom. Društvo trenutno razpolaga z GVC in GV1, kar je nekoliko zastarela oprema. Pogajajo se o nakupu novega avta, kar načrtujejo za naslednja leta. Po vseh pravilih jim sicer pripada GV1, vseeno pa si želijo GVC. Intervencije so v zadnjih letih zelo upadle, ljudje so glede požarne nevarnosti vedno bolj ozaveščeni, je pa
več naravnih nesreč, pri katerih pomagajo tudi gasilci.
Nedeljska proslava se je začela s parado gasilcev, nadaljevala pa s kulturni programom in slovesnim razvitjem novega prapora. Blagoslov je opravil domači župnik Stanko Matjašec.
Po svečanem delu je sledila zabava z ansamblom Katrca.
vki
Ormož • Prenovili stalno razstavo
Ormož na barikadah
V drugem nadstropju ormoškega gradu so odprli prenovljeno stalno razstavo Ormož na barikadah leta 1991 - Ormoško območje v času osamosvojitvene vojne leta 1991 avtorice Nevenke Korpič.
Gospodinje so pripravile mikavno razstavo in se predstavile tudi s pevsko točko.
Nagrajenci v družbi Martina Kukovca, predsednika KS.
projektno dokumentacijo za ureditev kanalizacije, pločnika ter javne razsvetljave Podgorci-Sodinci. Pravkar zbirajo prijave za zamenjavo kritine na mrliški vežici ter pokritje platoja pred vežico. Pripravlja se projektna dokumentacija za zamenjavo ostrešja na kulturni dvorani v Podgorcih. Redno skrbijo za vzdrževanje pokopališča in javnih poti po neurjih.
Nato so podelili še plakete najzaslužnejšim krajanom. Plaketo zaslužnega krajana je prejel Franc Hergula iz Cvet-kovcev, dolgoletni član PGD Cvetkovci, član UO kar 10 mandatov, 36 let tajnik KS. Plaketo je prejel tudi Franc Sladnjak, ki v Turističnem društvu Podgorci aktivno deluje 32 let, 19 let pa je bil predsednik društva. Plaketo je prejelo tudi PGD Bresnica.
V kulturnem programu so sodelovali otroci in društva, ki so z glasbo in plesom popestrili dogajanje. Ob zaključku slovesnosti je bil še ogled kulinarične razstave, ki so jo pripravile domače gospodinje; te tokrat nastopile tudi s pesmijo. Viki Klemenčič Ivanuša
Dogodkom ob osamosvojitveni vojni so bile na Ormoškem namenjene doslej kar tri razstave, ki so jih pripravili v muzeju. V vsem času so si namreč prizadevali zbirati in negovati spomin na osamosvojitev in nastanek nove države, je povedala avtorica Korpičeva. Rdečo nit razstave predstavljata leti 1990-91, obdobje Slovenske pomladi, čas izgradnje slovenske države, zajema pa tudi prve slovenske znamke in denar, ki tudi simbolizirajo rojstvo nove države. Drugi del razstave sestavlja fotografski material, ki ga je med vojno posnel fotograf Štefan Hozyan ml., ter fotografije UNZ Maribor in Policijske postaje Ormož. Razstava je po-
pestrena s predmeti pred- in medvojnega časa ter časa nastajanja nove države. Nevenka Korpič je povedala, da upa, da bo razstava pripomogla k ohranjanju spomina na te pomembne prelomne dogodke.
Policijsko veteransko društvo Sever Ormož je na otvoritvi zastopal Janko Zadravec, ki je ob tej priložnosti povedal, da nam samostojnost ni bila dodeljena, ampak je bila izbor-jena. Predstavniki PVD Sever so ponosni, da so se uprli in uspešno ubranili novo nastajajočo državnost.
V imenu Veteranov vojne za Slovenijo je spregovoril Miran Fišer, ki je izpostavil, da so možje takrat opravili svojo vojaško
obveznost, čeprav bi danes nekateri že radi pozabili na takratne dogodke, a je obljubil, da bodo veterani skrbeli, da ta spomin ne bo zbledel. Odziv današnjih veteranov je bil v vojnih dneh domala 100-odsto-ten, kar kaže na njihovo disciplino in odgovornost. Nikakor si niso želeli postati junaki ali žrtve, ampak so se zavedali odgovornosti, ki so jo nosili, zato ni prav, da se danes poskuša prikazati, da v tej vojni ni bilo nobene nevarnosti.
Razstavo je odprl župan Alojz Sok. Otvoritev sta z glasbenim nastopom zaokrožila Marko Kardinal in Thierry Šavora Din-
ga-
vki
Na predvečer praznika so odprli prenovljeno stalno razstavo Ormož na barikadah leta 1991.
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Pogovor o treningu in nogometu
Fuzbal je vse!
Ko gledališče vzljubi nogomet in nogomet vrže mreže, da bi ujel gledališče, je čas za prvi gledališko-nogometni dogodek. Novi ZATO začenja svoja vasovanja s publiko in vabi k ogledu treninga z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem Fuzbal je vse! v režiji Sama M. Strelca. Finale po finalu evropskega prvenstva 2008 bo potekal 5. julija ob 21. uri na gradu Vurberk.
Ob tej priložnosti so glavni akterji predstave organizirali pogovor o treningu in nogometu. Predstava je prevod in priredba nemške različice romanopisca, dramatika in scenarista Thomasa Brussiga z naslovom Leben bis Männer, ki je bil krstno uprizorjen 19. 12. 2001 v Deutsches Theater Berlin pod režijsko tak-tiriko Petra Ensikata. Gre za prvo slovensko uprizoritev te predstave. Original govori o padcu Berlinskega zidu in o tedanjih razmerah v Nemčiji, slovenski prevod, katerega avtor je Mihael Tosch, pa je prirejen slovenskemu načinu življenja in razmeram, v katerih živimo. Tako bo vlogo trenerja v predstavi odigral Goj-mir Lešnjak-Gojc, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, direktor Kosovelovega doma v Sežani, ikona številnih televizijskih oddaj, ki je najbolj prepoznaven po oblikovanju in interpretaciji komičnih likov. Skupaj s publiko bo čakal na nov trening in na novo ekipo. Nogomet mu je, tako kot francoskemu eksistencialističnemu filozofu, dramatiku, scenaristu, pisatelju in literarnemu kritiku Jeanu Paulu Sartru metafora življenja: Skozi prizmo nogometnih dogodkov razmišlja o svojih vzponih in padcih, bistvo sveta je zanj
Foto: Novi ZATO.
Trener (Gojmir Lešnjak-Gojc): "Nekaj se pripravlja, točno nad nami. Ne bo šlo prek, tu se bo zlilo. Zdaj, zdaj bo ... na hitro, ampak močno. Pol pa sonce! In nova ekipa."
nogometna strast, nogomet je smisel življenja, simbol uspeha, navdušenja in sreče. Uči ga usklajevati vztrajnost, sodelovanje in tovarištvo s tekmovalnostjo in borbenostjo, to pa je tudi kodeks, ki ga skuša prenesti na svojo ekipo.
Režiser predstave je Samo M. Strelec, ki je aprila letos ustanovil zasebni zavod Novi ZATO, katerega dejavnosti so kultura, izobraževanje in raziskovanje. Sicer pa je v svoji karieri prejel že številne nagrade, v letu 2008 nagrado za najboljšo predstavo v celoti na 15. Festivalu glum-ca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Cetvrta sestra v izvedbi GDK Gavella, Zagreb in nato še nagrado zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za isto uprizoritev. Ob nastajanju predstave je povedal: „Nogomet je območje dionizičnega: strasti, evforije, norosti, pretiravanja, oboževanja, navduše-vanja, kreacije, in prav ta di-onizični moment je tisto, kar nas pri nogometu tako potegne in posrka vase. Vsi potrebujemo to. Ta čarobna igra z žogo je danes verjetno eno poslednih pribežališč, kjer se lahko človek varno ustavi, izstopi iz vseh socialnih vlog in se odpre stvarem, ki jih ne more (in ne želi) nadzirati. Kjer lahko kriči od radosti in bolečine, se prepusti srcu, sočloveku, znoju, se potaplja vase, pozablja nase, odplava stran ... Nogomet je mistični kolektivni ritual in učbenik življenja, svet v zrnu peska, makro v mikru ... Nogomet je svetišče in manifestacija emocije."
Vabljeni torej, da si predstavo tudi sami ogledate in naj tudi vas zajame nogometna vročica po finalu.
Patricija Babosek
Kidričevo • Monja Krajnc, učenka devetletke, izdala knjigo
Moje življenje, neskončnost in težave
Mlada „zlata učenka" 9. razreda Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo se je dokazala kot odlična pisateljica, saj je v okviru literarnega natečaja Z domišljijo na potep dosegla odlično tretje mesto, njeno zgodbo Ljubezen boli pa so natisnili v knjižni obliki pod naslovom Moje življenje, neskončnost in težave.
Foto: Martin Ozmec
Monja Krajnc, avtorica knjige Moje življenje, neskončnost in težave
Kot je po povedala mlada pisateljica Monja Krajnc,
poteka tekmovanje mladih literatov pod naslovom Z domišljijo na potep v okviru programa na področju pouka slovenščine, v njem pa lahko sodeluje vsak, ki čuti, da zna napisati zanimivo, krajšo ali daljšo zgodbo ali pripoved iz življenja, predvsem mladih ljudi.
Monja Krajnc rada piše že od rane mladosti, zato se je za sodelovanje na literarnem natečaju odločila tudi ona. Kot je povedala, je zgodba, ki jo je napisala, nastajala skoraj tri mesece. Naslovila jo je Ljubezen boli, njena prva knjiga pa nosi naslov Moje življenje, neskončnost in težave.
Mlada in samozavestna Monja trdi, da gre za povprečno zgodbo o ljubezni in srčnih težavah med mladimi,
sicer pa svetuje, da knjigo sami preberete. Na vprašanje, ali bo napisala še kakšno knjigo, ni mogla odgovoriti pritrdilno, saj so pred njo dijaška leta, ki jih bo preživela na ptujski gimnaziji. Ob izidu knjige se je posebej zahvalila svoji učiteljici slovenščine, svoji mentorici Sonji Lenarčič, ki jo je med nastajanjem njene zgodbe ves čas podpirala in vanjo zaupala. Ob pomembnem in vsekakor obetavnem literarnem dosežku sta Monji Krajnc čestitala tudi ravnatelj OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Brane Tonejc ter župan občine Kidričevo Jože Murko, ki ji je za odličen uspeh v vseh devetih razredih osnovne šole skupaj s še 19 letošnjimi zlatimi učenci občine Kidričevo izročil spominsko knjižno nagrado.
-OM
Tednikova knjigarnica
Knjige za ustvarjalne počitnice
Minuli teden smo vas, spoštovani bralci, vabili k telesni aktivnosti med počitnicami; seveda s priporočanjem izbranih priročnikov za pravilno vadbo. Današnja knjigarnica je namenjena tistim knjigam, ki so polne idej in napotkov za ročne spretnosti in likovno izražanje. Tudi te knjige, kakor tiste športne, najdete v vrhnji etaži mladinskega oddelka ptujske knjižnice, kjer je po UDK-sistemu (univerzalna decimalna klasifikacija) razvrščeno poučno, strokovno gradivo.
Tisti, ki želijo z barvami in čopiči ustvarjati počitniške spomine ali izvirna osebna darilca ali pa se enostavno in zanimivo kratkočasiti, lahko izbirajo med knjigami z oznako 73/76 (od kiparstva in sorodnih umetnosti, slikarstva do grafične umetnosti). Npr.: Vodene barve: temelji za začetnike (Avtorska skupina, 2003. 159 str.), knjiga bo navdušila starejše otroke in odrasle; Slikarske veščine (F. Watt, 2003. 96 str.) je naslovljen odličen otroški priročnik, ki zelo nazorno in natančno ilustrirano ponuja pestre likovne izdelke in navodila (kolaži iz svilenega papirja, kolaži s tušem, vlečena barva, drgnjenke iz svilenega papirja, tiskanje s kartonom in krompirjem, izrezovanje papirja, tehnike za drevesa, tiskanje s spužvo, s prsti, vzorci z gospodinjsko folijo, tehnike za dlako, tehnike za perje, praskanke s pasteli ...).Wattova je zelo domiselno oblikovala sadje iz svilenega papirja, dekorativne tiskane ptice na drevesu, mikavne lončnice iz prstnih odtisov, duhovite hišne ljubljenčke s tušem in pasteli, pihana drevesa .; Slikarski projekti (2005) iste avtorice zajemajo več kot osemdeset likovnih domislic s pasteli, voščenkami, črnili, teksturiranim papirjem, vezenjem, kolaži, tuši, flomastri, različnimi predmeti in svilenim papirjem. Nekoliko bolj vešči si bodo lahko izdelali robota iz različnih predmetov, uporabili pločevinke za lične shrambe predmetov, se zabavali s tridimenzionalnimi žuželkami, stkali srca in zvezde. Mlajši bodo morda raje segli po Moji prvi knjigi o slikanju (C. Thran, 2001. 41. str.), kjer avtorica z vajami in primeri pojasnjuje, kaj vse je mogoče narediti s svinčnikom, barvicami in vodenkami. Nekoliko bolj zahteven je priročnik Risanje in slikanje. Tehnike korak za korakom (avtorska skupina, 2006. 256 str.), ki je razdeljen na sedem večjih poglavij z mnogimi kratkimi poglavji: Priprava na delo, Od bambusa do kemičnega svinčnika; Papirji, lesene podlage in čopiči; mešanje barv, Znane in preizkušene tehnike; Napredne tehnike; Po končanem delu (delo s fiksirji, uporaba lakov, fotografirajte umetnine, prenašanje in shranjevanje umetniških del).
Ob likovnih dejavnostih, ki jih je prijetno izvajati v skupini različno starih navdušencev, je lepo tudi pomalicati ali pripraviti in použiti prijeten obrok. Kuharske knjige, kjer so recepti zapisani tako, da tudi otroci brez težav postanejo mali mojstri, imajo knjižnično oznako 64. Veliko kuharskega navdušenja lahko sproži Feliksova kuharska knjiga: zajček zbira recepte s celega sveta (A. Langen, 2002), ali pa Otroška svetovna kuharska knjiga (D. Robins, 1995).
Odlične prostočasne zamisli vseh sort najdete tudi v revijah Unikat in Prostočasnik, ki ju najdete v čitalnici mladinskega oddelka, v Potrčevem kotu (razen zadnje številke je možna sposoja na dom).
Opozarjam še na morda najbolj pomembno, koristno počitniško knjigo, ki je minulo leto izšla pri založbi Didakta: Igrišča narave: igre, ročne spretnosti in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven (F. Danks in J. Schofield. Prevod B. P. Jesenovec in K. Šulc. 192 str.). Avtorja sta zamisli razdelila po letnih časih, posebno poglavje je namenjeno nočnim in vseletnim aktivnostim. Igrišča narave zelo priporočam, saj obujajo in dodajajo novo kvaliteto igram in dejavnostim, ki neizmerno koristijo otrokom in odraslim.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Razstava Društva gospodinj Jezero
Poziv k ohranitvi narave
Po zgodbi o kruhu v lanskem letu so ob sedmem rojstnem dnevu članice Društva gospodinj Jezero razveselile z novo razstavo, tokrat o zeliščih v naših prehrani, ki sojo pripravile 28. junija.
V živo so razstavile številna zelišča in začimbe, dobrote in ročna dela, slikarka Martina Golia pa je za to priložnost prispevala svoja številna dela s tematiko narave, zlasti še cvetja. S plesom in glasbo je otvoritveno slovesnost obogatila folklorna skupina iz Rogoznice, ki jo vodi Jure Meško, za ples pa je igral Bor-či. Za obiskovalce so pripravili tudi malico. Na stojnici Društva gospodinj Jezero je bilo mogoče marsikaj kupiti: kruh, sladko pecivo in tudi dobrote, pripravljene s pomočjo zelišč.
Dogodek, ki je izzvenel kot poziv k ohranitvi narave in varovanju okolja, je bil hkrati prispevek Društva gospodinj Jezero k druženju med kra-jankami in krajani te ptujske četrtne skupnosti. Marija Cvetko, predsednica društva, je ob tej priložnosti povedala, da so želele povedati, kako pomembna je različnost in kako pomembno jo je poznati.
Foto: Črtomir Goznik
Razstavo Zelišča v naši prehrani je pripravilo Društvo gospodinj Jezero, ki ga vodi Marija Cvetko (druga z leve). Na fotografiji skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, slikarko Martino Golia in njenim možem akademskim slikarjem Bojanom Golio.
V imenu ČS Jezero je govorila podpredsednica Katja Bezjak. Poudarila je, da se v društvih ob dejavnosti razvija
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina iz Rogozni-ce, ki jo vodi Jure Meško. Za zabavo in ples pa je igral Borči.
tudi družabnost, skozi to pa ohranja in prenaša marsikatera tradicija, ki bi sicer že potonila v pozabo. Doc. dr. Ljubica Šuligoj, častna občanka MO Ptuj, ki živi v ČS Jezero, je govorila o sporočilnosti same razstave, ki je večplastna. Predvsem nam ne more biti vseeno kot skupnosti in posameznikom, v kakšnem okolju živimo in kakšnega ga zapuščamo naslednjim generacijam. Človek, ki se je oddaljil od narave, je ob znanstvenih dosežkih dolžan tudi razmišljati o tem, kako bo ohranil zdravo okolje, ohranil naša zelišča in rastline. K varovanju okolja in narave je pozival tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ni potrebno biti vselej
nestrpen, ko ob obrežju potoka ali reke zraste trava visoko ali ko prekriva grajski grič. Zaradi mačehovskega odnosa do narave je izginila tudi simbioza z naših vrtov, prav tako okusi, ki smo jih še nedolgo tega poznali. Če ne bomo preveč nestrpni, če bomo naravi pustili, da gre svojo pot, da je ne bomo preveč omejevali, se bodo tudi okusi vrnili. Če bo vsak posadil vsaj eno drevo, bi preprečil škodo, ki jo v okolje prinaša en avtomobil, je še povedal ptujski župan.
Razstavo Zelišča v naši prehrani so odprli ptujski župan dr. Štefan Čelan, Marija Cvetko in doc. dr. Ljubica Šuligoj.
MG
Kungota • Ob prazniku občine Kidričevo
Na 10. srečanju ljudskih pevcev
Pod naslovom Pesem naj doni je v počastitev 11. praznika občine Kidričevo v petek, 13. junija, v kulturni dvorani v Kungoti izzvenelo 10. srečanje ljudskih pevcev, na katerem je sodelovalo 18 pevskih in glasbenih skupin - skupaj 123 nastopajočih.
Zbrane domačine ter nastopajoče ljudske pevce in godce osemnajstih skupin s širšega območja ptujske regije sta v imenu organizatorjev in domačinov nagovorila predsednik
Društva upokojencev Kidričevo Franc Rajh ter župan občine Kidričevo Jože Murko, nato pa so raztegnili svoje mehove Kungoški frajtonerji.
S po dvema pesmima so se
Foto: M. Ozmec
V kulturni dvorani v Kungoti je nastopilo 18 skupin ljudskih pevcev in godcev - skupaj 123 nastopajočih; na fotografiji FD Rožmarin Dolena.
občinstvu v dvorani tokrat predstavili: ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo pod vodstvom Amalije Mlaker, ljudski pevci Društva upokojencev Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Maksa Kampla, ljudske pevke DU Ptujska Gora pod vodstvom Adele Pulko, Fantje treh vasi KD Lovrenc na Dravskem polju pod vodstvom Stanka Soršaka, ljudski pevci DU Grajena pod vodstvom Albina Krambergerja, ljudski pevci FD Tezno pod vodstvom Jožeta Frleža, ljudske pevke DU Kulturnega društva Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Marte Sitar, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena pod vodstvom Hedvike Ostroško, ljudske muzikantke Vesele Polanke PD Cirkovce pod vodstvom Dragice Krajnc, ljudske pevke KD Sela pod vodstvom Antonije Kaučevič, ljudski pevci DU
Videm pri Ptuju pod vodstvom Milice Bedrač, ljudske pevke Društva invalidov Kidričevo pod vodstvom Danice Meško, Katoliško KD Zvezdni dol Kidričevo pod vodstvom Marije Rampre, mešani pevski zbor DU Tezno, ki ga vodi zborovodja Stane Vekoslav, Kvartet ese-ljakov tretjega življenjskega obdobja sz Teznega pod vodstvo-pm Janka Turka ter za konec še Pevke druge pomladi DU Kidričevo, ki jih vodi Rozika Premzl, sicer tudi pobudnica in glavna organizatorka srečanj ljudskih pevskih in glasbenih skupin v Kungoti. Za konec je po vsej dvorani zadonela skupna pesem pevcev iz 123 grl, ki so zapeli ljudsko Tam gor na Ravnem polju. Program je povezovala Majda Klemenčič Vo-dušek, sicer predsednica DPD Svoboda Kidričevo.
-OM
Samo M. Strelec • Dvomim...
Lepo povedano
Bil sem po opravkih v prestolni Ljubljani, v trebuhu se je oglasilo poldne in zavil sem k Lovcu. Družba prijetna
-	študentska, radoživost med mladimi in tudi kakšna krepka na račun profota, ki da na izpitu naravnost zafrkava, mi pride na uho. Študentsko razpoloženje motimo pravzaprav samo pri dveh mizah: skupina treh gospodov in jaz. Gospodje, poslovneži, za sosednjo mizo govorijo o biznisih, ki so jih nameravali ta dan skleniti na ministrstvu, vendar jih je neka visoka živina očitno ZAJ. in jih pustila na cedilu. Pa se nenadoma se od nekod pojavi gospod poznih srednjih let in pri mizah prosi za denar. Dokaj neopazno. Pa ga natakarica brž zaloti in pove: »Ne smete motiti naših gostov pri kosilu«.
Lepo povedano. Pa nas ni pretirano motil možakar. Mladini ni bilo kaj dosti mar zanj, kdo bi lahko pričakoval, da bi študent človeku od svoje borne štipendije dajal, biznismeni pa so se delali, kakor da je človek zrak. Sam nisem prišel na vrsto - še dobro, ker bi mi revež moral za drobiž, ki bi mu ga namenil, povedati vsaj kak vic - pa je že bilo po njem. Kako lepo mu je povedala natakarica. Ne, da ne sme fehtati, beračti, prosjačiti, pač pa, da naj ne moti gostov. Kmalu za tem sem pri parlamentu srečal najlepšega slovenskega strankinega voditelja. Ne, ne, da ne bo pomote: Ne tistega, ki ga kličejo Barbika, pač pa tisto, ki jo kličejo Katarinca. Na zares visokih petah je dokaj nerodno, če pa ne nerodno, pa zagotovo neudobno, stopicala ob uglajenem gospodu. Poglej naključje: ko se zvečer vrnem domov, me v nabiralniku čaka Katarinčina
-	hm - kako bi se temu reklo? Oglasno sporočilo? Strankin program? Predvolilni e-pe-pe? Koliko lepega je povedano tam notri! V lepih besedah se lahko najdemo vsi: družine, šolarji, študenti, podjetniki, delavci, upokojenci, kmetje, znanstveniki, umetniki. Aha, torej se je začelo, si rečem. Nagovarjanje volilnega telesa. Pravzaprav ne s Katarin-čino prilogo, pač pa že pred dnevi, ko nam je pisal prvi minister in povedal, kako uspešni smo bili v prvem polletju v časupredsednikovanja EU. Le da to ni bil e-pe-pe, pač pa »kao« rezime. Zdaj, pred volitvami, bodo vsi najboljše vedeli, kaj bi morali, kaj bi lahko, kaj je treba. Neverjetno, koliko dobrih načrtov skuje politika vsaka štiri leta. Ne razumem, zakaj se potem ti dobri nameni in obljube v glavnem sfižijo. V čem je dejansko problem? Slišim: eni ne morejo izpolniti obljub, ker da so vse že zdavnaj zafu-rali drugi, drugi ne morejo »kao« nič, ker jih preglasujejo prvi, tretji čakajo na priložnost, da bodo postali drugi prvi in oni drugi... Še nikoli nisem v času, odkar imam volilno pravico, doživel, da bi me nekdo skušal prepričati s preprostim računom: obljubljali smo to in to, naredili pa to in to. Od obljub bi odšteli uresničeno in vse bi bilo jasno. Tako pa me nagovarjajo z dobrimi nameni. Pa se spomnim pregovora, da je pot v raj tlakovana prav z dobrimi nameni. Resnično, priznam - in sram me je: vsaka štiri leta sem zmeden. Ker sem politično naiven in verjamem. Verjamem enim in drugim. In tretjim. Pri vsakih mi je kaj všeč. Pravzaprav mi je veliko všeč. Zakaj lepe reči obljubljajo. Spominjam se stranke, ki mi je bila prva leta po osamosvojitvi simpatična, pa še moj profesor jo je nekaj časa vodil... Ni obljubljala ne medu ne mleka, zdelo se mi je, da govorijo realne reči. Imela je le eno napako: ni prišla čez parlamentarni prag. In odtlej opazujem, vsaki dve leti, volilni ud volilnega telesca, kako se bom odločil. Kaj bo tisti razlog, da bom obkrožil eno od opcij. Najboljšo pomoč pri svoji strankarski zmedenosti mi je doslej ponudil Jezus iz Nazareta, ko je dejal: »Po njih sadovih jih boste spoznali.« Torej velja pogledati, kaj so naredili, in ne, kaj so govorili. Še nekaj me muči: kako to, da politiki vseh strank vejo, kaj bi bilo za Slovenijo najboljše, ko pa so izvoljeni, jim gre to težje od rok? Če jih prav razumem, gredo stvari vladajočim zmeraj narobe, ker jim nagaja opozicija. Imam rešitev: predlagam enopartijski sistem. Kdor dobi največ glasov, vlada sam. Počne, kar misli, da je dobro za narod. Pri tem pa v vsak dom pripelje internet in vsako leto izvede e-volitve. Če mu narod več ne zaupa, reče adijo in novi zmagovalec vzame krmilo v roke... Strankarska vizija se ne da speljati v enem letu in izvoljeni potrebujejo vendar več časa! Saj tudi sedanji govorijo, da jim je en mandat premalo, da bi naredili vse potrebno. Resnično: jaz jim dam še en mandat, če mi le obljubijo, da po njem ne bodo več kandidirali. Da se bodo samo-ukinili in rekli: »Tako, naredili smo, kar smo mogli in znali. Boljše ne znamo. To je to. Hvala za zaupanje.«
Marsikaj v prihodnjih mesecih bo lepo povedano. Smilijo se mi karierni politiki. Letos bodo imeli kratke počitnice. Sem politično opredeljen, strankarsko ne. Zanima me politika, stranke ne. Letos sem se odločil, da bom zbiral ves predvolilni material, ki mi ga bodo odložili v nabiralnik, ga spravil za štiri leta in si na volitvah 2012, ko bom znova v dilemi, koga voliti, pomagal sam: primerjal bom narejeno z lepo poveda-
Ptuj • Zlato priznanje Komornemu moškemu zboru
Mednarodni uspeh na Hrvaškem, ki odmeva
Tradicija je, da se pevci Komornega moškega zbora Ptuj pred pričetkom poletnih počitnic udeležijo katerega od mednarodnih pevski tekmovanj. Z udeležbo na tekmovanjih želijo v zboru pridobiti potrditev o tem, ali so v minuli sezoni delali dobro in ali so še vedno na poti kvalitetne rasti, ki so si jo zadali, kot enega svojih ciljev.
Ljutomer • Zveza lovskih družin Prlekija
Napredek na vseh področjih
V Zvezo lovskih družin (ZLD) Prlekija se združuje osem lovskih družin (LD): Ljutomer, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Negova, Sv. Jurij ob Ščavnici, Mala Nedelja in Križevci pri Ljutomeru. Predseduje ji Anton Holc, ki je na nedavnem občnem zboru v Ljutomeru seznanil člane z opravljenim delom minulega leta in predstavil najpomembnejše naloge, ki so pred njimi.
S tekmovalnega nastopa Komornega moškega zbora v Petrinji
Foto: arhiv KMZ
S temi nameni so se pevci pod vodstvom dirigenta Ernesta Kokota tudi letos prijavili na enega od razpisanih mednarodnih pevskih tekmovanj - na I. mednarodno tekmovanje komornih moških zborov Lipanjski zvu-ci. Tekmovanje je potekalo v mestu Petrinja na Hrvaškem 21. in 22. junija.
Organizatorja tekmovanja komornih moških zborov sta bila Ogranak Matice hrvatske Petrinja in Hrvatska udruga zborovoda. V konkurenci dvanajstih komornih moških zborov se je Komorni moški zbor predstavil več kot odlično. Za svoj tekmovalni nastop je prejel zlato priznanje, imenovano zlata stučka. Zbori so morali za tekmovalni del nastopa pripraviti štiri skladbe, od teh je bila ena skladba obvezna, ena pa je morala biti skladba hrvaškega avtorja. Nastope je ocenjevala tričlanska mednarodna komisija po pravilih Hrvatskega združenja zborovodij. Pri
Anton Holc je z zadovoljstvom ugotovil, da so domala vse cilje, ki so si jih zadali, uspešno uresničili. Se zlasti je pomembno, da je gospodarjenje z veliko in malo divjadjo po LD zelo dobro, realizacija načrta odstrela v preteklem letu pa kar 98,7-odstotna. Razveseljiv je podatek, da je na področju revitalizacije male divjadi in izboljšanja naravnega okolja za poljskega zajca LD Ljutomer vodilna ne le v ZLD Prlekija, ampak
tem je komisija ocenjevala interpretacijo, pevsko sposobnost, zahtevnost programa in umetniški vtis. Ptujski zbor se je predstavil s skladbami J. Croceja Cantate Domino (obvezna skladba), A. Brucknerja Locus iste, J. Ježa Periatev in V. Berdovica Lindo (skladba hrvatskega avtorja).
Vzporedno s pevskim tekmovanjem so potekali tudi mednarodni natečaj za nove skladbe za moške zbore ter številni zborovski koncerti v paviljonu mestnega parka in okoliških mestih.
Z doseženim rezultatom so člani zbora vsekakor lahko zelo zadovoljni. Rezultat ima toliko večjo težo, ker je bil dosežen na tekmovanju, ki je namenjeno izključno komornim moškim zborom. Tako kot v Sloveniji tako tudi drugod po svetu število moških zborov zelo upada. Iz tega razloga se vse pogosteje dogaja, da moški zbori na tekmovanjih tekmujejo v istih kategorijah kot mešani. Samo
tudi širše. Z lastnim znanjem in bogatimi izkušnjami je prišla do zavidljivih rezultatov pri povečanju naravnega prirastka male divjadi - fazana in poljskega zajca. V LD Ljutomer so uvedli nov način krmljenja, saj je klasičnega s koruznimi storži povsem opustila in se preusmerila na gospodarnejšega z raznimi mešanicami žitaric.
Tudi na področju kinologi-je je zaznan napredek. Urejen je seznam uporabnih lovskih
psov po posameznih LD, pri tem pa so bili evidentirani vsi lovski psi razen v LD Negova. V ZLD Prlekija posebno pozornost namenjajo izobraževanju. Izveden je bil teoretični del lovskega izpita, ki ga je uspešno opravilo 10 kandidatov. Lovski pripravniki so opravljali tečaj iz prve pomoči in urjenja z orožjem, 42 novih svetovalcev pa je uspešno obvladalo področje mentorstva.
Ena od najpomembnejših nalog ZLD Prlekija v prihodnjem obdobju bo vključevanje za pridobivanje sredstev iz virov Evropske skupnosti na področju izboljšanja naravnega okolja za malo divjad. Pilotni projekt se v LD Ljutomer že izvaja, hkrati pa omogoča vključitev še preostalih LD iz ZLD Prlekija. Na občnem zboru je bilo slišati, da bodo v projektu kot partnerji sodelovale tudi LD iz sosednje Hrvaške. S tem se možnost pridobitve sredstev le še povečuje.
Komisija za odlikovanja in priznanja pri ZLD Prlekija se je odločila, da si v tem letu nagrade zaslužijo Avgust Zemljič (LD Apače), Franc Vajndorfar (LD Mala Nedelja), Franc Antolič (LD Kri-ževci pri Ljutomeru) in Viktor Grah (LD Radenci).
Niko Šoštarič
ugibamo lahko, kako lahko komisija primerja med seboj petje tako različnih sestavov in ga nato enakovredno razvršča na ocenjevalnih lestvicah. Kakor koli že, Komorni moški bor je ponovno dokazal, da je na pravi poti ter da pod vodstvom sedanjega dirigenta še ni pokazal vseh svojih adutov.
Sedaj je za pevce nastopil čas zasluženih počitnic. Pretekla sezona je bila namreč zelo dolga in pevsko zelo naporna. Naporna predvsem zato, ker je zbor naštudiral kar šestnajst novih skladb.
V	kulturnem programu so sodelovali člani dramske sekcije KD Podlehnik, pevski sekstet KD, dekliška vokalna skupina Cantilena KD Pod-lehnik , PO KD Podlehnik in flavtistke PO, učenci OS Pod-lehnik, harmonikar Borut Za-goranski, besedilo iz Dalmatinove Biblije pa je prebral Ivo Ban, podžupan občine Pod-lehnik. Slavnostni govornik je bil župan Marko Maučič. Proslave se je udeležilo veliko uglednih gostov od blizu in daleč, med njimi tudi lastniki stare zidanice, družina Puc iz Nemčije. Vsi so bili navdušeni nad izbranim programom in ambientom, kjer se je prireditev odvijala.
V	stari preši so prireditelji pripravili lepo tematsko raz-
Razloga za to sta bila vsaj dva. Eden od teh je bilo omenjeno tekmovanje, drugi pa, da je zbor želel za svoj letni koncert pripraviti povsem nov program, ki bi bil za poslušalce atraktiven. Rezultat tega je bil projekt Zabavna glasba v interpretaciji zborovskega petja. Da se je zbor odločil pravilno, je pokazal odziv obiskovalcev njihovega letnega koncerta v začetku junija. Odziv je bil tako velik, da bo zbor v jeseni koncert ponovil, prejeli pa so tudi nekaj povabil za izvedbo koncerta drugod po Sloveniji.
stavo Trubarjevih del, portretov in fotografij. Slavnostna prireditev pa se je odvijala v kleti ob svečah in baklah, saj v zidanici ni elektrike. Vzdušje je bilo zares enkratno, k temu
Ker je ob koncu vsake sezone v navadi, da se spregovori tudi o načrtih zbora, naj povemo, da so uspehi, ki jih je zbor dosegal v zadnjih letih, spodbudili člane, da se v naslednjem letu prijavijo na mednarodno pevsko tekmovanje Cork, ki je vsako leto v maju v istoimenskem mestu na Irskem.
Naj ob tej priložnosti zaže-limo zboru še veliko uspehov in kvalitetne rasti, ki zagotovo ne bo ostala neopažena v našem ožjem in širšem okolju. Gianfranco Zelenko
so pa seveda pripomogli vsi nastopajoči s svojim umetniško izvedenim programom. Vse, od scene, programa, razsvetljave, razstave, je bilo deležno velike pohvale.
Danica Kurež
Podlehnik • Trubarjevo leto
Proslava v stari zidanici
KD Podlehnik je v soboto, 7. junija, v stari haloški zidanici na Lahovem v sodelovanju z Občino Podlehnik pripravilo slovesnost v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Z njo so obeležili tudi bližajoči se dan državnosti.
Nina Kolarič
Atletinja, ki pravi, da talent ni vse
Stran 16
Odbojka
Okrepljene ptujske odbojkarice
Stran 16
Tenis
Na »sveti travi« obstal v 1. krogu
Stran 17
Padalstvo
9 kazenskih centimetrov dovolj za 19. mesto
Stran 17
Nogomet
Letonja in Murat iz Zavrča v Aluminij
Strani 18 Bojan Prašnikar
Večina ga je v Nemčiji proglasila za trenerja leta Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Mladen Dabanovič, športni direktor Drave
»Mladi morajo pokazati željo in kvaliteto
«
Med prvenstvenim premorom je naš najpogostejši sogovornik Mladen Dabanovič, športni direktor kluba, ki ima v tem času največjo odgovornost: sestavlja igralski mozaik za naslednjo sezono.
Kakšno je trenutno stanje v igralskem kadru?
M. Dabanovič: »O odhodih ne bi več veliko govoril, saj je bilo že dovolj povedanega, novinec pa je zaenkrat le 22-letni Siniša Andelkovič, ki je bil doslej član kranjskega Triglava. Nekaterim igralcem je 30. 6. potekla pogodba, načrtujemo da bomo s Seadom Ziličem pogodbo podaljšali. S tem se bo formiranje moštva za novo sezono zaenkrat končalo, iskali bomo še kakšno okrepitev za obrambno vrsto. Seveda ne bo šlo za drag prestop, ampak v okviru naših zmožnosti. Še naprej verjamem, da imamo v naši ekipi še ogromno kvalitete in rezerv, npr. Roka Kro-navetra, ki praktično celotno lansko sezono ni igral. Tudi
Mladen Dabanovič, športni direktor Drave
drugi igralci so eno leto starejši, s tem tudi izkušenejši in kvalitetnejši. Tudi na treningih se dobro dela, tako da težav ne bi smelo biti.«
Pripravam ste priključili tudi mladince iz lastne nogometne šole.
Mladen Dabanovič: »Vsi mladinci, ki so prestari za mladinko selekcijo naše šole so se priključili pripravam. Dobili
Nogomet • Žreb za sezono 2008/09
Labod Drava za začetek
v Lendavi
V ponedeljek popoldan je v Ljubljani potekal žreb tekmovalnih parov v 1. in 2. SNL ter Pokalu Hervis za sezono 2008/09. V odsotnosti predsednika NZS Rudija Zavrla je imel otvoritveni govor podpredsednik NZS in predsednik Združenja nogometnih prvoligašev (ZNPL) Branko Florjančič, ki je poudaril, da se stvari v slovenskem nogometu izboljšujejo, čeprav nekateri ne mislijo tako. V nadaljevanju je generalni sekretar NZS Dane Jošt podelil priznanja, ki so si jih klubi in posamezniki prislužili v pretekli tekmovalni sezoni. Prejeli so jih: Interblock za pokalni naslov, Rudar iz Velenja za napredovanje v prvo ligo, najboljši strelec 2. lige Alen Muja-novič, predstavnika v pokalu UEFA - Koper in Interblock, državni prvaki ter udeleženci kvalifikacij za ligo prvakov
- Domžale in najboljši strelec prve lige Dario Zahora. Posebna priznanja sta prejela še zmagovalni ekipi v tekmovanju za fair play - Drava Ptuj (1. liga) in Rudar Velenje (2. liga).
Ptujska Labod Drava se bo v 1. krogu 1. SNL pomerila v gosteh
z Nafto, kidričevski Aluminij pa bo v 1. krogu 2. SNL gostil nogometaše Mure 05. V pokalnem tekmovanju se bosta Aluminij in Zavrč pomerila s Črenšovci in Korotanom, prvi v gosteh, drugi na domačem igrišču.
JM
1. SNL, 1. krog:
Sobota, 19. julij 2008: Domžale - Primorje, Nafta - Labod Drava, MIK CM Celje - Rudar, Maribor - Koper, HiT Gorica - Interblock.
Pokal Hervis, 1. krog:
Sreda, 20. avgust 2008, vzhodna skupina: Zavrč - Korotan, Črenšovci - Aluminij, Šentjur - Polana, Mura 05 - Koroške gradnje SG, Koroška Dravograd - Roma. Zahodna skupina: Bela krajina - Bonifika, Olimpija Ljubljana - Velesovo, Idrija - Krka, Adria - Izola Argeta, Tinex Šenčur - Krško.
2. SNL, 1. krog
Nedelja, 10. avgust 2008: Krško - Livar, Olimpija - Bela krajina, Triglav Gorenjska - Šentjur, Aluminij - Mura 05, Bonifika - Zagorje.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave ob igranju prijateljskih tekem tudi zavzeto trenirajo.
Foto: Črtomir Goznik
so priložnost za dokazovanje: Drava jim ponuja dobre pogoje za delo in kvalitetnega trenerja za napredovanje, od tukaj dalje pa je samo od njih odvisno, ali bodo to priložnost znali izkoristiti. Kdor bo pokazal željo in kvaliteto bo ostal v članskem moštvu, drugi pa bodo odšli na posojo v nižjeli-gaške klube. Vrabl in Kurež že imata z našim klubom podpisa-
ni neamaterski pogodbi in se tako ali tako morata priključiti pripravam. Vsem tem mladim nogometašem svetujemo, da so potrpežljivi in da svojo nogometno kariero načrtujejo na dolgi rok: kdor bi želel uspeti čez noč ima po mojem mnenju malo možnosti. Slovenska liga je vendarle tako kvalitetna, da tak preboj uspe le tistim najboljšim, vsi ostali morajo za to delati več let. Moram še poudariti, da ima Drava zaenkrat najmanjše število igralcev v zadnjih letih, tako da bo priložnosti za dokazovanje dovolj za vse. Trener Drulovič trenutno dela s 23 igralci, kar je po mojem mnenju optimalno število, pri kateri kvaliteta dela ne trpi.«
Pred tednom je Zavrč izstopil iz 2. SNL. Je morda tam kakšen igralec zanimiv za Dravo?
Mladen Dabanovič: »Precej igralcev, ki so nastopali za Zavrč je v preteklosti že bilo na nek način povezanih z Dravo. Za njih velja enako, kot za naše mladince: če ima kdo željo in voljo da trdo dela, potem so mu naša vrata odprta. Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi, predvsem z domačimi
Rok Kronaveter se je priključil ekipi
V sredo smo na treningu Drave opazili Roka Kronavetra, ki se počasi vrača v trenažni proces. Povedal nam je, kakšno je stanje z njegovo poškodbo. »Sedaj sem se vrnil s 14 dnevne rehabilitacije pri priznanem dr. Peharcu v Puli. Gre za velikega strokovnjaka, ki je pomagal že številnim športnikom. Tudi sam sem z njegovim delom zelo zadovoljen, saj je sedaj stanje tetive med stopalom in mečnico precej boljše. Ta tetiva je bila zelo vneta, kar se je ponavljalo že precej časa. Bistveno je bilo, da se vnetje umiri, obenem pa se ta del noge okrepi. V Puli sem tako delal 5-6 ur dnevno. Ne bi želel reči, da je sedaj vse popolnoma v redu in da bom lahko igral od prvega kroga dalje, ampak smo zaradi slabih izkušenj iz pretekle sezone pri vrnitvi na igrišča vsi skupaj zelo previdni. Zaenkrat delam še po posebnem programu, računam pa, da se bom v ponedeljek že priključil soigralcem pri treningih. Če bo vse v redu, bi lahko bil konec meseca že pripravljen za tekme.«
igralci iz okolice Ptuja.«
Kakšen je prvi vtis o delu trenerja Druloviča?
Mladen Dabanovič: »Zaenkrat smo zelo zadovoljni z njegovim pristopom, načinom dela in karakternimi lastnostmi, vendar se ne predajamo nobeni evforiji. Naj zveni še tako nenavadno, a res verjamem, da je vsak trener v preteklosti dal ekipi nek svoj doprinos in pomagal Dravi na poti do stabilnega prvoligaša; verjamem, da bo tudi z Drulovičem tako.«
Bo kmalu dobil še kakšnega pomočnika?
Labod Drava
Nekoliko presenetljivo so Ptujčani pred žrebanjem parov v 1. SNL ekipo prijavili z novim imenom: Labod Drava. Več nam je o tem povedal Mladen Dabanovič, športni direktor. »Drava bo v novi sezoni nosila ime novega generalnega sponzorja, podjetja Labod iz Novega mesta. Gre za uveljavljeno blagovno znamko konfekcijskih izdelkov, ki si želi spet močneje uveljaviti svoje položaje na slovenskem trgu. Upam, da bo to sovpadalo s prerojeno Dravo, tako da bi sodelovanje potekalo v obojestransko korist. Za nas so se odločili zaradi ambicioznosti Drave, da se povzpne v vrh slovenskega nogometa in zaradi odločenosti, da stvari dolgoročno postavimo na višji nivo delovanja. Več o podrobnostih bomo lahko predstavili šele takrat, ko se bodo odgovorni vrnili iz tujine. Lahko povem še to, da je sprememba imena povezana s prihodom Franca Gajška v vodstveno garnituro Drave, on je glavni pobudnik te spremembe.«
Mladen Dabanovič: »Moje mišljenje je, da mora biti pomočnik trenerja neka konstanta kluba. Seveda mora biti lojalen prvemu trenerju, da ne pride na tej relaciji do zapletov, drugače pa mora biti takšen, da lahko v vsakem trenutku prevzame vodenje prvega moštva.«
Kako ste zadovoljni z žrebom v 1. SNL, kjer prvo tekmo igrate v Lendavi?
Mladen Dabanovič: »Če
lahko sploh govorimo o ugodnem in neugodnem žrebu, saj se moraš v celotnem prvenstvu pomeriti z vsemi tekmeci, potem bi rekel, da smo imeli srečo. Najprej gostovanje v Lendavi, kjer lahko iztržimo ugoden rezultat, nato pa domači tekmec po meri - Celjani. Že v tretjem krogu nas čaka Maribor v Ljudskem vrt, tako da bomo lahko novi stadion hitro preizkusili tudi v živo. Sicer je pa slovenska liga tako izenačena, da lahko vsak premaga vsakega: mi smo imeli v pretekli sezoni velike težave z Livarjem, dobro pa smo igrali npr. s Koprom, ki je bil tik pod vrhom prvenstvene lestvice.«
Jože Mohorič
Atletika • Pogovor z mlado ptujsko atletinjo Nino Kolarič
Atletinja, ki pravi, da talent ni vse
Skakalka v daljino Nina Kolarič je na Ptuju s skokom 6,78 metra postavila nov državni rekord, hkrati pa si je priska-kala vozovnico za olimpijado v Pekingu.
Uspešna 22-letna Ptujčanka ve kaj hoče. Njeno življenje se trenutno vrti okoli rezultata, ki jo bo popeljal na olimpijske igre. Nina je namreč na državnem prvenstvu v atletiki za mlajše člane (do 23 let) drugi dan tekmovanja na domačem Ptuju v skoku v daljino skočila 6,78 metra in za 14 centimetrov izboljšala 12 let star slovenski rekord (6,64 m), ki ga je Ksenija Predikaka dosegla 26. maja 1996 v Ljubljani. Obenem je izpolnila tudi olimpijsko normo A (6,72 m). Z Nino smo poklepetali o tem in še o marsičem drugem.
Na začetku seveda čestitke za uspešen nastop. Kakšni so občutki?
Nina Kolarič: »Najprej hvala za čestitke. Rezultat, ki sem ga dosegla v nedeljo, še ni prišel za mano. Je pa vsekakor zelo dober občutek, ko pomislim, da sedaj pa resnično lahko rečem: »Ja, grem na olimpijado.« Mislim da je iz mene še padlo zadnje breme in se sedaj lahko resnično v miru pripravim na tekmo, po moje največjo tekmo za večino športnikov.«
»Zadržati želim dobro formo«
Kaj se zdaj zate spreminja in kaj ostaja enako?
Nina Kolarič: »Načrti se ne spreminjajo prav veliko. V četr-
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je v nedeljo na Ptuju dokončno potrdila A olimpijsko normo.
tek me čaka tekmovanje v Mariboru, nato pa bo sledilo obdobje treninga do 19. julija, ko bo državno prvenstvo za člane prav tako v Mariboru. Tik pred olimpijskimi igrami pa bom najverjetneje odšla tudi na krajše priprave. Za vse skupaj sedaj res ni več veliko časa, saj mislim, da se bomo na Kitajsko odpravili že v začetku avgusta
Foto: Patricija Babosek
Nina Kolarič: »Čudovit občutek je, ko lahko resnično rečem: Ja, grem na olimpijado.«
in nekako je sedaj že vse narejeno, če lahko tako rečem. Mislim, da je sedaj najpomembneje, da pazim, da ostanem zdrava in da s trenerjem poskušava, da tudi na olimpijske igre pridem v podobni formi, kot sem trenutno.«
Če se malce oddaljiva od nedeljske tekme in se osredotočiva nate kot uspešno atletinjo, da malo več izvemo kdo pravzaprav je Nina Kolarič. Kako se na kratko opisala?
Nina Kolarič: »Opisovati sebe je težko, pa vendar se mi zdi, da me večina pozna po rdeči barvi las. Sicer pa sem, oziroma, poskušam biti samozavestna, kar je v športu zelo pomembno. Prav tako bi lahko rekla, da sem ambiciozna, ker imam jasno zastavljene cilje in letos je to bila izpolnitev kriterijev za nastop na OI v Pekingu, sedaj pa seveda si želim čim boljšo pripravo in seveda uspešen nastop. Lahko pa rečem, da sem tudi zelo delovna in da sem v teh letih treniranja in tekmovanja ugotovila, da talent ni vse, pomembno je kako človek talent razvija in izkoristi.«
Kakšni so bili tvoji začetki v atletiki? Kdaj je bilo to in kdo je ključno vplival nate?
Nina Kolarič: »Začela sem v osnovni šoli z nastopi na šolskih tekmovanjih v atletiki, ki so bili zelo uspešni, zato me je Zoran Krajnc napotil v atletski klub. Sprva sem trenirala skok v višino, čez slabo leto pa sem začela s skokom v daljino in pri tej disciplini tudi ostala.«
Kako pogosto treniraš in kako izgledajo tvoji treningi?
Nina Kolarič: »Vsak trening se razlikuje od drugega in je odvisen od tega v kakšnem obdobju treninga sem. Trenutno manj treniram kot pozimi, sicer pa delam malo ponovitev in vse na veliko obremenitev. Treniram enkrat na dan, medtem ko pozimi tudi do enajstkrat na teden, med pripravami
pa še več.«
Ali imaš, glede na intenzivnost treningov, poseben jedilnik, predpisano hrano? Se moraš čemu posebej odpovedati?
Nina Kolarič: »Posebne diete nimam, pač pa pazim na to, da čimbolj zdravo jem, pa tudi slaščicam se izogibam bolj kot ponavadi. Sicer pa nimam posebnih težav s težo, ki je v tej disciplini prav tako pomemb-
na. Pomembno je tudi, da dovolj spim, zato, kadar ne treniram, počivam.«
Kako se sproščaš po napornih treningih in tekmah?
Nina Kolarič: »Pomembno je, da se naspim. Takoj po tekmah so na vrsti masaže, ki so zelo pomembne, kajti zaradi napora pride do napetosti mišic in masaža je nujno potrebna za regeneracijo. Še pomembneje od sprostitve po tekmi pa je sproščenost med tekmo. Pri tem mi pomaga Matej Tušak, športni psiholog in profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani. Uči me kako se med tekmo sprostiti in hkrati koncentrirati na pravilno tehniko skoka in na skok sam.«
»Šole nisem zanemarila«
Kako pa kaj šola?
Nina Kolarič: »Ja, tudi šole nisem, kljub številnim obveznostim, zanemarila. Sem študentka drugega letnika Pravne fakultete v Mariboru in le še en izpit mi manjka za vpis v tretji letnik.«
Kaj počneš v prostem času, če ga sploh imaš?
Nina Kolarič: »Prostega časa skorajda nimam. V tem trenutku je vse podrejeno atletiki. Najbolj uživam, če lahko lenarim, rada pa si vzamem čas tudi za kakšno pijačo in klepet s prijatelji.«
Kakšne so tvoje ambicije za v prihodnje in kje se vidiš čez 10 let?
Nina Kolarič: »Trenutne ambicije so znane, za v prihodnje pa težko rečem. V kolikor se bo dalo bom nadaljevala z atletiko dokler bo šlo. Čez 10 let? Upam, da dokončam študij, to je moj dolgoročni cilj.«
Nini se zahvaljujemo za pogovor in ji želimo veliko uspehov še naprej!
Patricija Babosek
Nogomet • Prijateljska tekma
Labod Drava - Omonia 3:3 (2:1)
Strelci za Dravo: Zilič, Radetič in Grbec. Nogometaši ptujske Drave so v Rogozi pri Mariboru odigrali še svojo drugo pripravljalno srečanje, njihov tekmec pa je bil ciprski prvak Omonia, za katerega nastopa tudi slovenski reprezentant Tonči Žlogar.
Ptujski strateg Drulovič v tem srečanju ni mogel ra-
čunati na poškodovana Roka Kronavetra in rezervnega vratarja Dejana Germiča. V prvem polčasu so nogometaši Drave igrali dobro, dosegli dva lepa zadetka in ta del igre zasluženo tudi dobili.
V nadaljevanju srečanja so priložnost spet dobili mlajši igralci in poizkušali obdržati vodstvo, vendar jim ni uspelo, saj so nogometaši Omonie izenačili na 2:2. Petnajst minut pred koncem srečanja je Grbec dosegel tretji zadetek za Dravo in kazalo je na zmago, vendar so Ptujčani dokaj nesrečno prejeli tretji zadetek tri minute pred koncem srečanja.
Danilo Klajnšek
Odbojka • ŽOK Ptuj
Okrepljene ptujske odbojkarice
Ptujske odbojkarice so si v minuli tekmovalni sezoni zanesljivo priigrale obstanek v prvi slovenski ženski odbojkarski ligi, kar je bila tudi njihova največja želja po vrnitvi v slovenski ženski elitni razred. Očitno pa je, da se kvaliteta slovenske ženske odbojke dviguje na vedno višji nivo, zaradi česar se je potrebno maksimalno pripravljati na tekmovanja, saj že malenkosti lahko odločajo o
končni uvrstitvi. Pri ŽOK Ptuj so si tudi za naslednjo sezono zadali cilj, da bi vsaj ponovili uvrstitev iz lanske sezone.
V premoru je že prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru: klub je zapustila trenerka in igralka Sergeja Lorger, z igranjem je prenehala Ganna Kutsay, ki bo prevzela trenersko mesto v mlajših kategorijah. Trenersko vlogo bo odslej opravljal Matjaž Hafner, okre-
pili pa so se s podajalko Ano Vodopivec, centrom Katko Pintarič, napadalko Katarino Šušlek, ponovno pa se bo treningom priključila Sara Vi-dovič. V ptujskem taboru resno računajo tudi na igralko iz tujine. Vse to govori o tem, da v klubu resno razmišljajo o morebitnem izboljšanju lanskoletne uvrstitve. S pripravami bodo dekleta pričela 18. avgusta.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Sara Vidovič
Tenis • Blaž Rola v Wimbledonu
Na »sveti travi« obstal v 1. krogu
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je konec preteklega in v začetku tega tedna nastopal na največjem teniškem turnirju na svetu: v Wimbledo-nu. Po zmagi na ITF turnirju v Avstriji je imel nastop v kvalifikacijah na obrobju Londona zagotovljen, za neposredno uvrstitev na glavni turnir pa je bilo njegovo trenutno mesto na lestvici ITF (74) prenizko.
Prve občutke igranja na travi je pretekli teden nabiral na turnirju v Roehamptonu, na istih igriščih pa so pozneje potekale tudi kvalifikacije za Wimbledon. V slednjih je bil Blaž zelo uspešen, saj je obe preizkušnji odlično prestal. Najprej je v treh nizih premagal Romuna Copila, vajo pa je naslednji dan ponovil še s »starim znancem«, Avstrijcem Moserjem. Predvsem prvi tekmec je bil zelo težak, saj je Romun na članski lestvici ATP že na 762. mestu. Še bolj tesen obračun je imel
Blaž Rola je letos prvič nastopil na »sveti travi« v Wimbledonu
Wimbledon, mladinci, rezultati:
Kvalifikacije:
1.	krog: Blaž ROLA (Slovenija, 11) - Marius COPIL (Romunija) 7:5, 1:6, 6:3
2.	krog: Blaž ROLA - Niki MOSER (Avstrija, 4) 4:6, 6:2, 7:6(3)
Glavni turnir:
1. krog: Grigor DIMITROV (Bolgarija, 9) - Blaž ROLA (Slovenija) 7:6(6), 6:3, Dane PRO-POGGIA (Avstralija) - Borut PUC (Slovenija) 6:4, 3:6, 11:9
naš igralec z Moserjem, ki se je končal šele v tie-breaku odločilnega niza: na Blaževo srečo v njegovo korist.
S tema zmagama si je zagotovil nastop na glavnem turnirju, pred tem pa je napeto čakal na žreb. Le-ta mu (spet) ni bil naklonjen, saj mu je za tekmeca dodelil 9. nosilca, Bolgara Gri-gora Dimitrova, ki je na mladinski lestvici ITF na visokem 13., na članski lestvici ATP pa na 747. mestu. Njun dvoboj se je začel v ponedeljek, 30. 6., na igrišču številka 16 (isti dan je na bližnjem igrišču št. 18 dvo-
boj osmine finala izgubila Jelena Jankovič).
Travnata podloga Wimble-dona se je tukaj izkazala za zelo predvidljivo, saj sta tekmeca v celotnem dvoboju uspela izvesti le dva breaka (odvzema servisa); na Blaževo žalost sta oba uspela Bolgaru. Prvi niz je bil zelo izenačen in je trajal kar 51 minut. Končal se je brez odvzema servisa nasprotniku v podaljšani igri, kjer pa je bil srečnejši Dimitrov, saj je slavil 8:6. Blaž je imel v prvem nizu dve priložnosti za break, a je Bolgar obe ubranil. Prav to se je
Padalstvo • Svetovni pokal ter DP v padalskih skokih na cilj
9 kazenskih centimetrov dovolj za 19. mesto
Minuli konec tedna je v Lescah na Gorenjskem potekalo drugo od skupaj šestih tekmovanj Svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj ter hkrati slovensko državno prvenstvo v tej disciplini. Kot je v takšnih primerih že navada, se je tudi letos tam zbrala vsa padalska smetana, saj se je tekmovanja udeležilo kar 42 ekip
iz 16 držav.
V izjemno zahtevnih vremenskih pogojih, ki so botrovali kar nekaj tršim pristankom in dvema lažjima poškodbama, je organizatorju uspelo izpeljati vseh osem serij v konkurenci.
Tekmovanja so se z nekoliko oslabljeno ekipo udeležili tudi predstavniki Aerokluba Ptuj,
saj se dva stalna člana ptujske ekipe, Milan Jurič in Gorazd Vindiš, zaradi službenih zadržkov tekmovanja nista morala udeležiti.
Letalska nesreča, v kateri so Ptujčani preteklo leto izgubili svoje edino padalsko letalo in s tem tudi možnost treninga, tudi letos terja svoj davek, saj so rezultati daleč od tega,
Ptujska ekipa je v Lescah osvojila 2. mesto na ekipnem državnem prvenstvu
kar bi lahko bili in česar smo pri Ptujčanih vajeni. V ekipni razvrstitvi so tako dosegli 18. mesto, kar je sicer najslabša uvrstitev v zadnjih nekaj letih, a glede na število ekip, ki so tekmovale, prav tako lepa uvrstitev. Zmage so se veselili domačini, ekipa Elan ALC, drugi so bili Madžari in tretji Nemci. V posamezni uvrstitvi je od Ptujčanov izstopal Peter Bal-ta, ki je s pičlimi 9. kazenskimi centimetri pristal na 19. mestu. Na najvišjo stopničko je v moški kategoriji stopil Čeh Jurij Gecnuk, drugi je bil Madžar Istvan Asztalos, tretje mesto pa si je delilo kar šest padalcev, med njimi tudi dva Slovenca -Uroš Ban in Borut Erjavec.
V	ženski kategoriji sta mladim tekmicam spet »pokazale zobe« Irena Avbelj in Vesel-ka Klobučarič Pirc iz Hrvaške na prvem in drugem mestu; tretja je bila Hrvatica Ina Muharemovič.
V	razvrstitvi za naslov državnih prvakov je slavil Borut Erjavec, kateremu je z minimalnim zaostankom sledil Uroš Ban. Tretji je bil Senad Salkič, Najboljši Ptujčan je bil na petem mestu Peter Balta, ekipno pa so člani AK Ptuj dosegli 2. mesto.
Naslednje tekmovanje za svetovni pokal v klasiki bo v nemškem mestu Altenstadt.
UR
Tine in Martin najboljša
Na Igriščih TK Terme Ptuj so v ponedeljek Izvedli zaključni turnir teniške šole KIH, katerega se je udeležilo 30 otrok. Le-ti so celo leto vadili pod strokovnim vodstvom vaditeljev, svoje znanje pa so na zaključnem turnirju predstavili v treh kategorijah: U-12, midi in mini tenisu. Zmagovalca sta postala Tine Glodež in Martin Domanjko, ki je slavil dvakrat.
Rezultati:
U-12: 1. Tine Glodež, 2. Jernej Orovič.
Midi tenis: 1. Martin Domanjko, 2. Tjaša Glažar.
Mini tenis: 1. Martin Domanjko, 2. Jakob Berlak.
Foto: Črtomir Goznik
pozneje izkazalo za prelomen trenutek dvoboja, saj je Blaž na začetku drugega niza takoj izgubil svoj servis, s čimer je pobuda dokončno prešla na stran tekmeca. Niz se je končal po 22 minutah z rezultatom 6:3.
V mladinski konkurenci je v glavnem delu turnirja nastopil še en Slovenec, sin znanega rokometaša Iztoka Puca Blaž, ki pa je po izjemno tesnem obračunu moral priznati premoč Avstralcu Propoggiu. Pri dekletih uspešno nastopa Polona Hercog, ki je peta nosilka.
Jože Mohorič
Tenis • Liga Tednik
Redni del v Ligi Tednik se bliža koncu, ostalo je še nekaj dvobojev, ki pa bodo odigrani v poletnem času do sredine avgusta.
ŽENSKE:
Par Gobec/Golob je še vedno neporažen, ostala pa jima je še ena tekma. Torej je že zanesljivo v polfinalu. Pari Polajžer/Luketa, Nahberger/ Glodež in Kravina/Rus pa imajo največ možnosti za uvrstitev v polfinale.
MOŠKI 90+
Zanesljivo sta se v polfinale uvrstila para Hazimali/Žnidarič in Maze-ra/Cajnkar, ki imata razmerje med zmagami in porazi 6/2 oz. 5/2. Blzu polfinala je tudi par Pišek/Čeh (5/3), za preostalo četrto mesto pa se bodo med seboj »udarili« pari Filipič/Gerjovič, Notesberg/Notesberg in Vrabl/Gulin.
MOŠKI BREZ OMEJITEV 1
Izredno zanimiva skupina, v kateri je večinoma že vse odločeno. Prvo mesto sta osvojila Pintarič in Glodež. Ta par bi lahko igral tudi v kategoriji 90+, vendar sta dokazala, da sta konkurenčna tudi mlajšim igralcem, saj nista doživela nobenega poraza. Drugo mesto je ob odličnih igrah in z enim samim porazom osvojil par Nahbeger/Gajser. Še pred 14 dnevi so se za preostali dve mesti, ki vodita v četrtfinale, borili pari Križe/Zavrnik, Polanec/Rola in Pisar/Jagarinec. Slednji par se je že uvrstil v četrtfinale, o četrtem mestu pa bo odločalo zadnje kolo. Več možnosti ima par Polanec/Rola.
MOŠKI BREZ OMEJITEV 2
V tej skupini so znani praktično že vsi četrtfinalisti, čeprav je do konca ostalo še nekaj dvobojev. Zanesljivi čertfinalisti so Djurdjevič/Kolarič, Adamčič/Šmigoc in Kosi/Kocjan, blizu pa je tudi par Merc/Gobec, ki morata sicer odigrati še tri dvoboje, vendar sta doslej že zbrala 5 zmag.
Na zaključnem turnirju, ki bo 6. 9. 2008 v TK Terme Ptuj, bodo igrali vsi udeleženci Lige Tednik. Prvi štirje uvrščeni v vsaki skupini se bodo borili v glavnem delu turnirja, preostali pa v tolažilni skupini.
Dne 21. 8. 2008 v TK Terme Ptuj pričenjajo z novo ligo, ki bo potekala po sistemu Davis Cup. Prijave zbirajo do 10. 8. 2008. Vljudno vabljeni k udeležbi!
Motokros
Peter Tadič zdrsnil mesto nižje
V Rusiji je potekala dirka za evropsko mladinsko prvenstvo v motokrosu. V kategoriji do 125 ccm je nastopill tudi Peter Tadič iz MTD Racing Team iz Majšperka. Na tekmo se je odpravil z velikimi pričakovanji, saj je želel ohraniti visoko šesto mesto v skupnem seštevku. Ta želja se mu na tekmovanju ni izpolnila, saj je z doseženim 13. mestom v skupni razvrstitvi zdrsnil za mesto nižje.
Bele drugi v Srbiji
Minuli vikend se je motokro-sist Borut Bele (Tajfun šport) udeležil mednarodne dirke v
Čačku, ki je štela za odprto prvenstvo Srbije. Mladi voznik nam je po vrnitvi dejal: »V soboto smo imeli dva treninga, kjer sem ugotovil, da je proga zahtevna in zelo trda, na nekaterih mestih celo kamnita.
V	nedeljo zjutraj so potekale kvalifikacije, kjer sem dosegel najboljši čas in sicer dobro sekundo pred drugo uvrščenim.
V	obeh vožnjah v konkurenci sem zasedel drugo mesto, kar mi je tudi v skupnem seštevku prineslo drugo mesto. Z doseženim sem zadovoljen, opažam pa tudi dvig forme, kar je vsekakor dobro pred naslednjimi tekmovanji, ki bodo potekala v tujini, saj v Sloveniji trenutno vlada zatišje tako v prvenstvu, kot pokalnem tekmovanju.«
Danilo Klajnšek
Borut Bele
Nogomet • NK Aluminij
Letonja in Murat iz Zavrča v Aluminij
S pripravami na novo prvenstvo so v ponedeljek pričeli tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega, sicer četrto uvrščeno moštvo v 2. slovenski nogometni ligi. Na prvem treningu je bilo prisotnih triindvajset nogometašev, med njimi so bili tudi štirje novinci in sicer Bra-nimir Vodopivec iz Dravinje, Branimir Djokič iz Zagorja ter Rok Letonja in Matej Murat iz Zavrča. Ponovno pa je z vadbo pričel izkušeni Gregor Don-čec, ki je bil dalj časa poškodovan. Klub sta zapustila Petar Stojnič, ki je odšel k novemu prvoligašu Rudarju iz Velenja in Robert Težački. Kidričani bodo trenirali dvakrat dnevno, že v soboto ob 18. uri pa bodo odigrali prvo pripravljalno srečanje in sicer z Mariborom v Kidričevem.
Danilo Klajnšek
Šolski šport
Foto: Črtomir Goznik
Rok Letonja (desno), novi član NK Aluminij
OŠ Destrnik-Trnovska vas druga na Slovaškem
OŠ Destrnik-Trnovska vas je bila izbrana na natečaju Olimpijskega komiteja Slovenije za sodelovanje na mladinskem olimpijskem taboru »KLO-KAGATIA« 2008 v Trnavi na Slovaškem. Na taboru je sodelovalo skoraj 2500 učencev v različnih športnih panogah iz več držav. Učenci OŠ Destrnik-
Trnovska vas so nastopili na nogometnem turnirju.
Ker šola Destrnik-Trnovska vas sama ni imela dovolj igralcev, so ekipo dopolnili tekmovalci nogometne šole Poli Drava Ptuj. Ekipo so spremljali učitelja Drago Prelog in Go-razd Voglar, ravnatelj Drago Skurjeni ter trener Miran
Ljubec. Otvoritvena slovesnost se je odvijala na stadionu Spartak v Trnavi, kjer so domačini s programom pričarali pravo olimpijsko vzdušje. Učenci so v dveh dneh odigrali štiri tekme. Z dobro igro in taktičnim vodenjem trenerja Ljubeca so se prebili vse do finala, kjer so klonili proti domačinom z
rezultatom 1:2. Zraven samega tekmovanja so spoznali veliko prijateljev iz drugih držav. Vse nasprotne igralce in trenerje smo obdarili z praktičnimi darili, katerih so bili zelo veseli. Finančna sredstva za prevoz, kotizacijo, opremo in praktična darila so zagotovili donator-ji: Pikapoka d.o.o., MZK Elektro d.o.o., Epson d.o.o., Zmago d.o.o., Gradbeništvo Janez Murko s. p., Gostišče pri Antonu, Repriza Trgovsko podjetje d.o.o., občina Destrnik, občina Trnovska vas, Veolia transport, Štajerska d. d., Založba Rokus, Klett d.o.o. in drugi. Vsem do-natorjem se v imenu učencev, kateri so imeli možnost okusiti mini olimpijski duh, šola iskreno zahvaljuje.
Uspeh na Slovaškem je dodatno potrdil, da smo zasluženo prijeli priznanje in denarno nagrado v višini 800 evrov za osvojeno tretje mesto v državi na natečaju Naj športna šola.
OŠ Destrnik-Trnovska vas
Nogomet
Robert Težački novi trener Stojnc
Nogometaši Stojnc, ki že vrsto let uspešno nastopajo v 3. slovenski nogometni ligi -vzhod so dobili novega trenerja. To je postal nekdanji odlični hrvaški nogometaš Robert Te-
žački, ki je igral za številne klube, med drugim tudi za Dravo in v minuli sezoni za Aluminij iz Kidričevega.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Robert Težački, novi trener Stojncev
Nogomet
Ormozani prvi v Veržeju
Nogometni klub Veržej je konec preteklega tedna organiziral 4. nogometni turnir za Pokal občine Veržej za selekcije U-8, U-10 in U-12. Sodelovalo je 48 ekip iz 21 klubov iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Nogometaši iz Ormoža so na turnirju sodelovali z eno ekipo v vsaki kategoriji. Največji uspeh, zmago na turnirju, je dosegla selekcija U-10 pod vodstvom trenerja Smiljana Ce-nerja. Slednja je v konkurenci 16 ekip zmagala na vseh šestih tekmah ob izjemni gol razliki 17:3. V predtekmovanju so Ormožani premagali Dravinjo iz Slovenskih Konjic (2:0), Kne-
ginec (2:1) in Ljutomer (4:0). V četrtfinalu je »padlo« Turnišče (2:0), v polfinalu mariborski Železničar (4:1) in v velikem finalu še Pohorje iz Ruš (3:1). Iz vrst zmagovalcev turnirja je Domen Školiber s sedmimi zadetki postal najboljši strelec turnirja za U-10.
Za Ormožane so nastopili: Miha Kolmančič, Niko Gor-šič, Klemen Zlatnik, Domen Školiber, Jan Vočanec, Mitja Gašparič, Niko Klemenčič, Jan Vrbnjak, trener Smiljan Cener. V mesecu avgustu bodo pri Nogometnem klubu Ormož organizirali nogometni tabor.
UK
Športni napovednik
Nogomet
Prijateljski tekmi
V	petek (danes) bodo nogometaši ptujske Drave odigrali srečanje v Ljubljani proti ekipi SPINS-a, sicer slovenskim nogometašem brez an-gažmana.
V	soboto ob 18. uri bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega gostili ekipo močno okrepljenega prvoligaša iz Maribora.
Danilo Klajnšek
Bojan Prašnikar, najtrofejnejši slovenski nogometni trener
Večina ga je v Nemčiji proglasila za trenerja leta
V nedeljo si je trener Bojan Prašnikar ogledal finalno tekmo evropskega prvenstva na Dunaju, v ponedeljek pa je že vodil prvi trening nogometašev Cottbusa v pripravah na novo sezono. Ste se dobro odpočili, smo vprašali najtrofej-nejšega slovenskega trenerja? »Ja, z družino sem bil dva tedna na zasluženem dopustu. Enostavno sem moral vse izklopiti in se odpočiti od velikega pritiska. Sedaj sem zopet napolnjen z novo energijo, ki jo bom še kako potreboval. Toda prav vesel sem vrnitve v Cottbus,« je naš pogovor po prvem treningu začel Bojan Prašnikar, ki si je v pretekli sezoni ustvaril kult, ki ga imajo samo veliki trenerji. Oblegan od nemške sedme sile in navijačev, ki so prišli pozdravit našega strokovnjaka ob začetku sezone, je mirno odgovarjal na naša vprašanja.
Za mnoge nemške nogometne strokovnjake ste prvi trener pretekle sezone. Ste ponosni na to? »Seveda sem. To je tudi potrdilo za moje delo oziroma za naše delo. Trenerji v moji ekipi in kolegi vedo, da je za nami izredno težka sezona in kaj vse smo morali početi, prestati in doživeti, da smo ob koncu prišli do takšnega rezultata. Prav zato sem še posebej vesel,« je dejal Prašnikar, ki si je tudi v nemških nogometnih krogih izklesal renome, ki bi si ga želel vsak nogometni strokov-
Bojan Prašnikar in nogometni prijatelj iz mladosti pred velikim finalom na Dunaju.
Nogomet • Robert Krajnc, nogometni sodnik
Sodniki so na EP dobro opravili svoje delo
Nogomet je bil v mesecu juniju v središču evropske športne javnosti. V Avstriji in Švici, ki sta bili organizatorki tega prvenstva sedaj seštevajo denarce, saj nogomet ni samo igra na igrišču, ampak ob tem potegne za sabo veliko drugega - več kot trije milijoni obis-
kovalcev so v teh dveh državah potrošili precej denarja.
V nadaljevanju se lahko osredotočimo na sojenje na tem prvenstvu. Očitno je UEFA z izborom zadelo v polno, saj je bilo čez sodnike malo kritik. »Naslov evropskega prvaka je zasluženo osvojila ekipa Špani-
je, ki je v finalu opravila z Nemci. Igral se je dober nogomet, vendar pa so nekateri papirnati favoriti morali predčasno domov. To je pač nogomet. Naslov je pripadel »furiji«, ki je zmagala vse tekme na EP. Kar pa se sojenja tiče bi dejal, da je bilo dobro. Sodniki so bili do-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Krajnc, eden najbolj perspektivnih slovenskih nogometnih sodnikov
bro izbrani, dobro pripravljeni in na njihovo delo ne bi smelo biti večjih pripomb. Puščali so tekočo igro, ob pravem času so zaščitili igralce itd. Možje, ki so sodili, niso bili v središču pozornosti in o njihovih odločitvah se ni na dolgo in široko komentiralo in razpravljalo. Tudi sojenje Italijana Rossetija v finalu je bilo na visokem nivoju. Dejstvo je, da so ekipe, oziroma reprezentance sprejele takšen način sojenja,« je o sojenju dejal ptujski mednarodni sodnik Robert Krajnc.
Roberta pa že v bližnji prihodnosti čakajo pomembni nastopi in sicer v pokalu Intertoto in v kvalifikacijah za ligo prvakov in pokalu UEFA-a. »Pred evropskim prvenstvom sem sodil prijateljsko tekmo med Avstrijo in Malto (5:1) pred 15.000 gledalci. Normalno se pripravljam za nove mednarodne izzive in na začetek tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi. Dela je vedno dovolj, mi sodniki pa se bomo trudili, da svoje delo kar najbolje opravimo. Dotaknil bi se še tudi minulega EP, kjer smo v Damirju Skomini slovenski sodniki imeli svojega predstavnika. Sodil bo tudi na OI v Pekingu, kar je potrditev dobrega dela vodstva sodniške organizacije na čelu s predsednikom Vladom Šajnom,« je zaključil kratki pogovor Robert Krajnc.
Danilo Klajnšek
Prašnikar na prvem letošnjem treningu v Cottbusu
njak. Novinar nemškega Bilda, Michael von Windish nam je zaupal, da je večina novinarjev glasovala za Prašnikarja, kot trenerja leta v »bundes« ligi, a je naslov na koncu le pripadel trenerju Bayerna Hitzfeldu, to pa zaradi tega, ker je končal svojo bogato kariero. Ni kaj, še eno veliko, čeprav tiho priznanje za našega strokovnjaka!
Samo naprej po začrtani poti
Kaj pričakujete od nove sezone in novih igralcev, je bilo vprašanje, ki so ga vsi zastavili edinemu slovenskemu strokovnjaku v deželi aktualnih vice prvakov Evrope? »Mi smo naredili kompletno analizo in ugotovili na katerih igralnih mestih najbolj škripa, zato smo se tam tudi okrepili. Fantje, ki so ostali, bodo nosili breme tudi v tej sezoni. Toda sedaj imamo večjo izbiro igralcev, tako da nihče nima zagotovljenega mesta v ekipi. Zdrava konkurenca bo pripomogla še k boljši igri. Mi gremo po naši poti skupaj naprej. Radi bi igrali še bolj napadalno, bolj agresivno in osvojili še več točk. To je moja filozofija. Vemo, da nas čaka še eno težko prvenstvo, tako da ni potrebno preveč govoriti. Delo bo pokazalo svoje. Naš cilj je 13. mesto v ligi,« nam je zaupal »Prale«, za katerega glasno navija tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki ne skriva simpatij do Cottbusa. Prašnikar je hotel Cottbus, člana elitne »bundes lige« in člane velike četvorke najboljših evropskih nogometnih lig pripeljati na priprave v Slovenijo, natančneje v Maribor pod Pohorje. Toda plani so se zaradi neprofesionalnosti nekaterih mariborskih turističnih in športnih delavcev hitro porušili. »O tem ni vredno izgubljati besed. Komaj sem prepričal našega managerja, da bi priprave naredili v Mariboru, a se v športnem kompleksu pod Pohorjem niso držali dogovora. Tako so tudi odpadle predvidene tekme s Publikumom
in Mariborom. Velika škoda,« nam je zaupal 53-letni strokovnjak iz Šmartnega.
Razlika je velika, a se ne vidi?
O razliki med nemškim in slovenskim nogometom ga nismo hoteli vprašati, saj je očitna, toda klub temu je beseda stekla tudi o tej temi. »Razlika je velika in opazna na vsakem koraku. Nemci gredo naprej v vseh elementih nogometne igre, od dela na terenu, kot vseh spremljajočih dejavnosti, ki so potrebne in pomembne v nogometu. Tudi na izobraževanju, ob tem pa se izjemno hitro prilagajajo na vse novitete. Nogomet ni samo šport, ampak je mnogo več, čeprav so najbolj pomembni rezultati in delo na terenu,« pravi trener, ki je na slovensko nogometno sceno zapustil kot najtrofejnej-ši trener in edini, ki je pripeljal moštvo v tisto sanjsko ligo prvakov. Tudi potem se ga Nemci dobro spominjajo, še posebej v Leverkusnu. Po izjemni lanski sezoni in predstavi pa tudi v bavarski prestolnici Munchnu, saj je slovitemu Bayernu zadal najtežji poraz v sezoni, ko je ta osvojil tako prvenstvo kot pokal. Ko je Prašnikar nazadnje prevzel reprezentanco je bila Slovenija na 36. mestu Fifine lestvice, ko jo je zapustil pa na 34. mestu, kljub tistem nesrečnem porazu proti Hrvatom. Ob koncu smo se na hitro še dotaknili pravkar končanega evropskega prvenstva. Prav Prašnikar pa je bil tisti, ki je že pred mesecem dni pravilno napovedal oba finalista in prvaka. »Španija je zasluženo prvak. Toliko raznolikosti v igri in toliko kvalitetnih igralcev brez velikih »zvezdnikov« na enem mestu je logična posledica za velik, v tem primeru kolektivni uspeh,« je naš razgovor končal Bojan Prašnikar, eden največjih slovenskih trenerjev vseh časov.
Franc Nani Matjašič
Ženski nogomet
Slovenke izgubile na Islandiji
Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v okviru kvalifikacij za nastop na EP na Finskem gostovala v Dubli-nu, kjer je igrala z Islandijo. Pred polnimi tribunami so bile Islandke boljše od pomlajene slovenske izbrane vrste in so slavile zmago 5:0. V reprezentanco je bila vpoklicana tudi Martina Potrč, igralka ŽNK Ljudski vrt iz Ptuja, ki pa na sami tekmi ni vstopila v igro. Kljub porazu je naša reprezentanca zasedla tretje mesto, ki še vodi v dodatne kvalifikacije za nastop na ženskem nogometnem evropskem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Foto FNM
Foto FNM
Ptuj • Za svoje zdravje moramo najprej poskrbeti sami
Prejeli smo M Krvodajalci
Hudo je, če v telesu nekaj zmanjka
Mnogo ljudi ima velike težave s pomanjkanjem energije in zdravjem. Osnovni vzrok, je v tem, ker jim je v telesu nekaj zmanjkalo. Če hoče človek ozdraveti, potem mora dobiti spet nazaj to, kar mu je zmanjkalo. Tega zdravila ne morejo nadomestiti, saj za to zdravila ni. Obstaja pa pot, ki je lahko zelo učinkovita, samo potrebno jo je spoznati.
Ste večkrat slabe volje, raz-dražljivi, nemirni, občutljivi, nerazpoloženi in brezvoljni? Se pogosto zbujate utrujeni in imate težave s spanjem? Se slabo počutite in venomer bolehate? Ste na zdravilih in kljub temu čutite, da vam pešajo moči? Hodite od zdravnika do zdravnika in ne morete najti rešitve? Ste preprosto utrujeni in bi potrebovali več energije?
Če se Vam dogaja kaj od naštetega, potem je to zanesljiv znak, da vam v telesu nekaj manjka. Ni pomembno, kakšno zdravstveno težavo imate. Dejstvo je, da vam nekaj zanesljivo manjka. Vem, ker se je nekaj podobnega dogajalo tudi meni.
Morda je napočil trenutek, da si vzamete čas, v miru preberete in razmislite. Če ne za sebe, pa morda za koga od svojih bližnjih.
Da je lepo biti zdrav, ve tisti, ki ni bil nikoli bolan. Še mnogo bolj pa tisti, ki je imel velike zdravstvene težave in je ozdravel.
Pred nekaj časa se mi je
začela pojavljati utrujenost, nemirnost, apatičnost, razdra-žljivost in nemoč, ki je prerasla sčasoma v bolečine v glavi, težave s presnovo, želodcem, splošno slabost, drgetanje rok in izgubo ravnotežja. Pojavile so se še težave z spominom, koncentracijo in hudo nespečnostjo. V takšnem stanju človek ne more ne razmišljati in ne delati. Ne more praktično nič.
Zakaj se to zgodi?
To se zgodi zato, ker v telesu nekaj zmanjka. Zmanjka nekaj zelo pomembnega. Zmanjka vitaminov, mineralov, antioksidantov, aminokislin, lipidov in sterolov - snovi, ki jih nujno potrebujemo, če hočemo biti zdravi. Vzroki, zakaj te snovi zmanjkajo, pa so zelo različni. Lahko je to posledica stresa (žalost, skrbi, zamere), slabe prehrane, pesticidov, pomanjkanja vitaminov v hrani, osiromašene zemlja z minerali ali industrijsko obdelane hrane. Najpogostejši razlog, da nam v telesu zmanjka energije, pa so celič-
Vabimo na brezplačno informativno predavanje,
ki bo
v domu krajanov Budina Brstje v ponedeljek, 7. julija ob 19.00 uri.
Dan Sovina, član GNLD
ne ovojnice ali membrane, ki zaradi pomanjkanja lipidov in sterolov zatrdijo.
In kako naj gredo vitamini in minerali v celice, če so lete dobesedno zablokirane ? Ne morejo. In ker vitamini in minerali prinašajo energijo, človek nima več energije in organi mu začno obolevati. Tako se pojavijo neštete bolezni od alergij, pa vse do rakavih obolenj. Torej je najprej potrebno odpreti celice.
Ko sem iskal rešitev zase, sem hodil od zdravnika do zdravnika, a resnično je pomagalo šele takrat, ko sem prišel do podjetja GNLD. Vem, da Vam ta izraz ne pomeni veliko. Tudi meni najprej ni. Ko pa sem videl ljudi, ki so bili v zelo hudem zdravstvenem stanju in so si z uživanjem proizvodov GNLD temeljito opomogli (marsikateri je tudi povsem ozdravel), mi ni bilo potrebno dvakrat reči, naj tudi sam poskusim. Poskusil sem, jemal sem njihova prehranska dopolnila in ozdravel. Enako želim tudi vam, če sedaj berete ta članek in imate težave.
V primeru, ko nam nekaj v telesu zmanjka (tako se po navadi začno bolezni), so prehranska dopolnila zelo pomembna. Človek sicer potrebuje zdravila, še bolj pa snovi, ki telesu spet vrnejo moč, veselje, zdravje in radost. Takšno prehransko dopolnilo je dopolnilo družbe GNLD, ki že 50 let pomaga ljudem po vsem svetu.
Juršinci • Mamice pri županu
Največja pozornost mladim
23. junija je župan občine Juršinci sprejel mamice novorojenčkov in jim ob veselem dogodku za njih in tudi Občino Juršinci iskreno čestital.
Ob sprejemu je župan predstavil pomembnost zavedanja in skrbi Občine, da se v strategiji razvoja vsakega kraja, občine največja pozornost namenja najmlajšim. Občina Juršinci bo tako kot
v dosedanjem obdobju tudi v prihodnje skupaj z OŠ Juršin-ci vlagala v materialne vire, osebnostne resurse in druge razvojne načrte, ki bodo vodili k boljši in kvalitetnejši predšolski in osnovnošolski
Tudi meni je pomagalo. In to učinkovito, saj sem popolnoma ozdravel. In če je pomagalo meni ter mnogim ljudem po vsem svetu, potem lahko tudi vam.
Ni pomembno, za kakšno bolezen gre. Če človek hoče ozdraveti, zdravila mnogokrat niso dovolj. Človek potrebuje najprej energijo (vitamine, minerale, aminokisline in podobno), da je telo močno. Ker če je telo šibko, tudi zdravila ne morejo »prijeti«. Če pa je telo močno, ker smo mu dali prehranska dopolnila, pa se lahko zgodi marsikaj. Marsikdo si je lepo opomogel in tudi ozdravel, čeprav je bil že zelo slaboten in s stališča uradne medicine »nerešljiv primer«.
Vsi tisti, ki cenite svoje zdravje, in vsi tisti, ki želite pomagati komu od svojih bližnjih ali pa vas ta tematika preprosto zanima, ste prijazno vabljeni na brezplačno informativno predavanje na to temo, ki bo v domu krajanov krajevne skupnosti Budina-Brstje v ponedeljek, 7. julija, ob 19. uri. Predavanje bo vodila gospa Marija Merljak, univ. dipl. živ. teh.
Dan Sovina,
član GNLD
Starši kot molzna krava
Že davno je, odkar nimam otrok v vrtcu, tako da to pišem neobremenjeno in objektivno. Da se oglašam v zvezi s člankom pod gornjim naslovom, me je vzpodbudilo čudno razmišljanje novinarke, ki bi rada, da stroške za vrtec v času, ko otroka začasno nima v vrtcu, plača ne ve se kdo, samo starši ne. Ona se sicer zaveda, da so vzgojiteljice v delovnem razmerju vse leto, ampak za tisti čas, ko otrok ni v vrtcu, jih ona ne bi plačala.
Za primerjavo je napisala vic o turistu, ki ne želi plačati višje cene za sobo, ker ni koristil klima naprave, čeprav je ta v sobi. Vic bi naj bil na račun hotelirja, ki zahteva nekaj, česar ne bi smel, v resnici pa izpade neumen turist, ki si je izbral dražji, klimatiziran hotel, potem bi pa rad dobil nekaj denarja nazaj, ker klime ni vklopil. Če je plačal še »all inclusive«, bi si odtegnil še, ker ni koristil pijač.
Kolikor mi je poznano, mnogi starši čakajo, da pridejo njihovi otroci na vrsto za vpis v vrtec, in so veseli, da jih spravijo noter. Seznanjeni so z načinom in z višino oskrbnine ter se s tem strinjajo. Stroški vrtca (amortizacija stavbe in opreme, igrala, elektrika, voda, odvoz smeti, pisarniški material in plače zaposlenih) so razdeljeni na dvanajst mesecev in samo hrana je tista, kjer stroški zanjo variirajo v odvisnosti od števila otrok. Jaz se ne spomnim bolj poštenega načina razdelitve stroškov, novinarka pa tudi ni predlagala drugačne rešitve.
Mirko Jaušovec, Ptuj
9. junij - Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Stanka Kristovič, Nova vas pri Markov-cih; Stanka Špindler, Velika Nedelja 2/b; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Alojz Kikl, Skorba 6; Franc Ratek, Gabrnik 1; Nevenka Cestnik, Volkmerjeva cesta 29, Ptuj; Roman Skuber, Popovci 20; Bri-gita Čuš, Mezgovci 64/a; Jasna Mlakar, Tržec 31/a; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj. 12. junij - Anica Primožič, Vičanci 6; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Albin Belšak, Koračice 22; Srečko Na-rat, Trnovec 21/a; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/a; Janez Šel, Apače 186/a; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Branko Roj-ko, Grajenščak 28; Daniel Kuhar, Senešci 68; Janez Kozel, Tržec 47/a; Marjeta La-šič, Ptujska cesta 3, Rače; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Stanislav Bedrač, C. na Hajdino 17; Franc Štrafela, Markovci 71; Mojca Plavčak, Podlehnik 2/a; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Darko Volkner, Žgčeva 4, Ptuj; Dušan Cizerl, Dravci 17; Milan Krajnc, Grajena 36; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Sabina Hren, Gorca 13/a; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2, Ptuj; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Janez Bedenik, Kočice 25; Davorin Fridauer, Sp. Lesko-vec 13/b; Janez Požar, Lancova vas 60; Boštjan Kostanjevec, Kvedrova 2, Ptuj; Branko Matjašič, Stojnci 51; Vladimir Plo-hl, Sobetinci 37/a; Marko Maroh, Tržec 48/a; Neža Erjavec, Vičava 66; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Janez Potočnik, Hra-stovec 26; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Franc Lah, Gomilškova 12, Ptuj; Jožef Brezinšek, Zakl 25/a; Olga Hren, Gorca 13/a; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Ivan Karo, Vintarovci 18; Maksimiljan Godec, Draženci 21/d; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Rajko Jaklin, Cesta ob Ribniku 39; Janez Žni-darič, Lancova vas 96; Jožef Žunkovič, Lancova vas 42.
vzgoji. Ob tem je župan obljubil, da se bo tudi v prihodnje največ energije namenjalo za uspešen izobraževalni in osebnostni razvoj vsakega mladega (malega) občana.
DS
Foto: DS
Maribor • Letalski miting IAS 08
Največji letalski dogodek v Sloveniji
Sredi junija je na mednarodnem letališču v Mariboru v organizaciji Letalskega centra Maribor potekal mednarodni letalski miting IAS Maribor '08 (International Air Show Maribor '08) posvečen prvemu poletu prvega slovenskega pilota Edvarda Rusjana pred 99 leti. Z njim so obeležili tudi 80-letnico Letalskega centra Maribor, najstarejšega in največjega aerokluba v Sloveniji, ter 30-letnico delovanja Aerodroma Maribor.
Šlo je za največji letalski dogodek v zgodovini Slovenije z več kot 100 nastopajočimi vojaškimi in civilnimi letali ter zračnimi plovili iz Slovenije in tujine. V času mitinga se je po sklepu vlade Letališče Maribor tudi uradno preimenovalo v Letališče Edvarda Rusjana Maribor.
Predstavniki vojaških letalstev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Rusije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Turčije in Portugalske so se predstavili s svojimi najboljšimi letali in helikop-
terji. Predstavila se je tudi vrhunska vojaška letalska akrobatska skupina. V sodelovanju s Slovensko vojkso in Morsom so obeležili tudi 90-letnico ustanovitve eskadrilje generala Rudolfa Maistra v Mariboru.
Obiskovalci so videli tudi lovska letala iz 2. svetovne vojne, letečo repliko letala Edvarda Rusjana iz leta 1909, imenovano Eda V, komercialno letalstvo, drzne padalce in spretne pilote balonov, ki so ob vrhunskih vojaških predstavitvah dopolnili prireditev.
Nastop akrobatskih pilotov

Foto: ZŠ
Precej zanimanja je zadnji dan mitinga požela Peggy Krainz, ki med letenjem hodi po krilu letala.
Na mitingu se je predstavila tudi Slovenska vojska, ki je pokazala in prikazala opremo, oborožitev in usposobljenost enot in poveljstev za izvajanje obrambe države, mednarodnih mirovnih operacij oziroma operacij kriznega odzivanja ter v nalogah zaščite in reševanja. V okviru krovnega dogodka IAS '08 je potekala še tekmovalna prireditev, imenovana »Peter Podlunšek Challenge 2008«, ki je z atraktivnim akrobatskim programom pomenila
enega izmed vrhuncev mitinga. Peter Podlunšek Challenge je mednarodni akrobatski spektakel in hkrati tekmovanje, imenovano 4-minute freestyle. Pravilnik tekmovanja je bil povzet po standardih s svetovnih prvenstev iz te kategorije, ki velja za najprivlačnejše za gledalce z dodatnim 4-minutnim programom nizkega letenja med dvema zračnima stebroma. Na tekmovanju so nastopili ugledni akrobatski piloti iz vse Evrope: Madžar Zoltan Veres (ta
je požel največ navdušenja pri gledalcih), Španec Sergio Pla, Anglež Andy Bickmore, Nemec Peter Steiman, Švicar Aldo DiBernardo, Slovak František Pytlik in Slovenec Peter Podlunšek.
Precej zanimanja je zadnji dan mitinga ob nastopu akrobatskih pilotov in preletu MIG-29 in F 16 ter ob nastopu srbske skupine Stars z letali Galeb G2 požela tudi Peggy Krainz, ki med letenjem hodi po krilu letala; od leta 1999 je 37-letna Peggy hodila po krilu na več kot 500 letalskih mitingih. Predstava izgleda tako, da letalo leti s hitrostjo med 130 in 240 km/h. Ob vzletu in pristajanju Peggy sedi v sprednjem delu kabine. Po vzletu izstopi iz kabine in spleza na zgornje krilo ter med levi krili. S pilotom komunicirata s pomočjo kretenj z rokami, kar pomeni, da sta 100-odstotno usklajena in si zaupata. Na letalo je pritrjena s tanko jekleno vrvjo. Na zgornjem krilu si pomaga si pri hoji s posebnim stojalom, med levima kriloma pa samo z lastno mišično močjo. Akrobacije izvaja med letom na odprtem dvosedežnem dvokrilnem letalu Boeing Stearman, ki ga pilotira njen partner, 45-letni profesionalni pilot Friedrich Walentin. Peggy Krainz kot kaskaderka sodeluje tudi v filmski industriji. Nastopala je v TV seriji He-liCops "Himmelstürmer" na televiziji SAT 1.
Letalski Spektakel je trajal tri dni, vendar je prva dva dneva bilo zaradi slabega vremena kar nekaj nastopov odpovedanih ali prestavljenih. Zaradi tehnične okvare niso z MIG 21 nastopili Hrvati; ali je šlo res za tehnično okvaro ali hladne odnose med državama, nam ni hotel nihče pojasniti, saj se tudi v informacijski pisarni niso najbolj izkazali. Na splošno je precej kritik obiskovalcev letelo na slabo organizacijo in zasoljene cene hrane in pijače. Vsekakor so obiskovalci pričakovali več bojnih letal in predstavitev novih tehnologij.
Zmago Šalamun
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (6.)
Kpalime in težave na ganskem veleposlaništvu
Po ogledu domala vseh vasi in mest ob atlantski obali sva se s cmokom v grlu podala v notranjost Toga, saj sva želela odkriti lepote afriškega tropskega gozda z vsem njegovim bogastvom. Odpravila sva se v mestece Kpalime, ki se nahaja dobrih 200 km severno od prestolnice Lome. Na tej poti sva se prvič srečala z tradicionalnimi »tros-tros« prevoznim sredstvom. Gre namreč za povsem običajne kombije, v katere pa se strpa tudi do 20 ljudi, tako da pravzaprav deloma sediš na sedežu in deloma na drugem potniku, s svojimi rokami pa se naslednje tri ure ne srečaš. Po dobrih štirih urah smo prispeli v to sicer odmaknjeno mestece, ki pa ima prav poseben tropski čar. Presenetila naju je predvsem električna napeljava, tekoča voda in nepredstavljivo nizke cene dobrin v trgovini in domačega sadja. Preden se odpraviš na pohod po tropskem gozdu, si moraš urediti poldnevni
najem taksija, kjer v ospredje prihajajo sposobnosti barantanja, saj je mnogo več ponudbe kot povpraševanja in posledično se cena prilagaja tem razmeram. Ob kozarčku tradicionalne žgane pijače smo se z lastnikom taksija dogovorili o vseh formalnostih in se naslednji dan odpravili v ta biser Toga. Ob edini dovozni poti do tropskega gozda, ki se mimogrede nahaja dobrih 40 km od mesteca Kpalime, nas je pričakala gruča lokalnih vodičev, ki jim turisti predstavljajo dober, a hkrati edini vir zaslužka. Prav vsak izmed njih se bohoti s ponarejeno popotniško izkaznico, ki naj bi potrjevala njegovo strokovno podkovanost in poštenost. Najin edini pogoj je bil poznavanje angleškega jezika in gruča se je kmalu zmanjšala na enega vodiča, po imenu Bartolomej. Kot se je kasneje izkazalo, sva imela prav neverjetno srečo z vodičem, ki naju je popeljal po poteh brezmejnih lepot in čarov
Foto: Uroš Zajdela
Le redko lahko srečaš tako mogočne stavbe v Togu, a kaj ko ta povsem sameva.
tropskega gozda. Na našem pohodu smo z vodičem seveda veselo kramljali o najrazličnejših stvareh, med drugim tudi o Sloveniji. Seveda se mu ni pravzaprav niti svitalo, kje za vraga leži ta Slovenija, zato sem hitel z razlago o naši zgodovini in seveda je pogovor nanesel tudi na nekdanjo Jugoslavijo. Ob tej besedi je za trenutek postal, poskočil proti meni in mi z ustreznimi moškimi manirami stisnil roko ter se mi zahvalil. Moram priznati, da je bila cela zadeva kar čustvena, vendar se mi ni niti svitalo, čemu takšno vedenje. Po dobrih 30 minutah hoje, ki je bila prežeta s spoznavanjem in poskuša-njem tropskega sadja, od ananasa, banan, kokosa ipd., smo prispeli do prve vasice, kjer sva bila ponovno v središču pozornosti. V vasici sva se imela priložnost pogovarjati z najstarejšim prebivalcem, ki nama je tudi zaupal zgodbo o pomenu Josipa Broza Tita in Jugoslavije za Togo. Namreč na dobrih 700 metrov nadmorske višine so takratni jugoslovanski delavci, ob finančni pomoči političnega vrha Jugoslavije, zgradili jez, ki predstavlja vir pitne vode za celotno osrednje področje Toga. Jez se je začel graditi leta 1960, ko je Togo postal samostojna država in je bilo pravzaprav darilo predsednika Tita takratnemu togovskemu predsedniku Silvanu Olymposu. Po atentatu na predsednika Olymposa, leta 1963, s strani vojaške hunte in ob pomoči Francije ter ZDA, je Tito odpoklical svoje delavce. Kljub obljubam evropskih velesil, da bodo dokončale jez, se to ni zgodilo in lokalno prebivalstvo je še vedno živelo ob hudem pomanjkanju vode v suhem obdobju leta. Vendarle pa je Tito pokazal svojo veličino in kljub vladavini vojaške hunte ter »demokratičnega« zahoda leta 1965 dokončal jez ter tako rešil številna življenja, predvsem življenja afriških otrok. Kot nekdanji državljan Jugoslavije sem si smel ogledati jez, ki je praviloma zaprt za javnost, prav tako pa so mi vsi želeli podati roko in se mi zahvaliti za vso pomoč. V meni je žarel ponos in zadovoljstvo, saj smo dejansko pomagali ljudem v stiski.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Prečudovita afriška pokrajina, ki je prežeta z bujnim tropskim podrastjem.
Foto: ZS
Kuharski nasveti
Maline
Maline spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katerega je značilno, da ga čim prej uporabimo, saj imajo nabrane kratko življenjsko dobo. Za nekatere je najboljšo sadje jagoda, tisti pa, ki ne prisegajo na jagode, posegajo po malinah.
Maline veljajo za zelo okusno jagodičevje, ki zrelo hitro propade. Zato jih je te dni smiselno čim bolj vključevati v pripravo jedi. Sadeži malin se po velikosti zelo razlikujejo med seboj in so ponavadi rdeče barve, včasih pa najdemo tudi črne in rumene maline.
Maline so tudi glede na hranilno vrednost zelo ugoden sadež, vsebujejo pomembne ogljikove hidrate, vitamine, kot so vitamin C, B2 in B3, in mineralne snovi. Od mineralnih snovi vsebujejo največ natrija. Pri dobrih sortah malin se stožčasti plodovi zlahka ločijo od čepa, tako da v plodu nastane majhna luknjica. Pri nabiranju malin moramo biti zelo pazljivi, saj krhko, nežno lupino poškodujemo že z nekoliko bolj grobim obiranjem in s tem nam odteče kar nekaj okusnega malininega soka.
Maline lahko uporabimo za različne slaščice, na primer za znamenito linško torto iz mandljevega testa, ali jih uporabimo za krašenje sladic. Pretlačene maline so tudi osnova za omako melba in so pomemben nosilec okusa pri mnogih sladoledih in šerbe-tih.
Zaradi svoje mehkobe ma-
Skorajda ni psa, ki ni v življenju vsaj enkrat ušel. Seveda ne za vedno, izgubi se za manj ali dlje časa in lastniku in družini povzroči velike skrbi in žalost. Pes lahko pobegne med sprehodom, ko se igra z drugimi psi, pobegne lahko iz pesjaka, iz pasjega hotela, pobegne lahko znancu, ki ga čuva. Skratka možnosti je veliko in ne vemo, kaj se plete v pasji glavi, da pobegne. Seveda imamo tudi kategorijo tako imenovanih pasjih potepuhov, ki so pogosto zdoma dan ali celo več.
Lastnikom, ki se jim je izgubil pes oziroma ga pogrešajo,
line le redkokdaj kuhamo, razen za marmelade, želeje in džeme. Če jih kuhamo pri premočni temperaturi, celo izgubijo del svojega tipičnega okusa in izrazito barvo.
Ljubitelji malin najraje uživajo kar presne, ki jih namakajo v rahlo sladkano sladko smetano. Maline in smetana so lahko izvrstna kombinacija tudi za lahke poletne torte.
Maline kot živilo uporabljamo skoraj vedno pri pripravi slaščici, le redke izjeme narekujejo uporabo malin pri slanih jedeh in še takrat jih uporabimo zgolj kot sredstvo za popestritev barve. Maline se zraven svoje lepe temno rdeče barve ponašajo še z mehkobo in izrazitim okusom. Zaradi nežne lupine ne zahtevajo daljše toplotne obdelave, in ko ne želimo uporabiti celih plodov, jih preprosto v posodi z vilico zmečkamo. Če pripravljamo malinin sladoled ali sorbet, jih je priporočljivo pretlačiti skozi fino cedilko.
Zaradi svoje izrazite barve in okusa jih pogosto kombiniramo z drugimi vrstami sadja. Tako jih v kipnikih kombiniramo z jabolki, lahko tudi z murvami in svetlimi slivami. Po okusu se ujemajo z mandlji in lešniki, jogurtom, skuto, smetano in slivami. Od začimb pri pripravi jedi z malinami le redko uporabimo kaj drugega kot sladkor.
svetujem, da najprej objavijo oglas po lokalnem radiu, da pogrešajo psa. To je zelo učinkovito in pogosto privede do hitrega in srečnega konca. Treba je obvestiti tudi lokalno Društvo proti mučenju živali, poklicati veterinarske ustanove, ki so na območju, kjer se je kuža izgubil. Ne smemo pozabiti na zavetišče za živali, ki pokriva območje. V primeru, da sumimo, da je bil kužek ukraden, obvestimo tudi policijsko postajo. Ljudje pogosto pripeljejo najdene pse v našo Veterinarsko bolnico. V tem primeru psička zadržimo, obvestimo Radio Ptuj, kjer
Iz malin lahko pripravimo malinino pito, zavitek, torto, sladoled, malinov narastek in sladke skutne cmoke, polnjene z malinami.
Zavitek iz malin pripravimo tako, da si pripravimo vlečeno testo iz 50 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo pol žličke soli in 3 žlice belega olja, ter po potrebi prilivamo mlačno vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je dovolj elastično, nato ga po vrhu premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati dvajset minut do pol ure. Med tem časom naberemo pol kilograma malin, jih v cedilki pod tekočo vodo rahlo splaknemo in počakamo, da se dobro odcedijo. Spočito testo razvlečemo in po njem potresemo oprane maline, po malinah potrese-mo 30 dekagramov na lističe narezanih in popraženih mandljev, rahlo sladkamo in po mandljih potresemo še 2 pesti piškotnih drobtin ali navadnih krušnih drobtin. Testo dobro zavijemo, ga položimo na pomaščen pekač ali pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, po vrhu premažemo s tekočo sladko smetano in v pečici pri 180 stopinjah pečemo 30 minut. Še rahlo topel zavitek potresemo s sladkor-
vedno prijazno in brezplačno objavijo oglas o izgubljenem psu. Obvestimo Društvo proti mučenju živali Ptuj, ki v primeru, da se ne najde lastnik, psička prevzamejo in napotijo v azil. Podobno se ukrepa tudi drugje po Sloveniji. Lastniki izgubljenih psov lahko obvestijo tudi Veterinarsko zbornico Slovenije, ki ima register vseh ambulant in pošlje obvestilo o izgubljenem psu vsem ambulantam v Sloveniji. V okolici, kjer živimo, lahko obesimo plakate s sliko izgubljenega kužka in našimi osnovnimi podatki.
Od leta 2O03 morajo biti vsi psi, koteni po tem letu, označeni z mikročipom. Mikro-čip je najzanesljivejša oblika identifikacije psa. Mikročip se aplicira pod kožo na levi plečki z injekcijo. Na mikro-čipu je 15-mestna koda, ki jo lahko razberemo s čitalcem. Čitalce imamo veterinarji, lahko pa jih bodo imeli vsi, ki se ukvarjajo z živalmi - kinologi, društva proti mučenju živali, zavetišča in drugi. Žal so zaenkrat čitalci za obširnejšo rabo še precej dragi. Pri pasemskih psih je v veljavi še identifikacija živali s teto-
jem v prahu, ga razrežemo in ponudimo.
Iz malin lahko pripravimo tudi malinino strjenko. Pripravimo jo tako, da 6 decilitrov navadnega jogurta dobro premešamo. V hladno vodo namočimo 4 dekagrame mlete želatine in jo nad soparo stopimo. Posebej stolčemo 4 decilitre sladke smetane in naredimo iz 3 beljakov, ki jim dodamo 15 dekagramov sladkorja, trd sneg. Pripravimo si še pol kilograma malin. K jogurtu med mešanjem prili-vamo stopljeno želatino, nato dodamo trd sneg beljakov, nato smetano, premešamo in na koncu dodamo maline. Zmes vsipamo v podolgovat model, obložen s tanko folijo, in damo v hladilnik za 2 do 3 ure, da se strjenka strdi. Nato jo narežemo, okrasimo s smetano in malinami ter ponudimo. Stranjenko lahko oblikujemo tudi kot rahlo poletno sladico. V tem primeru najprej spečemo tanko plast navadnega biskvita, in ko se ta ohladi na pečen biskvit vsi-pamo pripravljeno kremo. Po vrhu lahko prelijemo še s sadnim malininim želejem.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
viranjem. Tetovirna številka je precej nezanesljiva, saj je pogosto slabo berljiva, in tudi če jo preberemo, pridemo na podlagi nje le do vzreditelja. Le-ta pa se dostikrat ne spomni, kam je prodal mladička z omenjeno številko.
Vsekakor je najbolje, da ima naš kužek na ovratnici, ki jo nosi okoli vratu, kvaliteten obesek, na katerem je vgravirano ime psa in telefonska številka lastnika, če pa je prostor, še naslov. Potencialni najditelj izgubljenega kužka ima takoj možnost poklicati lastnika in na zelo enostaven način je rešen velikanski problem. Važno je, da je obesek kvaliteten in da je vsebina na obesku vgravirana, tako da je berljiva v vseh pogojih. Iz lastnih izkušenj vem, da so izgubljeni kužki, ki imajo zgoraj omenjeno vgravirano ploščico z imenom in telefonsko številko, zelo hitro spet doma pri veselih lastnikih.
Več o izgubljenih kužkih, povezavah na azil in društvo proti mučenju živali, označevanju živali na www.veteri-narskabolnica-ptuj.si. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Izgubljen kužek
Bralec Miran iz Podlehnika sprašuje kako ravnati, ko se izgubi pes, in kam se lahko obrne po pomoč.
V vrtu
Poletje v vrtu
Pričel se je mesec julij, imenovan po rimskem vojskovodji Juliju Cezarju, prenovitelju starega rimskega koledarja v novega z dvanajstimi meseci, ki je v Evropi veljal več kot 1500 let.
Julija je čas visokega poletja, ko v naravi rast prične pojenjavati, dozorevanje žit pa že naznanja prve žetve; od tod mu tudi pomenljivo slovensko ime mali srpan. Da bo poletje vroče in vremensko pestro, si je obetati iz vremenskega pregovora: »Kakršno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic!«, saj je ob letošnjem kresu bilo zelo vroče z večernimi nevihtami.
V SADNEM VRTU se ob prehodu pomladnega letnega časa v poletje, ko se prične dan počasi krčiti, prično pri sadnem drevju vegetacijske spremembe. Rast pojenjuje, mladike letošnje rasti prično leseneti, na njih pa se razvijati brsti kot zasnova za rast in pridelek v naslednjem letu. Obdobje, ko pojenjuje rast, je najprimernejše, da na poleti zorečih sortah raznih sadik vrst takoj po obiranju, predvsem pa ko-ščičarjih, grmovnicah, jagodičevju ter mladih, še nerodnih drevesih, opravimo zeleno rez. Zelena rez drevesa v rasti slabi, to pa vzpodbuja večjo tvorbo rodnih brstov ter utrjevanje letošnjega prirastka na nadaljnji razvoj in vzgojo drevesa. Z zeleno rezjo sproščamo v drevesnih krošnjah odvečno zgoščenost ter zasenčevanje, rane, nastale s poletno rezjo, pa se dobro zaraščajo. Izrežemo navpično rastoče mladike, ki zaradi hitre rasti ter naglega pretoka rastlinskih sokov ostanejo nerodne bohotivke. Razredčimo in izrežemo predvsem vrhnje veje, da bolje osvetlimo in soncu izpostavimo notranjost drevesne krošnje ter spodnje ogrodne veje. Bolj, ko bomo temeljiti pri poletni rezi, bolj bo kakovosten pridelek in manj bomo imeli preglavic z obrezovanjem v mrzlem zimsko pomladanskem času.
Ko imamo opravek z resnejšim napadom listnih uši, se jih lotimo z uničevanjem na ročni način tako, da najbolj napadene vršičke porežemo in sežgemo, škropivu pred okužbami s sadnim škrlupom pa dodamo pripravek za uničevanje, ki mora imeti lastnost globinskega delovanja proti insektom,
0> E o
ki sesajo rastlinski sok. Bližje kot je napad listnih uši času zrelosti pridelka, v večji meri se poslužujemo ročnega načina uničevanja uši z izrezovanjem.
V	OKRASNEM VRTU je čas za izkop čebulic narcis in tulipanov. Ko listi porumenijo, se je asimilacija ter nadaljnje prehranjevanje čebulic prenehalo. Previdno jih izkopljemo, da jih z orodjem ne ranimo, pri prenosu pa pazimo, da se ne obtolčejo. Sušimo jih na zračnem ter zasenčenem prostoru in jih pred hrambo očistimo odmrlih zunanjih listov in suhih stebelc.
Za gnojenje pozno cvetočih krizantem na domačem vrtu je sedaj čas za presajanje dobro ukoreninjenih potaknjencev na vrtne gredice. Za gosto poraščenost s cvetnimi popki vršiček odrežemo, ko se bo po steblu razvilo mnogo zalistni-kov s cvetnimi popki.
Astre, priljubljene cvetlice enoletnice, so najvabljivejše za listne uši. Te se naselijo na spodnji strani listov, kar opazimo, ko je že prepozno in prično zaradi izčrpanosti rumeneti in odmirati. Opazujemo možen napad, pojav pa že v začetku uničimo z ustreznim škropivom.
Zgodaj posajene čebulice gladiol že odganjajo cvetne poke. Priporočljivo jim je postaviti oporo ter jih privezati, da se ob viharju stebla ne odlomijo. Za oporo lahko služijo palice v debelosti prsta ali kar kos žičnega pletiva za vrtne ograje. Sicer pa je še v začetku julija čas, da posadimo čebulice gladiol, ki bodo zacvetele nekaj pred nastopom zgodnjih jesenskih slan.
V	ZELENJAVNEM VRTU skorajda ni gredice, s katere bi v tem poletnem času ne bilo mogoče nabirati zelenjave. Nabiramo bučke, kumare, fižol ter vse druge vrste zelenjave, ki smo jo spomladi posejali. Kumare bolje rodijo, če jih vzgajamo ob opori, obtrgujemo pa še mlade, s čimer jih vzpodbujamo k obraščanju in novi tvorbi cvetnega nastavka. Cvetove, ki v svoji zasnovi ne kažejo plodov, odščipnemo, da ne grenijo plodov. Na izpraznjene gredice sejemo rdečo peso, korenje, zimsko endivijo ter radič.
Miran Glušič, ing. agr.
Bwkokdan 4. julija -10. julija
4-petek	5-sobota	6-nedelja ÍM*	7-ponedeljek #
8-torek	9-sreda	10-četrtek ÍM*	
Nič kaj rožnato!
Sedaj so po tečajih "udarili" potrošniki, saj se je njihovo zategovanje pasu končno začelo kazati tudi na rezultatih podjetij oz. njihovih dobičkov. Kot veste, inflacija ne kaže znakov umirjanja, čeprav se je vsaj njena rast nekoliko zaustavila. Celotno sliko okrevanja gospodarstva je skalila vedno višja cena nafte. Seveda je glavni krivec za nastalo situacijo pok nepremičninskega balona v ZDA, ki je trge tako močno pretresel, da si kar ne morejo opomoči. Nepremičninski sektor v ZDA še naprej upada in za seboj vleče celoten finančni sektor.
Cene nepremičnin so se v ZDA v obdobju zadnjih 12 mesecev znižale za 15,3 % (kar sploh ni tako veliko oz. lahko to predstavlja samo vrh ledene gore). Število brezposelnih je v samo enem mesecu močno poskočilo, in sicer s 5 % na 5,5 %, kar jasno kaže na to, da je ameriško gospodarstvo v upadu. Inflacija je dobila pospešek tudi v ZDA, kar lepo odraža cena nafte. Ga-lona (3,8 litra) se je v samo dveh tednih podražila za 2,5 %. Tudi indeks Dow Jones se ravno v tem trenutku nahaja na najnižji letošnji vrednosti, povsod pa je poleg slabih novic zaznati še močan pesimizem. Težava je v tem, da ameriška centralna banka nima več veliko manevrskega prostora in ne more nižati obrestnih mer, saj bo s tem samo še pospešila inflacijo. Tudi Bernanke je že začel napovedi o začetku cikla dvigovanja obrestnih mer, čeprav menim, da letos tega verjetno ne bomo deležni, razen pod pogojem, da inflacija popolnoma uide izpod kontrole.
V	EU so se začeli kazati zelo mešani znaki. Na eni strani izredno močan pesimizem, na drugi dobri podatki o gospodarskem stanju. Vsekakor pa se tako kot v ZDA pričakuje slabšanje razmer tudi v EU. Potrošniki namreč vedno bolj zategujejo svoje pasove, ustavilo se je tudi povpraševanje po nepremičninah. Tečaji borz niso odskočili tako silovito kot v ZDA, razlog pa tiči v tem, da v EU nismo nižali obrestnih mer in s tem povečevali količine oz. likvidnosti na borznem trgu. Trichet je celo napovedal dvig obrestne mere, vendar je to težje verjetno, saj bo s tem poslabšal razmere v gospodarstvu. Vseeno pa je cilj Evropske centralne banke ohranjanje inflacije na čim nižjem nivoju, kar vseeno pomeni delovanje v smeri zviševanja obresti.
V	Angliji se je gospodarstvo resno obrnilo navzdol, centralna banka pa je sedaj enako kot v ZDA v zelo močni dilemi. Nepremičninski trg namreč tone, na drugi strani pa ravno v tem času inflacija ekstremno narašča. Sprememba obrestne mere v prid eni strani bi močno poslabšala stanje na drugi strani.
Azijski trgi so utrpeli 40 % padce borznih tečajev. Kitajska vlada je pred kratkim zvišala ceno nafte oz. bencina za približno 17 %, kar bo nedvomno vplivalo na potrošnika. Cena bencina postaja izredno velik problem tudi v Indiji. Kupna moč v teh dveh državah je namreč še vedno zelo nizka glede na ZDA in EU, kar pomeni, da dvig cen nafte prebivalce še toliko bolj udari po žepu.
Skratka stanje v finančnem sektorju in v celotni ekonomiji po svetu še vedno ni rožnato. Likvidnost sicer ni več tako šibka, vendar stoji na izredno trhlih tleh. Kako bodo borze reagirale na slabe novice, ki naš čakajo v poletnem času, v tem trenutku ni možno predvideti - v tečajih je to lahko že vračunano. Potrebno bo počakati na polletne rezultate podjetij in stanja v gospodarstvu. Kot kaže, bo letošnje poletje vroče tudi na borzah.
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Divji prašič - pet življenjskih elementov
Vl ,1
Merjasec z elementom kovine -ljudje, rojeni v letih 1911 in 1971
To so ljudje, ki so v svojem bistvu ponosni, vročekrvni in čustveno vzkipljivi, cenijo sebe in so za svoj sloves pripravljeni narediti veliko. Zelo so intenzivni in gredo naravnost po svoji poti, tako se ne ozirajo ne levo in ne desno. Znani so po notranjem nemiru in lahko so nekoliko nezmerni. Na drugi strani jih privlači družba in družabno življenje. Izražajo se odkrito in svoje prave občutke nosijo na dlani. Dobri psihologi jih berejo kot odprto knjigo. Sami ne znajo vedno dobro oceniti situacije in tako se lahko ope-čejo. Narediti morajo neko selekcijo in ločevati slabo od dobrega. To je sinteza, ki se jo učijo celo svoje življenje, in tako lahko spoznajo, da je spodbudno biti optimističen na zdrav način. Zanimivo je, da so zelo ambiciozni in direktni. Nikoli in nikdar se ne bodo sprijaznili s porazom.
Besede, ki jih nismo izrekli, so cvetovi molka. (Japonski pregovor).
Prejeli smo
Qlandia -ogledalo primitivne ptujske duše
Ne, ne bom govoril o ptujski Qlandii, tem stvoru arhitekture, ki so si ga mogočni veljaki dovolili postaviti na napačen kraj, da kvari videz in duha ptujske panorame, da še ko-rante prestraši. O tem naj sodijo drugi. In so že. Po svoje je Qlandia pomembna pridobitev, kamor tudi sam redno zavijem, da prišparam kakšen evro. Kupiti v privatni štacuni ali nekoliko ceneje v hiper-marketu pri takšni plačah pač ni več dilema. Žal. Sta-romodnost in romantiko majhnih trgovin, človeški klepet in prijaznost v njih je pač zamenjala duhovna izpraznjenost nakupovalnih centrov. Kot rečeno: nakupovati v njih v časih inflacije in recesije je normalna stvar, četudi so ne-estetsko škatlasto stavbo postavili na povsem neprimernem kraju.
Toda samo dejstvo, da Qlandia na Ptuju vabi množice, še ni opravičilo za njihovo ravnanje. Kakšne so navade in omika kakega kraja, bi za pokušino lahko preverili že v njih. Točneje in za začetek:pred njimi. Qlan-dia ima ogromno površino
Čas pa celi rane.
Merjasec z elementom vode -ljudje, rojeni v letih 1923 in 1983
Znani so po tem, da imajo vse lastnosti poslanca, kajti odlikuje jih trezna presoja, vztrajnost in diplomacija. Zelo so dovzetni za ljudi, kjer lahko z veseljem pomagajo. Uspešni so v pogajanjih in do zadnjega ne popustijo, tako so znani po tem, da največkrat dosežejo svoje. Optimizem je luč, ki jih vodi in jim sveti tudi v najtrši temi. Močan pečat jim v življenju daje vera, tako verjamemo tudi v ljudi in jim zaupajo. Znani so po svoji ustrežljivosti, miroljubnosti in so tudi prijetni gostitelji. Ravno zaradi tega jih imajo ljudje radi in se dobro počutijo v njihovi družbi. Ko se enkrat zaljubijo, svoja ču-
parkirnih prostorov. Ki še zdaleč niso zasedeni, tudi v časih najhujše nakupovalne mrzlice ne, recimo v soboto. In kaj počnejo Ptujčani pred Qlandio? Predvsem brezvestno parkirajo, kot se jim zljubi. Bil sem v mariborski Qlandii, bil sem v številnih nakupovalnih centrih v Sloveniji in tujini, toda takšne nesramne odsotnosti kulture, kot jo izkazujejo Ptuj-čani, zlepa ne boste srečali. Govorim seveda o parkirnih prostorih, ki so namenjeni invalidom. In tistih prostorih, ki sploh niso namenjeni parkiranju. Oboji imajo skupno lastnost: da so blizu vhodu v zgradbo in da so običajno nezasedeni. To se v ptujski Qlandii ne dogaja. Tam se na parkirišču za invalida gnete pločevina, in to najboljša. Znakov za invalida v avtu seveda ni nikjer. Iz najboljših znamk, terencev, limuzin, beemvejev, audijev, mercedesov, stopajo mlade mične gospodične, ki so si verjetno te avtomobilčke pri svojih rosnih 25 letih težko prigarale. Ubožice, saj jim privoščimo, le kako so morale garati! Kot tudi privoščimo enako starim gospodičem, katerih avti niso nič slabši. In kdo bi si mislil, da so prvi in drugi pri teh mladih letih že invalidi! Da ne bi drugim uporabnikom parkirnih prostorov pred Qlandio (ki jih ni malo!) delali krivice, je treba povedati, da so med njimi tudi takšni, ki so v najboljših letih, obeh spolov,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
stva izkazujejo strastno in od časa do časa skoraj na vsakem koraku. Včasih jih prevzame sla po telesnih užitkih, bogati hrani in drugih razkošnosti. Toda pride čas, ko najde zopet zdravo ravnovesje.
Merjasec z elementom lesa -ljudje, rojeni v letih 1935 in 1995
So dobri psihologi. Trudijo se razumeti ljudi in jim po najboljših močeh tudi pomagati. Dobro se znajdejo v zagovoru in posredovanju informacij, tako se ljudje nanje z veseljem obračajo. Čustva prej kot ne skrivajo za masko togega in hladnega videza.
Vsak je lahko njihov prijatelj in družabnik, seveda je tako, da jih eni povlečejo s seboj v blato, zopet drugi so jim zelo hvaležni. Svoje drzne načrte uresničijo eni prej in drugi kasneje. Pri tem je pomembno, da najdejo ekipo, na katero se lahko zanesejo. Vestnost, delavnost in poštenost so vrednote, katere zagovarjajo in so se zanje pripravljeni na svoj način boriti. Kot prepričljivi zagovorniki in dobri gostitelji znajo vedno in povsod ustvariti prijetno vzdušje ter pridobiti ljudi.
Merjasec z elementom ognja -ljudje, rojeni v letih 1947 in 2007
To so pogumni in močni ljudje, prav na takšen način znajo uporabljati svoja čustva. Neustrašni so, njihov pogum temelji na junaštvu in tako se radi postavljajo tako zase kot za tiste, ki so jim blizu. Dosežejo lahko višave uspeha in dno propada, od nekdaj ne poznajo zmernosti, ampak se gibljejo po robu skrajnosti. Drzni so tedaj, ko jim je življenje uganka, adrenalin pred neznanim se v veliki meri stopnjuje. Radi povedo, da se tudi samo zavedajo, da je sreča na strani pogumnih. Njihova gonilna sila je ljubezen in družina -za te dva pola življenja so se pripravljeni boriti. Vsakemu, tudi popolnemu tujcu so pripravljeni pomagati in ravno
zaradi tega se jih je med prijatelji prijel sloves velikodušnosti. V primeru nejevolje jih je bolje pustiti pri miru. Od nekdaj verjamejo v skupno blaginjo.
Merjasec z elementom zemlje -ljudje, rojeni v letih 1959 in 2019
Ustvarjalnost je nekaj, kar jim je v pomoč, istočasno je resnica ta, da spadajo med občutljive in miroljubne ljudi. Pripravljeni so veliko in vestno delati, da pridobijo status in s tem posledično finančno motivacijo. Znani so namreč po tem, da z močno voljo in energijo premagujejo ovire in dosežejo cilje. Ne poznajo gospodovalnosti, kajti mnogo bolj so zahtevni do sebe kot drugih ljudi. Nekoliko morajo paziti na kilograme, kajti jedo tisto, kar jim ustreza; spodbudno je, da preberejo kaj o zdravi prehrani. Hrana jim je lahko tudi varnost in zavetje. Od malih nog se trudijo, da dosežejo neko zanesljivost in zanimivo je, da jih imajo ljudje radi. Sreča se jim nasmiha tudi v pogledu doma in družine. Do svojega srčnega izvoljenca so ljubeči. Če se le da, se težavam izognejo, tako se jim obljublja mir.
Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
taki, ki jih je že dosegla kriza srednjih let, skoraj nikoli pa tisti, ki so starejši od 60. Ti se, skupaj z invalidi, seveda na parkirišče, namenjeno njim, verjetno sploh ne prebijejo. Parkirajo nekje daleč, ker bližje ne morejo.
Prometni režim pred Qlan-dio, to čudovito zrcalo primitivnosti ptujskega duha, prepoznaven senzibilen znak odsotnosti omike in olike, saj je kultura zanje prehuda beseda, pa ima svoje krivce. Tiste, ki to dopuščajo. Je morebiti vodstvo Qlandie že ukrepalo? Ne, kot tedenski gost nisem zasledil nobenega izboljšanja. So bili na delu policisti? Seveda so bili: enega sem poslikal, takšnega na motorju. Ni se dal motiti: še sam je napačno parkiral svoje motorno vozilo, da mu je le teknil hladen napitek na terasi restavracije tik ob vhodu v stavbo, kjer je mirno opazoval ves nered in vsa napačno parkirana vozila. Bog nam pomagaj ob takih manirah! In kaj nam je storiti? Če policija in vodstvo Qlandie nočeta, bo moralo ljudstvo. Če ga je še kaj, takega s občutkom za sočutje do soljudi, do invalidov. Ne mislim na tistega med ptujsko rajo, ki benti, ker so mu zaparkirali vsa mesta za invalide. Tista najboljša! Pra-sci, je preklinjal zadnjič, saj je hotel sam tjakaj odložiti svojega jeklenega konjička. Tistim pravim ljudem dobre volje in normalne, humane omike zato predlagam, da stopijo do prekrškarjev pred zgradbo, ko se bodo nesra-
mno izdajali za invalide. Naj imajo do njih razumevanje: ti ljudje na moč trpijo, imajo invalidne duše, razen tega vzdrževanje njihovih ogromnih in krasnih avtomobilov veliko stane, zato jih velja le previdno opomniti na skrb za sočloveka. Malo možnosti sicer, da jih bo to zanimalo. Naj jim ne bom za zgled sam - sem že poskušal storiti, kar svetujem, a me je mlada mična gospodična nadrla, češ naj se brigam zase. Vztrajnost je vrlina, po-
skušajte! Se in še. Morebiti se njihove invalidne duše celo zamislijo, kaj pa veste! Če ne bo šlo drugače, vzemite mo-bitel in poslikajte vozilo. In ga pošljite varuhom reda. Za pogumnejše pa še zmerom velja zlata številka - 113, četudi se vam na drugi strani telefona utegnejo smejati. Pa tudi kakšno protestno pismo več, naslovljeno na vodstvo Qlandie, bi čez čas moralo vsaj malo pomagati. Ali pač ne?
Drago Cvetek, Orešje
Duševno zdravje
Duševno zdravje
V času, ko se Slovenija vse bolj srečuje z velikim razslojevanjem, je opazno, da imajo tudi nekateri dijaki preveč vsega, drugi pa komaj shajajo, nekateri so tudi lačni. Ker gre pri nekaterih že za pravo bahaštvo in nastopaštvo, se Janez iz Hajdine ogreva za to, da bi tudi v slovenskih šolah uvedli uniforme. Ob tem pa ga zanima tudi mnenje strokovnjaka.
Zanimivo vprašanje, ki ga postavlja Janez. Uvedba uniform v slovenskih šolah. Razumevanje uniformiranosti je dejansko res lahko možnost, da se razlika v glamurju oblačil učencev in dijakov ne opazi, toda moje razumevanje uniformiranosti je takšno, da menim, da je namen uniform predvsem pripadnost določeni šoli, bolj ali manj elitni, in zaradi različnosti uniform seveda privede to do tekmovalnosti. Enoznačnost uniform na vseh slovenskih šolah bi vseeno asociirala na enoznačnost sistemov, ki so se vlekli od 20 let prejšnjega stoletja naprej in ki k človeški svobodi niso nič doprinesli, prej uničili mnogo življenj. Janezu priporočam, da svoje razmišljanje pošlje še na Ministrstvo za šolstvo, saj o takih stvareh vedno odloča šolska oblast.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Prikupna Karmen Stavec, ki se je pred časom umaknila z glasbene scene, se počasi vrača. Po skladbi Povej je posnela novo pesem Nekaj med nama. Karmen, ki nas je leta 2003 zastopala na evrovizijski popevki s skladbo Lep poletni dan, seje pred leti popolnoma umaknila iz glasbenega sveta ter se podala v poslovne vode, kjer je danes zelo uspešna. Ker glasbe nikoli ni dejansko zapustila, se je lansko jesen odločila, da se s skladbo Povej počasi in premišljeno vrača na glasbeno sceno.
■k-k-k
Prekaljena glasbena mačka Vlado Kreslin in Neno Belan sta posnela pesem o prijateljstvu in strpnosti med različnimi narodi. Glasbenika imata veliko skupnega: natančen inprefinjen glasbeni rokopis, izjemen ugled medpubliko in kritiki ter dolgo in bogato kariero. Danes pa jima je skupna tudi pobuda, da svoja talenta uporabita za promoviranje pravih vrednot med narodi, ljudmi, sosedi. Ideja se je porodila Vladu Kreslinu, ki je že od vsega začetka videl Nena Belana kot idealno drugo polovico dueta v pesmi, ki se je po svoji originalni obliki že pokazala za pravo mojstrovino. Z Goričkega v Piran kot originalen naslov je preverjeno najbolj predvajana pesem v etru slovenskih radijskih postaj preteklega leta in ne obstaja niti en razlog, zaradi katerega njena hrvaška verzija ne bi doživela enakega uspeha. In tako je bila rojena S Mure na more Jadransko.
■k-k-k
Po petih letih od svojega zadnjega glasbenega albuma je Natalija Verboten predstavila težko pričakovani novi album z naslovom Ko te zagrabi. Ko te zagrabi, lahko postane zelo prijetno. Nenazadnje se lahko ob tem sprostimo, seveda še posebej, če spregovorimo o novem, istoimenskem albumu, na katerem je devet novih skladb, v katere je preverjena in izkušena avtorska ekipa vložila vse svoje znanje, ljubezen, trud, ideje in želje. Na novem albumu Natalije Verboten je poskrbljeno za vse tiste, ki ob glasbi radipre-pevajo, saj se je ekipa odločila, da albumu dodajo karaoke verzije skladb Ko te zagrabi, Pozabi me in Obriši sline.
-k-k-k
Manca Špik bo po delovnem poletju na zaslužen dopust odpotovala šele zadnji teden septembra. S prijatelji bodo z avtodomom odpotovali do Barcelone in raziskovali. Morda bo v času počitni-kovanja obiskala tudi areno in na licu mesta odpela svojo 'špansko' uspešnico Baila Baila Baila, s katero je zmagala na lanskem festivalu Melodije morja in sonca. Sicer pa je njen delovni urnik celo poletje natrpan z različnimi nastopi po vsej Sloveniji - naslednji vikend bo nastopala skoraj po vsej državi. »V enem vikendu bom pela na Dolenjskem, Gorenjskem in v Prekmurju," je povedala. V načrtu ima tudi snemanje videospota za svoj zadnji hit Que sera, sera.
-k-k-k
Vedno uspešnejša slovenska pevka Iris je za pesem Zdaj znam reči ne posnela videospot. V neposredni bližini celjskega stadiona je Ljubljančanka Iris, mlada pevka, ki se je širši slovenski javnosti prvič predstavila na letošnji Emi, posnela svoj prvi videospot za najnovejšo skladbo Zdaj znam reči ne.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 9. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 8. STEREOTPÄARAVNOST V SRCE 7. SANJA GROHAR: GREH V PESKU
6. BILLYS: PREBERI ME 5. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI
4. OMAR NABER: SANJAM 3. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 2. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 1. TABU: PESEK IN DOTIK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Oto Pestner in njegovih 40 glasbenih let
Oto Pestner izhaja iz glasbene družine. Njegov oče se je ukvarjal z glasbo in imel svoj ansambel, v katerem je Oto glasbeno pot začel že v otroških letih.
Prvič je nastopil na prireditvi 'Veseli tobogan' že leta 1976, kjer je s svojim glasom vzbudil pozornost vseh. Že naslednje leto je izdal svojo prvo ploščo z naslovom 'Najrajši sem pri očku'. V Celju, kjer je preživel otroštvo, je deloval pevski kvartet New Swing Quartet, s katerim je leta 1970 začel kot solist sodelovati tudi Oto. Ko je kvartet zapustil njihov drugi tenorist, je na njegovo mesto stopil prav Oto in tako postal stalni član zasedbe. Njihova značilnost so postali spirituali, gospel in jazz glasba.
Prvi album z naslovom 'Spi-ritualis' je izšel leta 1973, že takoj naslednje leto pa album z naslovom 'New Swing Quartet', pri katerem so začeli sodelovati s spremljevalno instrumentalno skupino Črne vrane. Leta 1976 so posneli že svoj tretji album z naslovom 'V studiu 14'. Tega leta so odšli tudi na turnejo po takratni Sovjetski zvezi, skupaj še s šestimi glasbenimi skupinami, med katerimi pa je prav New Swing Quarte doživel največji uspeh. Leta 1976 in 1978 so nastopili tudi na festivalu Slovenska popevka,
Oto Pestner
prvič s skladbo 'Smešna hiša', drugič pa so zapeli 'Slovo od mladosti'.
Ob sodelovanju z New Swing Quartetom je Oto nadaljeval tudi svojo solistično kariero ter pri tem sodeloval z mnogimi glasbeniki, predvsem z glasbeno družino To-zon. Na Mladinskem festivalu zabavne glasbe je sodeloval kar dve leti zapored. Leta 1971 je prejel prvo nagrado občinstva in strokovne žirije na festivalu Slovenska popevka s pesmijo
Filmski kotiček
Iskan
Vsebina: Wesley Gibson je tipična pisarniška podgana: majhen, nepomemben uradniček, po katerem hodi vsakdo, ki ima pet minut časa: tiranska šefica, punca, ki mu jo redno 'obdeluje' najboljši prijatelj Barry, ter sodelavci. Z vedno praznim računom si ne upa tvegati ničesar v življenju, zato tablete za pomirjanje je tako rekoč z veliko žlico. Njegovo življenje je v slepi ulici, on pa nima moči karkoli ukreniti glede tega. Vse dokler v njegovo življenje ne vstopi Fox, skrivnostna, fatalna in smrtonosna ubijalka, ki mu razloži, da ima Wesley globoko v sebi zaklenjene očetove gene, s pomočjo katerih bi se lahko prelevil v pravega moškega ... in še več: postal bi elitni asasin, član tisočletne tajne organizacije Bratovščina, ki ubija posameznike, ki bi sicer povzročili smrt tisočih ...
Po reklamah sodeč, bi rekli, da bo šlo le še za eno ne preveč zanimivo inflacijo akcije, toda film, čeprav je točno to, vseeno prijetno preseneti. Akcija traja tako rekoč od prve minute dalje in ne popusti niti za sekundo, vse
Wanted
Igrajo: James McAvoy, Angelina Jolie, Morgan Freeman
Režija: Timur Bekmambetov Scenarij: Michael Brandt, Derek Haas, Chris Morgan Žanr: akcijski film Dolžina: 110 minut Leto: 2008 Država: ZDA
'Trideset let'. Nastopi na festivalu Slovenska popevka so se vrstili iz leta v leto (1972: 'Mati, bodiva prij atelja' - prva nagrada občinstva; 1973: 'Tvoje solze' -druga nagrada občinstva; 1974: 'Za ljubezen hvala ti' - druga nagrada občinstva; 1975: Pepel in kri - 'Violine v mojem srcu'; 1976: 'Vem, nekje živeti mora' - druga nagrada občinstva; 1977: 'Vrača se pomlad' - prva nagrada občinstva; 1978: 'Bisere imaš v očeh' - druga nagrada občinstva; 1979: 'Z druge strani'; 1980: 'Zdaj je prepozno').
Leta 1973 je izšel njegov prvi album, na katerem je bil izbor radijskih posnetkov operetnih melodij in evergreenov, ki jih je Oto posnel v letih 1972/73. V istem letu je izšla tudi mala plošča z dvema avtorskima deloma 'Še nobena' in 'Si pozabila'. Obe plošči sta izšli pri Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana. Leta 1974 je izšel drugi album z naslovom 'Zlato sonce in črna reka'. Na tem albumu je večina njegovih avtorskih del.
Do danes je izdal 23 solističnih albumov in 25 malih plošč, zadnjo lansko leto, ko se je lotil zahtevnega projekta - sledil je
svojemu velikemu vzorniku, legendarnemu Elvisu Presleyju, ter posnel dvojni album njegovih skladb tako v angleški kot slovenski verziji.
Poleg petja, aranžiranja in komponiranja se je ukvarjal tudi s producentstvom. Leta 1977 je bila organizirana glasbena turneja POP RALLY, na kateri so predstavljali nove pevce. Oto je bil vabljen k sodelovanju kot producent. Pred tem je bil v tej vlogi samo na svojih snemanjih. Za to turnejo pa je bil producent Tatjane Dremelj, kvarteta Ultra in Franja Bobin-ca. Kasneje je to delo opravljal in še vedno opravlja za veliko drugih slovenskih pevcev, pevk in glasbenih skupin.
Pestner je soustvarjal kariere mnogih danes znanih slovenskih pevcev in pevk (Nace Jun-kar, Alenka Godec, Irena Vrčk-ovnik, Marta Zore) in izročilo črnskih gosplov in spiritualov učinkovito povezal z belskim čutenjem v skoraj štiridesetletnem delovanju v New Swing Quartetu. Oto Pestner je zagotovo legenda slovenske glasbe.
MZ
»
do konca. Rusko-kazahstan-ski režiser Timur Bekmambetov, sicer bolj znan po dragih ruskih ZF ekstravagancah Nočna straža ter Dnevna straža, ki mu je to prvi ameriški film, pritisne na plin takoj na začetku in film drži v kinetični šesti prestavi vse do konca. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, saj smo takih filmov videli že kar nekaj (Čarli-jevi angelčki 2, recimo), a bili so bolj podobni podaljšanim glasbenim videoposnetkom kot filmu, saj je bila vsebina ... no, ni je bilo.
Film Iskan je sicer daleč od Shakespearea, a vseeno premore vsaj toliko (mestoma) ne preveč za lase privlečene stripovske zgodbe, malce pomešane z new age vrednotami, da je vsa non-stop akcija smiselna oz. ni videti kot sama sebi namen. Film temelji na stripu (zopet), a na srečo je običajna zgradba zgodbe, sicer tako značilna za Marvelove stripe, tokrat dovolj zamaskirana, da deluje drugače, čeprav v svoji osnovi ni. Še vedno smo priča dolgemu preoblikovanju ničeta v vladarja svoje resničnosti, a
stvari niso tako črno-bele, kot se zdi na prvi pogled. Nega-tivci niso negativci in pozitiv-ci niso pozitivci. Ker v filmu igra Morgan Freeman, vemo, da bo film vseboval starejši, moder, globok lik, ki bo imel stvari pod nadzorom - tipični Freeman pač.
V filmu je verjetno vsega skupaj ducat posnetkov, v katerem niso uporabili računalniških učinkov, a kaj bi to. Film se sicer dogaja v Chicagu, a so ga v resnici v celoti posneli v Pragi, te pa ne boste prepoznali niti tisti, ki ste to mesto obiskali. Visoko stilizirana in dizajnirana
CID vabi!
akcija občasno potegne na film 300, a svoji pretiranosti le mestoma prestopi v sfero risanke, čeprav se je ravno iz takšnih filmov zelo humor-no ponorčevala lanskoletna odlična parodija Pobij jih.
Film Iskan je tako sicer malce boljši film, kot je reklama nakazovala, in kot takšen prijetno presenečenje, a kljub temu ne preseže okvira neškodljive in nezahtevne poletne zabave, ki bo med letošnjimi ostalimi visoko-proračunskimi ekstravagan-cami relativno hitro padla v pozabo.
Matej Frece
Počitniški programi CID Ptuj
POLETNA POTEPANJA
Dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Dabič. Skupina se zbere v CID ob 9. uri 10. 7. ULIČNE DELAVNICE
Ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Osnovnošolci: 7. - 11. 7. od 10. do 12. ure. ELEKTRO DELAVNICA
Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. Osnovnošolci od 12. leta dalje. Vsako sredo ob 10. uri vse počitnice. DELAVNICA NAKITA
Izdelovanje nakita iz različnih materialov z mentorico Leo Kolednik. Prijave so obvezne. CID Ptuj, 7. - 11. 7. od 10. do 12. ure. ŠNELKURS STRIPA
Dvodnevna stripovska delavnica pod mentorstvom Cirila Horjaka. CID Ptuj. Osnovnošolci od 11. leta dalje. 7. in 8. 7. od 10. do 15. ure.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Foto: arhiv
Štajerski TEDNIK
RUSKA FILMSKA REŽISERKA (VERA)
PORTUGALSKI NOG. KLUB IZ LIZBONE
PREDPIS, DOLOČBA
UKRAJINSKA ŠPORTNA PLEZALKA (ALENA)
RADO, NAKRST
TELEFONSKI
IMENIK SLOVENIJE
HUMORISTKA PUTRIH
SPLETNA STRAN ZA NAKUP
NAŠ SLIKAR
GOJITELJ SADIK VINSKE TRTE
DELAVEC V LIVARNI
MOŠKI SUKNJIČ
JANKO IBLER
FR. FILMSKA IGRALKA (SABINE)
UROŠ HROVAT
NARAVEN SKALNI PREVIS
ELDA VILER
TISKARSKA MREŽA
NAŠA ALPSKA SMUČARKA
KOBALT
JAN OELTJEN
PREGIB BESEDE
NEVESTINA OPREMA
SLIKASRTVO
STANE ROZMAN
SMUČARKA ZAJC
NOVI SAD
AM. ZVEZNA DRŽAVA
AM. PUNK SKUPINA
VITAMINSKI
SOK RADENSKE
ESTONEC
HIMALAJSKA KOZA
NEMŠKI PESNIK (WILHELM)
V BLOKE ULITE KOVINE
REKA V NEMČIJI
AM. MODNA KREATORKA (ALICE)
MANGAN
MAJDA HERMAN
VARNEY
PREVRATNEŽ, PREKUCUH
Ugankarski slovačrek: ALL = ameriška punk skupina, ustanovljena 1987; AZEMA = francoska filmska igralka (Sabine, 1949-); DAGARIN = slovenska alpska smučarka (Jana, 1979-); JIPIJAPA = mesto v Ekvadorju; LAKNER = slovenska TV spikerica (janja; MIJAMOTO = japonska pisateljica (Juriko, 1899 - 1951); OSTAPENKO = ukrajinska športna plezalka (Alena, 1976-); SMETS = nemški pesnik (Wilhelm, 1796 - 1848); STROJEVA = rus. film. režiserka (Vera, 1903-?).
■}ogu! 'J91SSJ 'jei|0j3 'SISUJS 'eojuieAodroieu
'¡oy 'ejie>| 'ewszv 'eo| 'HIAI '1S3 'uqe '|f 'Sil 'Jes| 'uo|>|s 'jbah '|\|y 'efue^is 'o>jU9deiso 'uuegeo euer 'o||Aejd 'eujeqeiv 'oq 'eAsioJis 'Jezusu 'nqe>| 'e|swv 'u|zoy 'isojd :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
Zanimivosti
Japonsko podjetje ponuja poroke v vesolju
Tokio, 1. julija (STA) - Japonsko podjetje je danes začelo sprejemati rezervacije za pare, ki si želijo izmenjati poročne zaobljube v vesolju, pri čemer bo moral srečen par za obred v majhnem plovilu, ki bo poletelo 100 kilometrov daleč v nebo, odšteti 2,3 milijona ameriških dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med uro dolgim letom bo par preživel nekaj minut v breztežnostnemprostoru, kjer si bosta izmenjala svoje zaobljube pred največ tremi svati, je povedal predstavnik za stike z javnostmi japonskega podjetja First Advantage Taro Katsura. Dodal je še, da bo večina obreda potekala pred vzletom, tako da si bo par lahko izmenjal zaobljube ob gledanju skozi okno. Od tam bosta ženin in nevesta najverjetneje lahko videla obris Zemlje.
Podjetje ponuja poroke v vesolju v sodelo-
vanju z ameriško družbo za komercialne prevoze v vesolje Rocketplane, ki bo izvajala lete iz zasebnega letališča v ameriški zvezni državi Oklahoma. Kljub temu, daje ponudba objavljena na Japonskem, First Advantage pričakuje večino svojih strank iz Kitajske ali držav ob Arabskem zalivu, medtem ko zaenkrat ne načrtujejo predstavitve te svojevrstne ponudbe v ZDA, je še povedal Katsura.
Vesoljski turizem doživlja razcvet od leta 2001, ko je ameriški milijonar Dennis Tito ruski vesoljski agenciji plačal 20 milijonov dolarjev, da je tako postal prva oseba, ki si je kupila vozovnico v vesolje, še poroča AFP.
Kitajskega kmeta aretirali zaradi ponarejenih fotografij tigra
Peking, 1. julija (STA) - Kitajske oblasti so zaradi ponarejenih fotografij o vrsti tigra, ki je izumrla že pred 30 leti, aretirale kmeta
in kaznovale 13 funkcionarjev. Kmet iz province Shaanxi je želel s ponarejenimi fotografijami zaslužiti denar, je poročanje časnika China Daily povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Kmet naj bi fotografije lani ponaredil s pomočjo digitalne kamere in posterja. Domnevno senzacionalne fotografije so sprožile škandal, potem ko je tamkajšnja gozdna uprava poskušala s pomočjo omenjenih fotografij dokazati, da vrsta tigra na fotografijah še ni izumrla.
Kritiki so funkcionarjem očitali, da so poskušali s ponarejenimi fotografijami pospešiti razvoj turizma v regiji. Uporabniki interneta in strokovnjaki so fotografije razkrinkali že takoj po objavi, še navaja dpa.
Italijani se to poletje ■ ■■■ ■ ■■ ■
bojijo invazije meduz
Rim, 1. julija (STA) - Sredozemskemu morju grozi invazija na stotisoče meduz več kot v preteklih letih. Težava zadeva predvsem
Tirensko morje ob obali Toskane, po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA opozarja vodja italijanskega Inštituta za raziskovanje morja ICRAM Silvester Greco.
Strokovnjaki za naraščajoče število meduz krivijo predvsem vročino in prelov rib v morju. Zaradi tega tople vode ob obali privabljajo meduze, ki iščejo nizke koncentracije soli in hrano. Obenem v Sredozemskem morju tudi upada število njihovih naravnih sovražnikov - velikih rib in želv.
Greco meni, da je za boj z meduzami potrebna skupna strategija držav ob Sredozemskem morju. "Meduze negativno vplivajo na ribištvo, saj se prehranjujejo z ribjimi jajčeci, kar pomeni, da bi povečanje njihovega števila lahko imelo katastrofalne posledice za življenje v morju, "je po poročanju italijanskega dnevnika Il Messaggero povedal Greco.
V primeru opeklin, ki jih povzročijo meduze, je potrebno rano očistiti s slano vodo, nikoli s sladko, in ohladiti z ledom. Pri nekaterih osebah lahko opekline povzročijo tudi omotico, slabost in glavobol, še poroča APA.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 5. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). NEDELJA, 6. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in
19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 7. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40
Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 8. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Murski val).
SREDA, 9. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). ČETRTEK, 10. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00
Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 11. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dano vam bo, da se nekoliko bolj umirite In da pogledate na življenje čustveno. Pravzaprav boste s svojo energijo in znanjem priskočili na pomoč in tako osrečili sebe in druge. V ljubezni je nujno uporabljati čustva in na delovnem mestu razum. Zelo boste blesteli na neki zabavi.
iN BIK
Energija časa vam bo narekovala tempo. Seveda je smotrno, da se na pravilen način lotite stvari in da si vzamete čas zase. Aktivni boste pri vsem, na delovnem mestu boste pridobili naloge, ki bodo zelo ustvarjalne. Za ljubezen bo veljalo: združite prijetno s koristnim.
DVOJČKA
Na finančnem področju vas čaka razcvet, kako se boste odločili In porabili denar, je prepuščeno vam. Čas je, da se odpravite po nakupih - bodite izvirni. Skozi pogovor in besedne igre boste duhovno rasli in se razvijali. Dopusta še ne bo, kajti klicale vas bodo delovne obveznosti.
RAK
Rože na domačem vrtu dehtijo in tudi sami se boste počutili kot dehteč cvet. Milina časa bo božala vašo dušo in dogodilo se bo, da boste korak za korakom šli lastni sreči naproti. Mnogo nenavadnosti in izvirnosti vas čaka na poti. Čas bo, da si privoščite oddih. Varujte se trme.
LEV
■Tj Igra življenja gre po svoji poti. Postali boste nekoliko tišji In vase zaprti. Vzrok tega je, da se zavedate, da morate v miru razmisliti. Sprostila vas bo narava in v tišini boste spoznali, da ste tudi vi ljubljeno bitje. Ob vas je nekdo, ki vas srčno ljubi. Na delovnem mestu boste ustvarjali.
DEVICA
Narava vas bo umirila in zaradi tega si boste privoščili piknik ob vodi. Majhnih stvari v življenju se ne da kupiti, lahko pa ozavestite, da se sreča skriva vsepovsod. Mnogo bo notranjega nemira, še najbolj ustvarjalno ga boste uporabili na delovnem mestu. Srečen dan: nedelja!
TEHTNICA
Zanimiv in poučen teden je pred vami. Prenehajte tehtati in se odločite, kaj si želite. Usoda bo na vaši strani in za trenutek se bo zazdelo, da se z njo adrenalinsko poigravate. Prijatelji vas bodo umirili. Na počitnice ne sodi prenosni računalnik, ampak samo dobra volja.
ŠKORPIJON
Zaljubili se boste, čeprav si tega ne priznate na glas. Pričakovati je prijeten In harmoničen teden. Daleč v ospredju bo čustveno življenje, čas je, da se poslušate. Ne delajte stvari na hitro, ampak previdno. Na vsakem koraku vam lahko pomaga intuicija. Skozi delavne obveznosti napredujete.
STRELEC
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z neko energijo. Pridobili boste ogromno volje in tako se lahko veliko naučite ter izpolnite svoje znanje. Odgovorno se boste lotil delavnih obveznosti. Samske Strelce čaka neka prijetna ljubezenska romanca.
KOZOROG
Pred vami bo teden užitka. Zanimivo je, da boste sami poskrbeli za osvežitev In se predajali čarom užitka. Na paleti ljubezni se bodo pojavljale žive in harmonične barve. Sprehod po gozdu bo božal vašo dušo. Bodite ustvarjalni in vedite, da je čudež, da lahko živite in ustvarjate.
VODNAR
Zavedati se morate, da je preteklost sestavni del življenja. V vaše življenje prihajajo zelo intenzivni trenutki in korak za korakom osvajate vrhove usode. Nekaterih trenutkov se ne da spremeniti in ugodno je, da uživate v vsem tistem, kar vam je dano. Napredek je razbrati v službi.
RIBI
Jasno je razbrati, da boste imeli zavihane rokave in da spretno krmarite po razpotjih življenja. Pravzaprav se boste nahajali med glasnimi ljudmi in akcija bo tista, ki bo spodbudno vplivala na vas. Žarki sreče vas ne bodo zapustili, ampak bodo sijali še močneje. Srečen dan: torek.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
SAKSONC
Ptuj • Nova monografija o Ptuju
Dravski očak je še vedno najlepši
V organizaciji Umetniškega kabineta Primoža Premzla in MO Ptuj je 23. junija v slavnostni dvorani na gradu potekala predstavitev nove monografije o Ptuju pod naslovom Ptuj - starodavno mesto ob Dravi.
Predstavili so jo založnik Primož Premzl, avtorica besedila dr. Marjeta Ciglenečki
in avtor fotografij Boris Farič. V imenu MO Ptuj pa je govoril ptujski župan dr. Štefan Če-lan. V kulturnem programu je nastopil pianist Ivan Ferčič, diplomant Akademije za glasbo v Ljubljani, prejemnik študentske Prešernove nagrade 2007, ki je zaigral Schumannov Prizor iz otroštva.
Nova monografija o Ptuju je izšla trinajst let po prejšnji monografiji Najlepši pa je zame Ptuj. Ptuj je prava umetnostna zakladnica in upravičeno slovi kot eno izmed najlepših in najstarejših slovenskih mest. Kot eden izmed partnerjev Maribora pri kandidaturi za kulturno
„Letos gre za že šesto predtekmovanje, ki ga organizira naše kulturno društvo pod pokroviteljstvom občine, in veseli smo, da je vsako leto opaziti več mladih," je povedal predsednik KD Mala vas Konrad Kostanjevec, sicer tudi sam dolgoletni in navdušen harmonikar.
Na improviziranem odru se je v nedeljo popoldne obiskovalcem predstavilo kar 23 harmonikarjev s po dvema skladbama, ki jih je ocenjevala strokovna žirija pod vodstvom selektorja Dejana Kolina iz Lju-
prestolnico Evrope 2012 si zaslužil novo, skrbno pretehtano monografsko obdelavo, besedilo zanjo je ambiciozno zastavila dr. Marjeta Ciglenečki, je med drugim povedal založnik Primož Premzl. Knjiga Ptuj -starodavno mesto ob Dravi obsega 136 strani, vsebina je razdeljena na osem zaokroženih poglavij, ki predstavljajo urbano zasnovo mesta in razvoj ptujske vedute, zgodovinski razvoj mesta s poudarkom na dveh razvojnih vrhuncih, rimsko Poetoviono in visoki srednji vek, skrb za varnost mesta, ki se kaže v gradnji obzidja in mestnega stolpa, dominikanski in minoritski samostan, ki sta pravi zakladnici umetnosti, mestna znamenja in javne spo-
bečne ob pomoči dveh sodelavcev. Mojstri diatonične harmonike so se razvrstili v štiri kategorije glede na starost in daleč najbolje je bila zastopana prva kategorija najmlajših harmonikarjev s starostjo do 14 let; v tej kategoriji je namreč zaigralo 13 fantov in deklet: Matjaž Cajnko iz Zamušanov, Klemen Gungl s Spodnjega Pobrežja, Maja Horvat iz Jakobskega Dola, Inga Muršec iz Zgornjega Dupleka, Dejan Gašparič iz Podgorcev, Tamara Bandur z Dupleškega Vrha, Blaž Hameršak iz Vidma, Dominik Felič s Sp. Slemena, domačin Luka Kukec (iz Male
menike, ulice, trge, znamenite ptujske hiše, ki že same po sebi pripovedujejo zgodbe podjetnih meščanov, ki so si prizadevali za lepo mesto, njegov razvoj in varno življenje. Mesto so v knjigi dobile tudi nekatere tradicionalne prireditve, kot so kurentovanje, sejmi in vedno bolj priljubljene viteške igre. Sestavni del monografije je tudi časovna preglednica kot vir podatkov v obliki kronološkega zaporedja najpomembnejših dogodkov v mestu.
Nova ptujska monografija je opremljena s 110 barvnimi in 20 črno-belimi fotografijami. Zdajšnji utrip mesta in njegovo dediščino je s fotografijo ujel mladi ptujski fotograf Boris Fa-rič, ki se vedno bolj uveljavlja
vasi), Aleksandra Komen iz Zavrča, Aljaž Verbančič iz Maribora, Mitja Stenšak z Gornjega Grada in Niko Zorko iz Zagoji-čev.
V starostni kategoriji od 25 do 40 let je bila konkurenca že manjša, saj je zaigralo sedem harmonikarjev: Primož Krajnc z Dupleškega Vrha, Tomaž Lukas iz Dvorjan, Sandi Zajc iz Apač, Robi Rampre s Ptuja, Tomaž Ertl iz Miklavža na Dr. Polju, Gregor Frangež s Ptuj in Boštjan Gornik iz Jakobskega Dola. Popolnoma brez konkurence je ostal harmonikar Anton Felič v kategoriji od 40 do 60 let, za zastopstvo in ugled veteranov (nad 60 let) pa sta letos poskrbela Konrad Kostanjevec in Franc Heldink.
Najboljši trije harmonikarji po oceni komisije so prejeli zlati, srebrni in bronasti pokal, prav vsi pa so za nastop bili nagrajeni s priznanji. Zlati pokal za najboljšega harmonikarja tokratnega predtekmovanja je letos prejel Dejan Gašparič, srebrnega Robi Rampre, bronastega pa predstavnica nežnejšega spola Tamara Bandur. Sicer pa so letošnji „zmagovalci", ki so se uvrstili v polfinalno tekmovanje, naslednji: veteran Konrad Kostanjevec, poleg njega pa še Primož Krajnc, Tomaž Lukas, Sandi Zajc, Robi Ram-pre, Tamara Bandur in Dejan Gašparič.
Predtekmovanja za izbor najboljših harmonikarjev se odvijajo v več krajih po Sloveniji in bodo zaključena v Postojni 13. julija. Najboljši se bodo nato pomerili še v dveh polfinalnih nastopih, ki bosta drugega in desetega avgusta v prekmurskih Bodoncih in Ilirski Bistrici, veliki finale letošnje 28. zlate harmonike Ljubečne pa bo seveda v Ljubečni 30. avgusta.
SM
na slovenskem fotografskem prizorišču. Dragocena dopolnitev knjige pa so nekatere še neobjavljene stare vedute mesta in nekaj izbranih fotografij mojstra Stojana Kerblerja.
Monografija je izšla tudi v nemški in angleški izdaji. Ponuja privlačno branje za domačine, popotnike in turiste, prav tako pa tudi za strokovno
Kosci so se dve junijski soboti zbrali že ob jutranjem svitu, nekaj pred peto uro, in se po šilcu žganega zapodili v visoko travo. Najstarejši med njimi je štel kar 77 let, in kot je povedal, ima „koso v roki od pomladi do jeseni". Po opravljenem delu je seveda potrebna krepčilna malica, prav takšna, kot so jo gospodinje pripravile nekoč. „Za kosce se je pripravila gibanica, cvrtje in čaj ter kislo mleko," je
javnost.
Na predstavitvi so dr. Marjeta Ciglenečki, Primož Premzl in Boris Farič predstavili svoje delo v najnovejši monografiji o Ptuju, s čimer so njeno vsebino želeli še bolj približati potencialnim uporabnikom. Še posebej pa je bila tudi tokrat kritična avtorica besedila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je dejala,
povedal Benjamin Vidovič, ki je že vsa leta pobudnik akcije in tudi v prihodnje ne namerava odnehati: „Košnja na stari način ohranja našo tradicijo, poleg tega pa pomeni prijetno druženje in opravljeno delo. Danes je žalostno pogledati marsikateri zaraščen haloški hrib, ki bi se ga lahko pokosilo ročno, a se ljudje tega ne lotijo. Saj kot pravim, ne gre le za delo, veliko več je ob tem še ve-
da današnje ptujske novogradnje ne dosegajo veličine stare arhitekture in urbanizma in da tega, kar ima Ptuj, ne znamo dovolj ceniti. Malo pa je tudi mest, ki se lahko pohvalijo s toliko strokovne literature kot ravno Ptuj.
Izdajo monografije spremlja serija desetih razglednic Ptuja.
MG
selja. Letos so se nam pridružili tudi mladi fantje s pesmijo in celo instrumenti, da je bilo res veselo!" Med kosce se je letos pomešal tudi videmski župan Friderik Bračič, ki se mu je še vedno videlo, da zna ravnati s koso. Za upanje, da ročna košnja ne bo pozabljena, pa je poskrbel komaj osemletni vnuk Habjaničevih, Žan, ki se je že poskušal s prvimi zamahi.
SM
Foto: SM
Na predtekmovanju za 28. zlato harmoniko Ljubečne v Mali vasi je bilo največ harmonikarjev v starostni kategoriji do 14 let; nekatere je bilo komaj videti izza „velike" harmonike, čeprav so znali dobro razvleči meh ...
Mala Vas • Za 28. zlato harmoniko
Foto: Črtomir Goznik
Vsebino nove ptujske monografije so predstavili (od leve): Boris Farič, dr. Marjeta Ciglenečki in Primož Premzl.
Vedno več harmonikarjev
Rekreacijski prostor ob ribniku v Mali vasi v občini Gorišnica, imenovan Tunf, je bil tudi letos prizorišče predtekmovanja za zlato diatonično harmoniko Ljubečne.
Haloze • Košnja po starem
11 koscev na enajsti košnji
Brata Benjamin in Marjan Vidovič iz Repišč v haloškem delu občine Videm že vrsto let negujeta običaj ročne košnje zaraslega hribovja. Letos se je enajste ročne košnje udeležilo enajst koscev, kosili pa so tako pri Vidovičevih kot pri Habjaničevih.
petek • 4. julija 2008
Tednikove akcije, poslovna sporočila
Štajerski	27
Iščete svoj stil
Klavdija v klasiki s trendovskim pridihom
Klavdija Sluga je doma iz Svetincev v občini Destrnik, po poklicu poslovna tehnica, zaposlena v TBP Lenart, mamica dveh otrok. Tudi v prostem času se največ ukvarja z njima, rada rola in kolesari. Njena velika želja je, da bi nadaljevala izobraževanje v računovodski smeri. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Klavdiji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Priporočili so ji redne obiske v kozmetičnem salonu, v okviru domače nege pa v poletnem času tudi redne maske iz sezonskega sadja in zaščitno kremo za obraz s faktorjem 30 in več.
Preoblikovanje Klavdijine pričeske je frizer Denis Horvat iz frizerskega salona Stanka pričel z barvanjem. Barval je s štirimi različnimi odtenki rjave barve. Ob konturi si je razdelil tricenti-metrski pas, ga pobarval v temno rjavo, nato pa je s ploskovnimi prameni po kronskem delu razdelil še ostale tri barve. S tem je dosegel prelivanje med hladnimi in toplimi niansami rjave barve. Ker je bila gostota las izredna, se je osredotočil predvsem na tanjšanje, dolžino pa je na Klav-dijino željo ohranil. V poletnih dneh je sonce zelo močno, zato priporoča, da so lasje zaščiteni z različnimi olji in sredstvi proti UV žarkom.
Make up je vizažistka Minka Feguš pričela s pudrom v kremi.
njosKo m žensKo
Slomškova 22 10 % popust v juliju
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija prej ...
. in pozneje
Oči je senčila s temno sivim in svetlo violetnim senčilom, s tem je poudarila oči. Na ustnice je nanesla nežni roza glos.
„Kaj obleči v teh vročih dneh, da se bomo kljub vročini še vedno dobro počutili in odlično izgledali? Ob najenostavnejših kosih oblačil, kot so čim bolj odprta majica, čim krajše hlače ali krilo in sandali s čim manj paski, nam kaj drugega sploh ne pride na pamet, razen kopalk seveda in da bi bili čim bliže hladni vodi.
Če pa nismo te sreče in moramo kljub vročini v službo, se moramo seveda odločiti za primernejša oblačila. V poletnih dneh je v marsikaterem podjetju, kjer imajo določen kodeks oblačenja, udobje drugotnega pomena. Pravila namreč zahtevajo svoje.
Ena najbolj nadležnih stvari, vsaj zame, so nogavice, pa čeprav najtanjše možne in četudi nekateri prisegajo celo na to, da imamo lahko v njih lepše noge. Da ne govorimo o dolgih rokavih, brez pretiranih izrezov, pri moških še kakšna kravata, ki seveda ni razvezana. Ker na srečo v naši akciji »Iščete svoj stil« nimamo takšnih „pravil" oblačenja, temveč skušamo najti nekaj drugačnega za vsakega posameznika posebej, je vse, kar moramo storiti, le to, da si vzamemo čas in pregledamo police naših zvestih trgovin.
Za mlado mamico sem tokrat skušala združiti klasiko z aktualnim trendom. V trgovini Mura sem izbrala ravno krojene hlače v barvi zlata lesketajočega se peska, k temu pa dodala tanko tuniko iz
lahkega prozornega materiala, s trendovskim potiskom velikih cvetov. Pod prozorno tuniko je za v službo potrebno obleči top, ki je v našem primeru v barvi hlač, lahko pa bi bil tudi v kakšnem od barvnih odtenkov potiska. Našo današnjo kandidatko smo oblekli, tunika je v pasu rahlo stisnjena in v svoji dolžini prosto pada preko hlač. Za popestritev teh nežnih odtenkov sem v trgovini Alpina poiskala rdeče sandale in v trgovini La ' Mans prav tako rdečo in dovolj veliko torbico. Tako barva čevljev kot torbice se lahko spreminja , kot tudi pas v tuniki. S pasom v kakšni drugi barvi in posredno še druge barve torbica in sandali nam hitro lahko dajo čisto drugačen videz.
Klavdiji je danes bilo le žal, da je vse skupaj trajalo prekratek čas, saj se je v svoji novi preobleki zelo dobro počutila, kar pa je vedno znova tudi cilj naše akcije," je ob koncu preobrazbe današnje udeleženke povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem salonu Olim-pic je bila Klavdija najprej deležna masaže celega telesa, ki jo je izvedla kozmetičarka Tamara. Nanjo je vplivala zelo energetsko in poživljajoče. Z masažnimi olji ji je nahranila in navlažila suho kožo telesa. Pri manikuri je najprej naredila piling rok, s katerim je odstranila odmrle celice kože, sledilo je oblikovanje nohtov in obnohtne kožice. Nohte je polakirala z lakom, ki vsebuje
kalcij, saj ta poživlja njihovo rast in obnovo. Na roki je nanesla še masko, napolnjeno z vitamini, in
na koncu še dodala kremo, ki jo je vmasirala v roke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija v oblačilih iz Mure, čevljih iz Alpine in dodatkih iz prodajalne La ' Mans.
trwe naKupovali» z zabavnim^vttl
KOLEDAR DOGODKOV za JULIJ 2008:
Sobota 5.7. od 10:00 do 12:00
■ >|>I.|</>H|[.HII>
Sobota 12.7. od 10:00 do 12:00 Sobota 19.7. od 10:00 do 12:00
Sobota 26.7. od 10:00 do 12:00
Zabava na trampolinu z Juhijem
O.
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Zamušani m Srečanje rodbine Reberc
Več kot 200-članska rodbina
Vsaka štiri leta, na prestopno leto, se zbira rodbina Reberc, po domače Matižonova. Letos, 7. junija, smo na domačiji v Zamu-šanih 52 pripravili že osmo srečanje.
Ztta na Dfobrt
Srečanje in časopis
Srečanji in ¡napis Srečanji m bral i fanta
PñpwtdHMfo Kipsatnisptmini Odo. igt, lirulcrji
Naslovnica »Trte na Rebri«
Namen srečanja je veselo druženje in spoznavanje novih članov, ki se »vesijo« na družinsko drevo (rojstva, poroke). Od 201 živečih z rodbinskega drevesa, ki ga skrbno dopolnjujemo, se nas je zbralo 136. Najstarejša udeleženka je štela nekaj čez 88, najmlajša, ki je komaj shodila, pa 1 leto. Vreme nam sicer ni bilo preveč naklonjeno, vendar je ob veseli družbi in šaljivih prigodah druženje prehitro minilo. Omeniti še moram, da smo letos izdali časopis »Trta na Rebri«, ki bo izhajal vsako prestopno leto in opisoval prigode rodbine. Za konec pa še želja: »Da vsi zdravi bi bili in čez štiri leta se zopet srečali!«.
Mira Golob
Del obširne rodbine Reberc, ki ima korenine v Zamušanih.
Foto: Katja Ceglar
Sodstvo • Sodniki pričeli z belo stavko
Do izpolnitve zahtev le pričakovan obseg dela
Slovenski sodniki so po tri dnevni junijski opozorilni stavki v torek 1. julija pričeli tako imenovano belo stavko, med katero bodo do izpolnitve stavkovnih zahtev delali samo pričakovan obseg dela. Po neuradnih podatkih naj bi v stavki sodelovalo okoli 70 odstotkov sodnic in sodnikov.
Kot je znano, sodniki zahtevajo ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi plačami, ohranitev realne vrednosti sodniških plač ter obračunavanje dodatka na delovno dobo, doseženo do 31.de-cembra 2007 po 0,5 odstotka za vsako začeto leto delovne dobe. Kot sporoča STA, je minister za javno upravo Gregor Virant prepričan, da sodniki z belo stavko izpričujejo svojevrsten cinizem. „Če stavkaš tako, da delaš po normi, potem je očitno, da je ta norma prenizka", meni minister. Pojasnil je tudi, da je vlada svojo ponudbo predlagala že maja, s strani sodnikov pa ni prišla nobena nova pobuda. Kot so sporočili je včeraj minister Virant stavkovne zahteve sodnikov in vladni predlog za rešitev situacije včeraj predstavil reprezentativnim sindikatom javnega sektorja.
Foto:M. Ozmec
V času bele stavke slovenski sodniki opravljajo le najnujnejši pričakovani obseg dela.
Sicer pa Virant želi preveriti ali obstaja manevrski prostor za popravek osnovne fiksne plače sodnikov na način, kine bi sprožil zahtev s strani drugih sodnikov.
V belo stavko slovenskih sodnikov pa so se vključili tudi sodniki iz ptujskega in ormoškega območja. Okro-
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
žna sodnica, vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču na Ptuju Albina Hrnec-Pečnik in okrožni sodnik Marjan Strelec, član glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, pa sta v zvezi s stavko slovenskih sodnikov za Štajerski tednik včeraj izjavila:,,Enaintrideset sodnikov ptujskega okrožja, ki obsega sodnike Okrožnega sodišča na Ptuju, sodnike Okrajnega sodišča na Ptuju in sodnike Okrajnega sodišča v Ormožu, se v celoti pridružuje sklepu Slovenskega sodniškega društva o začetku stavke, ki poteka od 1.julija 2008 od 08.00 ure dalje in bo
trajala do izpolnitve zahtev oz. do sklenitve dogovora. V navedenem obdobju bomo sodniki delali le pričakovani obseg sodnikovega dela, sodniki pa bodo tudi preklicali oz. ne bodo pristopili k pogodbam o dodatnem delu. V primeru nepripravljenosti s strani delodajalca za pogajanja bomo sledili nadaljnjim možnim oblikam stavke. O dodatnih oblikah stavke se bomo sodniki odločali sproti. Sodniki od 1.julija 2008 dalje opravljamo zgolj tiste zadeve, ki so bile opredeljene v sklepu o začetku stavke Slovenskega sodniškega društva.«
M. Ozmec
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9JH1M	2005	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3:318 D	2003	12.490	AVT. KUMA	METAUK ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 0	2005	23.900	AVT. KUMA	METAUKSIVA
BMW SERIJA 7:740IL	2001	12.490	DVOJNA KUMA	METAUK MODRA
CHEYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	10.990	KUMA	SIVA
CITROEN □ 1,4 i	2004	7.090	AVT. KUMA	METAUKD. RDEČA
CITROEN C41,6 HDI	2005	3.000	KUMA	METAUK ČRNA
CITHDEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	9.490	AVT. KUMA	SIVA
VW PASSAT 1,91111	2005	18.990	AVT. KUMA	METAUKT. MODRA
TOYOTA YAMS 1,3 Wli	2002	5.890	KUMA	METAUK SREBRNA
SPRINT EXSACTLY 50 CMM	2008	1.099	NOVO	MODRA
SPRINT COOPER RAPTOR	2008	1.999	NOVO	ČRNA
AUDI At 1,8 T	1998	5.900	AVT. KUMA	SVETLO SIVA
CITROEN MIA 2,016VISX	1998	2.490	KUMA	METAUKT. ZELENA
MERCEDES ROADSTER SIX 200	2005	30.990	DVOJNA KUMA	SIVA
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 20« 1.4	2003	6.750
RENAULT CLIO 1.2	2002	5.120
VW POLO 1.2	2002	6.400
VW POLO 1.4	2003	6.990
VWLUP01.0	2000	2950
VW POLO 1.2	2002	6.890
PEUGEOT 3071.6 1	2001	6890
AUDI A41.9 TDIKARAVAN	2004	13.990
VWSHARAN1.9TDI	2003	12.290
PEUGEOT 3071.6 1	2002	7.250
VW GOLF 1.9 TDI	2002	7.990
OPEL CORSA 1.7 D	2002	5.890
VW GOLF 1.9 TDI 5 VRAT	2001	7.890
PEUGEOT 3071.61LASTNIK	2001	6.990
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006	16.900
DAEWOO LANOS 1.5	1999	1750
VW TRANSPORTER 1.9	2004	15.900
VW PASSAT 1.6	1999	4.990
CITROEN G	2003	5.990
OPEL MERIVA 1.61LASTNIK	2004	7.890
AUDI A3 2.0 TDI MM a 2003	13.490
CITROEN C31.4	2003	6.590
PEUGEOT 3071.6	2001	6.900
VW PASSAT 1.9 TDI	2005	16.990
VW T0URAN1.9TDI	2004	13.900
AUDI A3 2.0. TDI S-LINE	2004	14.900
OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI	2006	16.500
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI	2005	11.550
VW POLO 1.2	2002	6.800
AVT. KLIMA KOV. MODRA KLIMANOVMODEL MODRA
KLIMA KLIMA
VRAT
KLIMA5VRAT KLIMA 5VRAT KLIMA
KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV .RDEČA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA
AVT. KLIMA 5 VRAT KOV. SREBRNA
AVT. KLIMA KLIMA
uM
KLIMA
KOV .ZELENA KOV. SREBRNA ČRNA KOV. SIVA
AVT. KLIMA 5 VRAT KOV. SREBRNA
KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA5VRAT KLIMA
BELA BELA
KOV. ZELENA BELA
KO .MODRA KOV. RDEČA KOV. MODRA KOV. RUMENA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA
KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. ČRNA AVT. KLIMA KOV. SREBRNA VSA OPREMA KOV. SREBRNA KLIMA5VRAT RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Foto: arhiv
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
j"Íast'n
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
%fndumecl

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
KUPIM TRAKTOR IN KIPER prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
KUPIM PAJEK na dve vreteni, tračni obračalnik Sip 220 in puhalnik Tajfun z motorji. Tel. 041 261 676.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, 2256 Juršinci, tel. 758 10 21 ali 041 206 444.
PRODAM vino kvinton. Inf. na tel. 02 783 32 51.
UGODNO PRODAM 3 ha slame. Telefon 041 363 947.
PRODAM gozd v izmeri 2,58 ha k.o. Župečja vas v bližini gramoznice CPP, cena po dogovoru. Telefon 041 368 488.
KUPIM traktor Ursus C 335, ali C 360 ter kiper prikolico od 3 do 5 ton. Ponudbe na telefon 031 427 626.
PRODAM suho luščeno koruzo po 25 centov. Telefon 783 32 41.
PRODAM bikca simentalca, okoli 180 kg in starejšo kravo, oboje 1000 evrov in odojke po 1,70 evrov za kg. Telefon 793 50 61.
PRODAM mladega nemškega ovčarja, starega tri mesece, vrhunsko leglo. Telefon 051 216 147.
KUPIMO molzni stroj. Telefon 757 3171.
KUPIM dve prikolici lanske koruzne silaže z možnostjo dostave. Telefon 040 391 377.
BELE KOKOŠI, 4 kg po 3,60 evra za žival. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek Starše 23.
DOM-STANOVANJE
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 00 385 99 215 60 72, 00 385 33 56 30 91.
VIR PRI ZADRU, oddam apartma v zasebni hiši za štiri osebe, možnost petega ležišča, prosto od 23. 8. 2008 dalje. Tel. 031 742 714.
ODDAM za daljše obdobje dvosobno stanovanje v Volkmerjevi ulici na Ptuju, cena 280 €/mesečno. Tel. 031 317 508.
APARTMAJI otok Pag, Novalja, Ga-jac. Telefon 755 00 41.
V STAREM delu Ptuja zamenjam večje stanovanje za manjše v starem delu Ptuja ali v bloku za enosobno z balkonom. Telefon 02 776 1211.
RAZNO
flIMiliUiliiiMiWIlfi
DELO
S F
TV
'tsjssm¡ja íSsapsiSs iBEfío/jüñSi Pí®ga®jínisf9
SPORED ODDAJ
PETEK 4.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 5.7.
8.00 Valeta OŠ Markovcl 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 PGD Nova vas - nova pridobitev
NEDELJA 8.7.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.0012. Dan gasilcev OGZ Ptuj 10.00 Kuhamo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Lancova vas 2. del 13.00 Valeta OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik
PONEDELJEK 9.7.
8.00 Lancova vas 1. del 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Lancova vas 2. del 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 PGD Nova vas - nova pridobitev
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO PRODAM letne gume (lahko s platišči) za avto opel corso, letnik 2003. Telefon 031 866 134.
NEPREMIČNINE
Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v Doleni, Bolečka vas 3/b, Ptujska Gora. Kličite lastnico nepremičnine Ano Domajnko 00490715721869, Nemčija.
PRODAM hišo, enonadstropno, z gospodarskih poslopjem, v okolici Ptuja. Informacije na telefon 031 470 755.
PRODAM parcelo, velikost 770 m2 v Novi vasi pri Ptuju ter stanovanje na Rimski ploščadi, 70 m2 v 3. nadstropju. Telefon 041 638 801.
ODDAMO garsonjero v najem na Ptuju. Informacije na telefon 031 317 626.
V PTUJU ALI OKOLICI najamem stanovanje ali stanovanjsko hišo z dostopom za invalida. Telefon 040 746 761.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Vectro 1,6, letnik 93, v zelo dobrem stanju, registrirano. Telefon 041 824 577.
KUPIM Škodo favorit, felicia v voznem stanju. Telefon 041 837 077.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
/fifo zaščita
/ / / / / An) osebna varovalna oprema
ZA PRAVE MOJSTRE
v službi in doma
hlače farmer kombinezoni
delovni čevlji rokavice
UGODNE CENE ZA VSAK ŽEP
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogoznlška c. 13,2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11
C 02/22 80110
SoliS d.0.0, Razlagova 24, Maribor
1
lor I
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trapnoro 1, Ptuj (ob Moriboraki e«fi), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTEnČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Kraplnl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATTVA, Milena Prapotnka.p, Phtova ulica 19/a, 2250 PTUJ
www.tednik.si
RADIOPTUJ
89,8" 98,2'I04;3
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 4. julij
21.00 21.00
Ptuj, Krempljeva 1, dvorišče stare Policije, gledališka predstava »Ovinek 2« Ormož, grajsko dvorišče, tolkalska skupina Perkakšens s plesalkami Kike
Sobota, 5. julij
11.00 14.00
16.00
17.00 21.00
21.00 21.00
Borl, na gradu, 6. ovčji kozji bal
Prvenci - Strelci, prireditev »Od setve do peke«, odprtje razstave starih strojev, Prosvetno društvo Prvenci
Ormož, Mestna graba, »Streetball«, karaoke, organizira Klub ormoških študentov
Maribor, festival Lent, gledališka predstava »Hamlet«
Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Fuzbal je vse«, z Gojmirjem Lešnja-
kom-Gojcem
Ptuj, Krempljeva 1, dvorišče stare Policije, gledališka predstava »Ovinek 2« Ormož, grajsko dvorišče, gledališka predstava »Akvarij«, v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja
Nedelja, 6. julij
14.00 Prvenci-Strelci, prireditev »Od setve do peke«, parada kmečkih vpreg, mlatev,
družabno srečanje s kmečkimi igrami..., prireja Prosvetno društvo Prvenci 19.00 Ormož, grajski vrt, zabavni program za otroke in mladino »Žiga Gombač - Eko kriminalka«
21.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Hamlet«, 50. uprizoritev
Ponedeljek, 7. julij
10.00
21.00 21.30
do 12.00 Ptuj, CID, delavnica nakita, izdelovanje nakita iz različnih materialov z mentorico Leo Kolednik
do 15.00 Ptuj, CID, dvodnevna stripovska delavnica pod mentorstvom Cirila Horjaka
Ormož, grajsko dvorišče, Zijah A. Sokolovič, »Kobajagi donjela me roda« Ormož, grajsko dvorišče, »Track 47«, intermedijski glasbeni dogodek s slikanjem v živo in video projekcijami
Ptuj, ulične delavnice, Rimska ploščad, Arbajterjeva in Ljudskiv rt, ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Planet polka, nastopajo Ansambel Tapravi faloti, Ansambel Vitezi celjski, Ansambel Bremec - Viki Ašič. Odbojak na mivki, turnir v Novi Gorici.
Kino Ptuj
4., 5. in 6. julij, ob 19.00 Speed racer - športna pustolovščina. Ob 21.15 Art program: Temnomodraskorajčrna - drama.
petovfefavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL
LETNIK CENA KM BARVA
CIltiOEN PICASSO 1.B HDIEXC.	2005	8.900	16.859	SREBRNA
CITtiBEN PICASSO 2.0 HDI	2003	5.500 90.500-100.000		BELA
CITtiBEN PICASSO 1.6 HDIEXC.	2006	11.000	190.909	BORDORDEČA
RE SCENIC 1.9 DCI EXP.	2005	8.000	126.550	BORDORDEČA
RE SCENIC 1.5 DCI/1D0 KM EXP.	2006	10.200	139.499	SREBRNA
RE MEGANE 1.5 DCI/80 KM EXP.	2005	8.500	130.165	SIVA
RE MEGANE 1.5 DCI/80 KAR.	2005	8.700	109.571	MODRA
RE CLIO 1.2/126V DYNA	2007 OD 7.500		0-15.000	VEČ VOZIL
RE LAGUNA 1.9 DCI/130 KM KAR.	2006	13.400	47.260	SREBRNA
RE CLIO 1.2/1GV EXTREME	2005	6.150	06.000	ČRNA
RE SCENIC 1.9 DCI AIR	2002	6.950	92.909	SREBRNA
BMW 530 D LIMUZINA	2004	22.900	117.909	SV. SIVA
RE SCENIC 1.50CI/100 KM EXP.	2005	8.500	86.155	BELA
OPEL ASTRA 1.7 Ml KAR.	2006	10.900	156.809	SREBRNA
Velika izbira motorjev in skuterjev!
IŠČEM DELAVCA za suhomontažno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., tel. 041 250 933.
#
^J Vi J
'J	_I_I J
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
petek, 4. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
TOLKALSKA SKUPINA S PLESALKAMI PERKAKŠENS IN KIKE: RITMI AFRIKE
vstopnina S€
sobota, 5. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: EVALD FLISAR: AKVARIJ
vstopnina 10 €
nedelja, 6. julij ob 19.00
GRAJSKI VRT
ŽIGA GOMBAČ: EKO KRIMINALKA
ZABAVEN PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO
ponedeljek, 7. julij ob 21.30
GRAJSKO DVORIŠČE
TRACK 47: INTERMEDIJSKI GLASBENI DOGODEK S SLIKANJEM V ŽIVO IN VIDEO PROJEKCIJAMI
torek, 8. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
ZIJAH A. SOKOLOVIČ: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC
brezplačne vstopnice brezplačne vstopnice
vstopnina 5 €
četrtek, 10. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PLESNA IZBA MARIBOR: V SENCI PRESTIŽA
vstopnina J€
petek, 11. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
HELENA BLAGNE ZAMAN
vstopnina 10 €
nedelja, 13. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
BENEŠKI FANTJE
vstopnina 5 €
petek, 22. avgust ob 20.00
CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ
MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA
vstopnina 7€
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
	o
& 1 W i	'"iT
Is	Í4 v
mmg liiii	m¿ fei
^llßeiCONT
"Dtxtta êeieda. oêvefujc
Okna za vse letne čase!
V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost:
ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat!
Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 02741 13 80 ali 041316505
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
sharan 1.9 tdi
bela	1996 1.490
t. siva	2004|^ 9.990
kov. s. modra	^¡2lm11.290
temno zelena	2.690
j 2007 11.000 2006 15.990
2003 7.590
svetlo modra svetlo zelena
2005 2002 1999
2004 1996
2005
11.590 8.990 2.690 7.990 599 5.900
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
volkswagen lup01.4 mpi	2000	3.990,00	prva reg. 2001	zelena
peugeot 4061.8 st	1997	2.650,00	klima	kov. b. rdeča
skoda octavia 1.6 lim.	1999	4.560,00	prvi last.	kov. srebrna
Skoda fabia i.4 mpi	2003	5.500,00	klima	kov. modra
peugeot p 2061.4 hdi	2003	6.160,00	klima	kov. zelena
renault laguna 1.8 rt lim.	1995	2.250,00	avt. klima	kov. srebrna
renault cli01.4 rt	1994	1.250,00	serv0	kov. b. rdeča
volkswagen pol01.212v	2002	6.150,00	klima	rdeča
peugeot 2061.4 hdi	2004	6.560,00	klima	bela
renault twingo1.2	2004	5.270,00	klima	kov. črna
ford fiesta 1.3	1998	1.770,00	serv. knjiga	rdeča
volkswagen golf ii11.8 cl	1996	2.800,00	klima	rdeča
ford monde01.8 lim.	1999	2.920,00	klima	kov. zelena
peugeot 2061.41quiksilver	2003	6.580,00	avt. klima	kov. srebrna
renault megane 1.9 dcidyna.	2004	9.450,00	avt. klima	kov. srebrna
volkswagen com. passat 1.8 tum.	1998	4.390,00	avt. klima	kov. s. modra
ford monde01.8 glx lim.	1994	1.490,00	klima	kov. modra
volkswagen golf iv 1.4 edition	2001	6.120,00	klima	kov. zlata
fiat punto 55 s	1995	1.630,00	prvi last.	kov. zelena
opel astra1.7 dti kombi	2000	5.140,00	klima	rdeča
citroen c5 break 2.2 hdi exklus.	2002	7.990,00	avt. deu. klima	kov. siva
renault ajthen. megane 1.5 dci	2004	8.900,00	klima	kov. srebrna
mercedes benz c 220 kar.	2001	10.200,00	avt. deu. klima	kov. črna
hyundai geiz 1.1	2006	6.270,00	klima	kov. črna
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Barbare Petrovič
IZ GRUŠKOVCA 119
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno in pisno izražali sožalje. Posebej hvala pogrebnemu podjetju MIR, g. dekanu za opravljen obred, pevcem, govorniku ter godbeniku za odigrano Tišino. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Žalujoči: njeni najdražji
Ni res, da si odšel -nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Ludvika - Luka Šeruga
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala gospe govornici za občutene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano melodijo.
Posebno zahvalo še dolgujemo patronažni službi Zdravstvenega doma Ptuj, še enkrat prisrčna hvala.
Tvoji najdražji
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Tenčič, dr.dent.med. v Podlehniku
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAt	OPR.	BARVA
audia41.9 tdi karavan	2006	19.200,00	avt. dv0j.kl.	srebrna
fiat punt01.2	2003	4.480,00	kuma	rdeča
mini one 1.6	2003	9.750,00	avt. klima	kov. modra
opel astra karavan 1.7 cdti	2005	10.980,00	avt. klima	kov. siva
opel vectra karavan 1.9 cdt1	2005	12.900,00	avt. klima	kov. črna
opel zafira 1.9 cdti	2006	15.980,00	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 4061.81	1999	3.680,00	kuma	kov. rdeča
renault cu01.5 dci 5 vrat	2004	6.390,00	kuma	kov. sre. modra
renault espace 2.2. dci	2005	13.800,00	avt. kuma	kov. zlata
renault megane 1.5 dci	2005	8.990,00	avt. kuma	modra
renault scenic 1.5 dci	2004	10.650,00	avt. klima	kov. siva
volvo ho 2.5 d	2000	8.990,00	avt. klima	kov. srebrna
vwg0lf iv1.4	1998	3.850,00	2xairbag	kov. modra
vw passat 1.9 tdi	2005	12.880,00	avt. kuma	kov. siva
vwt0uftan 1.9 tdi	2004	12.980,00	kuma	kov. črna
Na zalogi preko 40 vozil.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Bojana Oroviča
IZ MOŠKANJCEV 1/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem, znancem, sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanj in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebna zahvala g. patru Mateju za opravljen obred, govorniku g. Branku Firbasu za besede slovesa in vsem, ki ste ga spoštovali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Z žalostjo v srcu žena in otroka z družinama
Družila nas je skupna pot, ljubezen do človeka naš je skupni hod. Bolnišnici naši mali s teboj pečat smo dali in s tem dolžniki tvoji smo ostali.
Z bolečino v srcih se poslavljamo od drage sodelavke
Zlatke Jug
glavne medicinske sestre na hemodializi.
Spoštovano sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Sodelavke in sodelavci hemodialize Ptuj
WL Él
Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si želel in zlato srce si imel. V duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne sreče dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Jožeta Krajnca
Z MEJNE CESTE 33, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za cerkev, za svete maše in nam izrekli soža-lje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo. Hvala pevcem, zastavonošema, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, gospodu Alojzu Šeguli za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir. Posebej hvala družini Podgoršek, gospodu Juriju Klepu in družini Hercegonja, osebju internega oddelka in oddelka intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala PGD Turnišče - Ptuj in Društvu upokojencev Turnišče - Ptuj.
Žalujoči: sin Srečko z Alenko, vnuki Peter, Jasna in Špela
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi samo tja, kjer zdaj rože zate le cvetijo, kjer sveče v tvoj spomin gorijo.
ZAHVALA
Pod hudo boleznijo je klonil mož, oče in dedek
Alojz Furjan
IZ PTUJA
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu poklonili cvetje in sveče. Posebej smo hvaležni g. župniku, p. Benjaminu, za opravljen pogrebni obred, Klemnu Kozodercu pa za odigrano slovo na harmoniki.
Vsi njegovi žalujoči
r.
Li
Noben človek ni ponovitev drugega in nikdar ne bo... Enkrat samkrat se v vsej večnosti dotakne zemeljske poti in pusti svojo sled za seboj.
SPOMIN Filipu Strmšku
IZ POBREŽJA
4. junija 2003, ko se je prebujal nov dan, si ostal na sredi poti. Še vedno te čakamo - poslušamo korake ... Hvala za vsako prižgano svečo, cvetje, posvečen trenutek, dobro misel in spomin nanj.
Vedno v mislih s teboj: tvoji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta
Janeza Medveda
IZ MIHOVC 19, CIRKOVCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: sin Janko z družino
Spominov bolečih osem let je preč, ko, sinko predragi in bratec ljubljeni, te med nami ni več. Na grobu še vedno ti svečka gori, v spominu na tebe se oko zasolzi in rožice bele s solzo boleče orosi.
SPOMIN
Še vedno živi spomin na nesrečni 7. julij 2000, ko je vzel slovo od nas predragi sin in ljubljeni bratec
Mirko Kramberger
IZ BIŠEČKEGA VRHA 62
Še vedno si v naših srcih, še je boleč spomin, čeprav je minilo osmo leto, odkar te več ni. Z nami si živel, z nami boš večen v spominu.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in se ga z nami spominjate.
S teboj v spominu: ata, mama, sestre Darinka, Erika, Milena z družinami, brat Matej z Branko in vsi, ki nam živiš v srcu. Življenja več ni, živi le spomin.
Z vami preživeti vsa ta leta
bilo mi neizmerno je lepo.
Prekmalu je prišlo slovo
za vse nas - dovolj hudo.
Sem upal, se boril, se mi niz obrazov
vaših - meni dragih - je neprestano
pred očmi vrstil.
Ko pride čas tudi za vas, želim si le, da vam bilo bi lažje, zato nikdar ne pozabite, tu čakam jaz svoje najdražje.
SPOMIN
Franci Krošelj
1993 - 2008
Žalostno mineva petnajst let, ko smo ostali brez tebe, tvoje ljubezni, topline in dobrote.
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Vedno s teboj najdražji
Dve leti že v grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Ni dneva, ne noči, da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v spomin gorijo.
V naših srcih bolečina je skeleča,
saj v grob odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
V	nedeljo, 6. julija 2008, mineva dve leti žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Simon Lovrec
IZ RJAVCEV 35
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.
Žalujoči: ata, mama, sestra in bratje , Gašper in Valentina
Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Kristina Šamperl Purg
IZ PTUJA
Boleč je spomin na slovo 5. julija 2002. Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 54. letu zapustila naša draga mama, babica, žena, sestra in tašča
Zlatka Jug-Krampelj
glavna sestra Splošne bolnišnice Ptuj, oddelek Dialize
IZ KVEDROVE 5, PTUJ.
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 7. julija 2008, ob 13. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: sinova Boris in Damjan z družino ter mož Stane
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
¡ti ,4
Ane Fras
IZ JANEŽOVCEV 18 PRI DESTRNIKU
4. 7. 2008 mineva 5 let, odkar smo morali sprejeti kruto resnico, da smo te izgubili. Izgubili smo te iz naše sredine, nikoli pa iz naših src.
Žalujoči: tvoji najbližji, ki te zelo pogrešajo
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj.
Zdaj prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, le trud in delo tvojih rok ostaja, pustil si nam le spomine in bolečino, ki ne mine, ne mine ...
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedek, brat in stric
Martin Lovrec
IZ GIBINE 3A
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družinam Roškar, Kepe in Koželj-Toplak, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Zahvala tudi župniku g. Štefanu Grabarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Male Nedelje za odpete žalostinke, govornikoma g. Zorcu in ge. Kepe za ganljivo slovo ter pogreb-ništvu Vrbnjak.
Ostal boš večno med nami - tvoji najdražji
Leto dni že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Zakaj let življenja tako malo je tebi odmerjeno bilo? Odšel za vedno si in dom prazen je ostal, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
5. julija bo minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi in tast
Jože Karneža
DOKLECE 26 A, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z mislijo postojite pri njegovem grobu.
Žena Majda in otroci z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi najdražjega očeta, dedka, brata in strica
Franca Mlakarja
IZ TRŽCA 43 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste se z lepo mislijo spomnili nanj, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za cvetje, lučke in za sv. maše. Hvala gospodu župniku Tarziciju Kolenku in gospodu Kozelu za ganljive in tolažilne besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način stali ob strani v teh težkih dneh.
Sin Andrej s Klavdijo, sin Kristjan z družino, hčerka Karmen z družino,
sestri Frida in Angela z družinama
Ptuj • Župnik Albin Žnidarič sedel na zatožno klop
Začetek sojenja župniku, obtoženemu pedofilije
Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je v torek pričelo sojenje ormoškemu župniku Albinu Žni-dariču, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in spolne zlorabe slabotne osebe. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zaporne kazni.
Žnidariča je policija aretirala 7. februarja lani v Ormožu. Kriminalisti so ga predali preiskovalnemu sodniku na Ptuju, ki je obtoženca zaradi nevarnosti uničenja dokazov in vplivanja na priče poslal v mariborski pripor, kjer je preživel skoraj dva meseca. Ormoškega župnika obtožnica bremeni kaznivega dejanja po členu 183/III KZ - spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po členu 182/I KZ - spolne zlorabe slabotne osebe in po členu 183/I KZ - spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, bremeni obtožnica Žnidariča zlorabe treh
oseb, ki so v času domnevne storitve kaznivih dejanj bile mlajše od 15 let. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi dva izmed treh oškodovancev Žnidarič spolno napadel poleti leta 2000, medtem ko naj bi tretjega - šlo naj bi za duševno zaostalega otroka - zlorabil decembra 2006. Vse tri žrtve naj bi bili fantje, doma iz Ormoža in okolice.
Obravnava zaprta za javnost
Zaradi značaja zadeve in dejstva, da je eden izmed oškodovancev rojen leta 1991
in je še mladoleten, je sodni senat odločil, da je sojenje za javnost zaprto. Zagovornika
Foto: Peter Kirič
Od desne: Milan Jarnovič, direktor CU Maribor, Milan Klep, vodja izpostave Gruškovje, Ana Drev, Aleš Gorza in Dušan Šafarič, pomočnik direktorja CU Maribor.
Napoved vremena za Slovenijo
V skladu s sporazumom o zaposlovanju vrhunskih športnikov je poleg njiju zaposlenih v carinskih vrstah še petnajst športnikov in športnic, ki so sodelovali v promocijski akciji ob okrogli obletnici na drugih prehodih. Potnikom na mejnem prehodu Gru-škovje sta delila posebne zloženke in razglednice s podatki o carini, njeni zgodovini in nalogah, poleg tega pa dajale potnikom še praktične informacije.
Naključje je hotelo, da se je kot prvi potnik v času trajanja promocijske akcije ob jubileju na prehod pripeljal njun bivši športni direktor alpskih reprezentanc Rasto Ažnoh, ki je bil tako presenečen, da ni mogel verjeti svojim očem,
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Na Štajerskem in v Pre-kmurju bo zapihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, le na severozahodu države bodo v nedeljo čez dan že možne krajevne padavine.
Foto:DB
Viktor Osim, zagovornik župnika Žnidariča
V torek se je na Okrožnem sodišču na Ptuju začelo sojenje župniku Albinu Znidariču.
obtoženca Martin Hebar in Viktor Osim, državna okrožna tožilka Sonja Erlač ter
Gruškovje • Simbolno obeležili 40-letnico evropske carinske unije
Anja in Aleš kot carinika
V torek, 1. julija je evropska carinska unija praznovala 40-letnico delovanja. V ta namen sta na mejnem prehodu Gruškovje v promocijski akciji sodelovala alpska smučarja Ana Drev in Aleš Gorza, ki sta kot športnika zaposlena v Carinski upravi Republike Slovenije.
ko je na mejnem prehodu zagledal svoja nekdanja varovanca, zato je zaprosil za prvi dopustniški posnetek, narejen s svojim fotoaparatom. V času same akcije so številni domači potniki bili nemalo presenečeni, ko sta jima slovenska smučarska re-prezentanta prijazno zaželela dobrodošlico in jim stisnila roko v pozdrav. Sama sta se s tovrstno dejavnostjo srečala prvič in za spremembo jima je bilo všeč, saj sta na ta način lahko spoznala delo, ki ga na mejnem prehodu sicer opravljajo njune kolegice in kolegi cariniki. Ti imajo pri svojem delu dve ključni nalogi carinske unije, ki je temelj Evropske unije: olajševanje zakonite trgovine ter zaščita
Zupnikov odvetnik je tudi Martin Hebar.
pooblaščenca oškodovancev Branka Štanc in Boris Koče-var zaradi značaja zadeve in zaščite integritete oškodovancev izjav za javnost niso dajali.
Sojenje Žnidariču - začelo se je v torek - se je pred senatom, ki mu predseduje okrožna sodnica Marjana Kosi, nadaljevalo tudi včeraj in danes. O tem, ali se bo in kako zagovarjal, pa 58-letni župnik ni želel povedati ničesar.
Dženana Bečirovič
ljudi in okolja.
Carinska unija se je v 40 letih z začetnih šestih članic razširila na današnjih 27, ki obvladujejo največjo trgovinsko skupino na svetu, saj v njej živi skoraj 500 milijonov državljanov. Tako članice Evropske unije na leto obravnavajo več kot 175 milijonov carinskih deklaracij oz. 5,6 deklaracij na sekundo, zato je cilj vseevropskega elektronskega carinskega sistema uvedba brezpapirnega poslovanja. Ta cilj v praksi že uresničujejo, saj je že danes polovica vseh izvoznih deklaracij, tri četrtine uvoznih in 100 odstotkov tranzitnih, že v elektronski obliki.
Po uspešno opravljeni nalogi sta si smučarska reprezen-tanta z zanimanjem ogledala sam kompleks mejnega prehoda Gruškovje in se seznanila s področjem delovanja in postopki, ki jih izvajajo carinski uslužbenci. Ob slovesu so jima uslužbenci na mejnem prehodu Gruškovje zaželeli vrsto uspešnih nastopov in čim manj poškodb, sama pa sta obljubila, da v Gruškovje še prideta!
Peter Kirič
Črna kronika
Našli gojitelja konoplje
Policisti iz Gorišnice so 1. julija po predhodno pridobljenih informacijah opravili hišno preiskavo pri 31-letnem domačinu. Našli ni zasegli so pet sadik konoplje velikosti okoli 100 cm, 8 kosov konoplje velikosti okoli 80 cm, ki se je sušila, vrečko s 120 grami posušenih vršičkov konoplje, digitalno tehtnico, dve večji vreči z 39 lončki posušene konoplje in z listi konoplje, v posebej prirejenem prostoru za laboratorijsko vzgojo konoplje v mansardi hiše pa so našli in zasegli še 75 rastlin konoplje v lončkih, velikosti od 70 do 120 cm, in opremo za laboratorijsko vzgojo konoplje Policisti so ugotovili, da se je osumljeni ukvarjal s preprodajo mamil na območju Ptuja, Celja in Kranja. Ovadili ga bodo na ptujsko tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet z mamili.
Smrt motorista
V	Spodnji Brežnici pri Poljača-nah se je 30. junija ob 20.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 26-letni voznik motornega kolesa Honda. Ta je v levem dolgem ovinku padel in bočno zdrsel po vozišču do odbojne ograje na desni strani in preko nje na dvorišče stanovanjske hiše ob cesti. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju.
Vlomi
Neznanec je 30. junija na Spodnji Hajdini vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil za okoli 2000 evrov zlatnine.
Neznanec je v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju vlomil v hišo in odtujil prenosnik, zlatnino in zapestno uro. Lastnika je oškodoval za okoli 2500 evrov.
Počasneje je varneje
V	okviru akcije Hitrost - počasneje je varneje so policisti na območju PU Maribor v petek, 27. junija, med 14. in 20. uro izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Ugotovili so 74 prekoračitev hitrosti, zaradi katerih so 65 kršiteljem izrekli globo, 8 opozorilo, zoper 1 pa bo podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Poostrene aktivnosti na področju problematike hitrosti v cestnem prometu bodo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, saj hitrost vožnje še vedno predstavlja pogost vzrok najhujših prometnih nesreč.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Foto: Peter Kirič
Aleš Gorza in Ana Drev v akciji.
Foto: arhiv