Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
Mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu
Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri	lx	objavi	*/,	str. 600’ —
„	'/,	.	300'-
.	.	7«	.	150--
1/	7CL.____
»	n	n	H	n	1 ^
IX. letnik.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1926.
Šjtev. 2.
t IVAN KNEZ
Dne 2. t. ni, je umrl na Dunaju v sanatoriju Lovv g. Ivan K n e z, veletrgovec in velezaslužni predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Začetkom decembra se je odpeljal pokojnik na Dunaj, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Operacija je sicer uspela, proces ozdravljenja se je razvijal najboljše in g. Knez bi se bil kmalu skoro vrnil, da se ga ni hkratu lotila pljučnica, ki je zahtevala njegovo življenje.
Kdo bi slutil, da poseže smrtna kosa tako iznenada po tem možu, ki smo ga do zadnjega videli zdravega, polnega trdne volje in veselja do dela na gospodarskem poprišču. Kremenit značaj, marljiv, delaven in zgled najlepše skromnosti je bil pokojni Ivan Knez. Skromnost je bila prav za prav najjačja stran njegovega značaja. Delal je mnogo in se boril. Njegove sposobnosti in vrline so bile velike, njegovo delo je rodilo mnogo uspehov — vendar se o njem ni mnogo čulo. Preprost in skromen ni pričakoval nikdar kakega priznanja, dosledno ga je odklanjal. Delo je smatral za svojo dolžnost, delal je trdo in nepretrgano do svoje smrti.
V času, ko je začel pokojni Ivan Knez uveljavljati se na gospodarskem polju, so bile razmere pri rias, tako politične kakor ekonomske, zelo težavne, treba je bilo orati ledino in graditi temelje vsepovsod. Mož dela, kakor je bil pokojni g. Ivan Knez že v svoji mladosti, se je takoj intenzivno lotil velikih nalog za povzdigo in razmah slovenske trgovine in si je tako znal pridobiti zaupanje gospodarskih krogov. Sodeloval je v vseli važnejših strokovnih in stanovskih organizacijah ter interesnih zastopstvih.
Tako najdemo Ivana Kneza že od početka v prvih gospodarskih vrstah. Že leta 1884. je bil prvikrat izvoljen v trgovsko in obrtniško zbornico. V zbornico se je vrnil pri poznejših volitvah leta 1909. in ji je nato od leta 1911. skozi petnajst let načeloval kot nesebičen in požrtvovalen predsednik v najtežjih dobah med svetovno vojno, ko je zbornično področje tvorilo ožje vojno ozemlje, ter po vojni v prehodni gospodarski dobi. — Od leta 1908. do 1912. je bil podpredsednik Kmetijske družbe. Kot predsednik zbornice je bil voljen v železniški svet na Dunaju in bil član uprave dolenjskih železnic. Bil je tudi deželni poslanec in do leta 1910. član ljubljanskega občinskega sveta.
Po vojni je posvečal polno pažnjo konsolidaciji naših gospodarskih razmer, preureditvi zbornice, katere področje je bilo razširjeno od Narodne vlade na vso Slovenijo, v avtonomne sekcije, nacionalizaciji tujih podjetij in osamosvojitvi našega gospodarstva.
Njegova agilnost, ki ga je gnala že v mladosti v središče gospodarskih pokretov, je tudi pripomogla, kar je zlasti podčrtati, da najdemo pokojnega Ivana Kneza izza 1905. leta kot prvega slovenskega načelnika ljubljanskega gremija trgovcev, katerega uprava je potem prešla v popolnoma slovenske roke. Gre-miju trgovcev je načeloval do leta 1910.
Med njegovimi zaslugami je posebno omeniti ustanovitev slovenske samostojne gremijalne nadaljevalne šole po septembrskih dogodkih leta 1908. pod vodstvom pokojnega ravnatelja g. .1. Dimnika. Nadalje je bil rajnki od leta 1904. do 1907. predsednik 1 rgovskega in bolniškega podpornega društva. Največ zasluge za ljubljansko trgovstvo in našo industrijo pa si je pridobil kot predsednik konzorcija Ljubljanskega vzorčnega velesejma.
Kot izkušen industrijec in lastnik mnogih industrijskih podjetij ter član uprav raznih industrijskih družb je bil pokojnik od ustanovitve leta 1919. neumorno delaven podpredsednik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju. Načeloval je kot predsednik tudi Kranjski zvezi mlinov, ki je po vojni razširila svoje področje na vso Slovenijo, in deloval požrtvovalno za interese mlinarske industrije, ki je vsled vojne prišla v težko krizo.
Njegovo ime je tesno združeno z zgodovino razvoja našega novčarstva. Od leta 1893. je skozi 32 let predsedoval Kmetski posojilnici, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eden izmed .najuglednejših in najmočnejših naših denarnih zavodov. Pri Zvezi slovenskih zadrug je sodeloval kot član uprave od njene ustanovitve leta 1907. in je bil od leta 1911. do 1920. njen predsednik. Bil je soustanovitelj Ljubljanske kreditne banke in njen velezaslužni podpredsednik od leta 1908. do 1915. Pozneje je bil od 1921. podpredsednik Jadranske banke, odnosno Jadransko-podunavske banke. Ze od leta 1896. je dobil zaup-niško mesto cenzorja Avstro-ogrske banke, ki ga je po prevratu obdržal tudi pri Narodni banki SHS. Končno je leta 1920. prevzel predsedstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, za katerega razvoj in napredek si je pokojnik stekel ne-venljivih zaslug.
V znak priznanja njegovih zaslug za ustanovitev Ljubljanske blagovne in efektne borze je bil izvoljen tudi za podpredsednika borze.
Pokojnik je bil rojen dne 9. avgusta 1853. leta v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani in nato dovršil dva razreda s prav dobrim uspehom. Radi bolehnosti očeta je vstopil »v Mahrovo trgovsko šolo in je po njeni do-vršitvi prišel že s 15. letom doma v očetovo trgovino z deželnimi pridelki. Tedaj so tržili z žitom tudi v Kranju. Zgodaj je postal samostojen, in sicer v Ljubljani. Svoje podjetje je tekom let znatno razvil in povečal ter se je pričel posvečati tudi industriji. Ustanovil je lastni valjčni mlin na Berfčevem, veliko tovarno za opeko in zarezane strešnike na Brdu ter preuredil tovarno za kis, ki*jo je podedoval po svojem stricu.
Za svoje izredne zasluge na gospodarskem polju je bil pokojnik odlikovan z. redom Sv. Save 111. razreda.
Vest o nepričakovani in prenagli smrti g-. Ivana Kneza je napolnila s trpko žalostjo vse, ki so blago-pokojnega poznali. Njegovo truplo so pripeljali v Ljubljano, kjer se je vršil 8. t. m. svečan pogreb.
Vzorno delovanje pokojnega Ivana Kneza, njegov trud in njegove zasluge za narodno gospodarstvo, bogata vsebina stremljenj tega vzornega moža, vse je prišlo do najčastnejšega izraza v ogromni udeležbi občinstva, ki je hitelo izkazati pokojniku zadnjo čast v napisih na vencih in v veličastni tišini, ki je bila odsev žalosti in težke zavesti vseh, da spremljajo na zadnji poti moža, katerega bomo težko pogrešali. Videli smo ljudi iz vseh slojev, iz vseh krajev. — Vzornemu delavcu ohranimo časten spomin!
Naše gospodarsko ojačenje.
Naše gospodarstvo bije težak boj za obstanek, o napredku v zadnjih letih pa je le težko govoriti. Občutno pomanjkanje dela in kredita, vsestranska konkurenca, davki in druge javne dajatve so povzročile nekak zastoj, oziroma so prisilile obrtnika, da je napel vse sile in uporabil vsa sredstva, da je svoj obrat neokrnjen obdržal.
Tudi bodočnost se nam ne obeta boljša. Skušnja nas uči, da ojačenja našega gospodarstva ne smemo pričakovati od onih, ki bi sicer morali skrbeti za njegov razvoj, temveč, da se bomo morali oprijeti — samopomoči.
Ce pogledamo naš obrt, tedaj vidimo, da je tesno navezan na meje Slovenije, pa ne le na te, temveč je ponajvečkrat obrtnikov delokrog le kraj, v katerem prebiva, ali pa najbližja okolica. Tudi naše produkcijske obrti, n.pr. čevljarstvo, mizarstvo, krznarstvo, razni oblačilni obrti, domač obrt itd. ne najdejo odjemnega trga. Svoje potrebščine krije obrtnik v svojem kraju. Manjka mu pa tudi vezi, da bi si mogel ogledati raz,lično blago, različne kvalitete, različne plačilne pogoje in različne cene.
V glavnem torej lahko označimo stanje našega obrta s tem, da mu manjka na eni strani odjemnega trga, na drugi strani pa zvez, ki bi ga spravile s svetom v stik.
Slovenci smo skromen, ponižen narod in ne upamo si pogledati, kaj se godi tam za plotom — v velikem svetu.
Živimo v trdnem prepričanju, da smo mal narodič. ki ne sme v svet. Ta skromnost pa je glavni vzrok, da se tiščimo starih tradicij in da si ne upamo niti pokazati, kaj imamo in kaj zmoremo.
Ce se hočemo gospodarsko ojačiti, tedaj nam je treba predvsem gospodarskih organizacij. Posamezne obrtne stroke so že poskušale ta način organizacije, pa so zaporedoma propadle. Pridobitne in gospodarske zadruge so zlasti prva leta po vojni računale z obrtniško solidarnostjo in so nakupile večje množine blaga, sirovin itd. ter ga potem oddajale svojim članom. Mnogokrat so ga nakupile za drag denar, cena je nenadoma padla izguba je bila tu in ponajvečkrat tudi konec zadruge. Devalvacija denarja je take gospodarske zadruge izključevala. To je tudi povod, da je naše obrtništvo izgubilo pogum, da bi pričelo večje akcije na tem polju.
Potreba pa od dneva do dneva kaže, da je treba tudi obrtništvu gospodarske koncentracije. Oglejmo si to vsekakor važno vprašanje nekoliko natančneje!
Predvsem je potrebno, da izdelke zlasti naših produktivnih obrtov pokažemo, združimo vse, kar naš slovenski obrt premore, in najdemo pota, da za naše izdelke zainteresiramo tujce. To je pa najlaže na ta način, da svoje izdelke razstavimo. Priredila naj bi se radi tega stalna obrtniška razstava. Vsak obrtnik, ki bi svoje izdelke razstavil, bi imel s tem najugodnejšo pa tudi najcenejšo priliko, da stavi svoje proizvode javno v nakup. Razstavljeni izdelki bi se mogli neposredno na raz,stavi prodati, pri morebitnih večjih naročilih pa se kupca zveže z razstavljalcem. Razstava bi bila urejena tako, da da razstavljalee prireditelju vse podatke o svojem blagu, ki so potrebni za sklenitev kupčije. Ni mu torej treba, da bi imel svoje moči v razstavnem prostoru. Da bi se pa tudi obrtniku nudila ugodna prilika za nakup svojih potrebščin, naj bi to stalno obrtniško razstavo izpopolnjevala razstava obrtniških potrebščin. Tu bi prišla v poštev naša industrija in naša trgovina, ki bi zopet obrtnikom nudila v nakup blago, ki ga rabijo pri svojem obrtovanju.
Obrtniška razstava bi nudila interesentom v nakup najrazličnejše obrtniške izdelke. Koliko laže bi bilo kupcu, kupiti blago, ki ga vidi pred seboj. Na enem mestu ima koncentrirane različne izdelke, za katere se zanima, vidi kvaliteto izdelkov tega in onega razstavljalca, različne plačilne pogoje, cene. in se pri tej izberi odloči za nakup. S tem si obrtnik pridobi stalne odjemalce in tako polagoma razširja svoj delokrog. — Razstava obrtniških potrebščin pa je ugodna za obrtnika, ker ima zopet na enem mestu pred seboj več vrst blaga, za katerega se zanima, in lahko pri tej kolikor mogoče popolni sliki preudari kvaliteto, ceno itd. in veliko laže sklene ugoden nakup.
Taka stalna prireditev ne bi bila nič drugega kakor koncentracija obrtniške prodaje in nakupa.
Prireditev pa naj bi šla še dalje. Preskrbovala naj bi poslovne vezi našemu obrtništvu tudi v inozemstvu. Ali bi se ne dalo tem potom organizirati tudi izvoz zlasti našemu domačemu obrtu (čipke, lesni domači obrt, razni mizarski izdelki itd.)? Mnogo bi lahko taka prireditev pripomogla za ugoden direkten nakup onih obrtniških potrebščin, ki jih doma ne izdelujemo. Prireditev bi morala imeti v svoji evidenci vse vezi, ki so ugodne za odjem obrtniških izdelkov in za nakup potrebščin. Seznanjala naj bi naše obrtništvo potoni strokovnih listov in z morebitnimi
praktičnimi poizkusi o novih, za obrtništvo važnih izumili, o zadružnih akcijah v inozemstvu in ria tak način budila med našim obrtništvom delavnost.
Taka organizacija bi bila za nas vsekakor velikega pomena. Napravili bi s tem prvi korak na gospodarskem polju in se vsaj malo približali inozemskemu obrtništvu, ki razpolaga danes pod najrazličnejšimi naslovi z močnimi zadružnimi gospodarskimi podjetji. Tudi izvedba morda ne bi naletela na nepremostljive težkoče, če bi se za prireditev zavzele naše gospodarske korporacije, ki so za obrtniški pokret pokazale vedno jako živahno zanimanje. Zlasti ljubljanski velesemenj je pokazal, kar se tiče gospodarskega in kupčijskega razmaha naše obrti, veliko naklonjenost s tem, da nam je dal za vajeniško razstavo razstavne prostore brezplačno na razpolago in tudi sicer omogočil obrtništvu, da se je moglo udeležiti kot razstavljalec na velesejmih. Tudi za stalno razstavo bi bil najugodnejši ljubljanski velesejem, ki si je pridobil šloves tudi v inozemstvu in ki bi mogel razstavo razviti tako, da bi rodila za naš obrt le dobre sadove. Velesejem razpolaga edini s primernimi prostori in njegova organizacija ga usposablja, da bi mogel brez velikih pripravljalnih stroškov izvesti to prireditev, obenem pa si pridobil za razvoj našega obrta veliko zaslugo.
Naše obrtništvo pa naj o tem razmišlja in naj se udeležuje javne debate, ki jo s tem otvarjamo. i. K.
Vprašanje omejenih stavbnih
koncesij.
V Narodni skupščini je stavil na trgovinskega ministra neki slovenski narodni poslanec interpelacijo, tičočo se zopetne uvedbe omejenih stavbnih koncesij, katerih izdajanje je bilo ukinjeno od 1. januarja 1921. dalje. Dasi je dotičnemu narodnemu poslancu treba priznati, da si je pridobil zasluge tudi za obrtništvo, vendar se je - - menda radi nezadostne poučenosti — v tein vprašanju izpostavil za stvar, ki je napredku in razvoju naših stavbnih obrtov v občutno škodo. Kakšno stališče zavzemajo glede vprašanja zopetne uvedbe omejenih stavbnih koncesij prizadeti gospodarski krogi, kaže izjava naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ljubljanskemu velikemu županu, v katerega rokah je dejanska odločitev v tej stvari. Zbornica je na podlagi zaslišanja prizadetih zadrug in Tehniške srednje šole izjavila, da smatra vsiakršno izpremembo sedanjega pravnega položaja v korist pomnožitve omejenih stavbnih koncesij za neumestno. Zato predlaga, da se ne izdajajo niti nove omejene stavbne koncesije, niti ne obnavljajo omejene stavbne koncesije onim, ki so jih svoječasno imeli, a iz kakršnegakoli vzroka odložili.
V utemeljitev tega odklonilnega stališča, ki ga je zavzel obrtni odsek na seji dne 10. decembra 1925., navaja zbornica to-le:
Za dovoljevanje novih in obnavljanje starih omejenih stavbnih koncesij ni nikake krajevne potrebe. x Statistika^ kaže, da smo imeli na bivšem Kranjskem, ki je štelo 500.000 prebivalcev, leta 1893., ko so se uvedle omejene stavbne koncesije, 26 tesarskih mojstrov. Iz tabele (ki je bila priložena) je razvidno, da je začelo nato število neomejenih tesarskih koncesij konstantno padati ter je doseglo leta 1916. najnižje število 9, omejene tesarske koncesije pa so se rapidno pomnoževale ter dosegle višek leta 1909., ko
je znašalo njih število 303. Nadaljnji razvoj teh koncesij kaže pri omejenih padajočo, pri neomejenih pa rastočo tendenco, tako da štejemo v oktobru 1925. v ljubljanski oblasti 24 neomejenih in 129 omejenih tesarskih koncesij. Značilno je, da so padle omejene tesarske koncesije od leta 1902. do 1921., torej v dobi 9 let, ko sedanje ukinitve še ni bilo, od 303 na 170 (za 133), v nadaljnjih štirih letih, kar obstoja ukinitev, pa od 170 na 129 (za 41), torej v razmeroma mnogo manjši meri. To dokazuje, da se omejene tesarske koncesije radi strokovne nesposobnosti ubijajo same in da ni nikake potrebe, da bi to institucijo vzdrževali še umetnim potom. Treba je slediti tudi v legislativi naravnemu razvoju tega obrta, ki gre v smeri strokovnega izpopolnjevanja. To dokazuje jaki porast neomejenih tesarskih koncesij od 1.1916. dalje, ko je začel prihajati v ta poklic tudi naraščaj iz prejšnje Obrtne, sedaj Tehniške srednje šole.
Da bi se bilo bati pomanjkanja na tesarskih stavbnih obrtnikih, ako ostane pri sedanjih obrtnopravnih omejitvah, nikakor ne drži. Po podatkih, ki so zbornici na razpolago, je v ljubljanski oblasti 153 teharskih koncesij, v mariborski pa samo 75. Ljubljanska oblast šteje 468.000 prebivalcev in 215 občin, mariborska pa 595.000 prebivalcev in 281 občin. V ljubljanski oblasti pride torej en tesarski mojster že na 3000 prebivalcev, v mariborski pa šele na 8000. In vendar tožijo še tesarski mojstri mariborske oblasti o pomanjkanju dela; koliko bolj je zato prenasičen s temi obrtniki ljubljanski okoliš! Naraščaja za neomejeni tesarski stavbni obrt imamo v ljubljanski oblasti dovolj. Samo k letošnjim jesenskim vajenskim preizkušnjam pri Zadrugi tesarskih mojstrov v Ljubljani sc je prijavilo 22 vajencev. Večje število teh vajencev se je vpisalo tudi na obrtno šolo, da dovrše teoretično izobrazbo. Računati imamo vrhu tega še vsako leto z znatnim številom absolventov Tehniške srednje šole.
Ne moremo torej govoriti o pomanjkanju na tesarskih stavbnih obrtnikih v ljubljanski oblasti, temveč nasprotno o prenasičenosti, v najbližnji bodočnosti pa celo o hiperprodukciji teoretsko in praktično docela usposobljenih tesarskih mojstrov.
Primera o številu zidarskih stavbnih obrtnikov nas dovede do istega zaključka glede zidarskega obrta.
Pred vojno je bilo na Kranjskem okrog 280 zidarskih mojstrov. Na teritoriju sedanje ljubljanske oblasti, ki ima manj prebivalcev, jih je okroglo 200. poleg teli pa še večje število stavbenikov (23 v vsej Sloveniji). Dokaj večja mariborska oblast ima le 80 zidarskih mojstrov, od teh samo Prekmurje 45.
Kamnoseški obrt preživlja radi pomanjkanja dela in konkurence s strani cementarjev občutno krizo. Vodnjakarski obrt pa je radi nezadostne zaposlenosti na tern, da že v dogledni bodočnosti kot samostojen obrt v ljubljanski oblasti sploh izgine.
Drug tehten razlog proti zopetni, tudi samo delni uvedbi omejenih stavbnih koncesij je potreba, da se tesarski in zidarski obrt strokovno dvigneta. Zato je treba podpirati stremljenje gospodarskih in stro-kovnošolskih činiteljev po višji teoretski in praktični izobrazbi stavbnega naraščaja. Temu je treba zagotoviti primerno eksistenco, ko dokonča praktično vežbanje in teoretično izobrazbo na naših strokovnih šolah, ki jih vzdržujemo s tolikimi gmotnimi žrtvami ter s tolikim požrtvovalnim delom strokovnega učiteljstva. Podeljevanje koncesij nesposobnim ljudem bi to stremljenje ubijalo, bi uničevalo uspehe, ki smo
jih s težavo dosegli tekom zadnjih let. Računati nam je že v bližnji bodočnosti z dotokom inozemskega elementa, ki mu ne bomo mogli odoleti. ako ne bo naš stavbni obrt na višku.
Končno je treba oporekati, da bi bili sedanji strogi usposobljenostih predpisi krivi, da se v stavbnem obrtu mnogo šušmari in da omejene tesarske in zidarske mojstre zlorabljajo večja stavbna podjetja. Nasprotno! Obrtniki z omejeno stavbno koncesijo posegajo preko svojega delokroga in da to morejo, se poslužujejo dostikrat seveda plačanega prikrivanja s strani upravičenih stavbnih obrtnikov. Da se šušmari, je krivo le to, da obstojajo še vedno dokaj številne zidarske in tesarske omejene stavbne koncesije.
Tudi socialni oziri ne morejo utemeljevati zopetne uvedbe podeljevanja omejenih stavbnih koncesij.
Primeri, da hočejo nekateri omejeni zidarski in tesarski koncesijonarji svojo odloženo koncesijo zopet izvrševati, so izredno redki. Zbornica se je pečala s takim primerom iz bližine Ribnice v eni zadnjih sej obrtnega odseka. A ugotovilo se je, da je šlo le za nadaljevanje prekinjenega obrtovanja in zopetna podelitev koncesije sploh ni bila potrebna. Pa tudi če bi bilo več primerov, socialni razlogi napram nasprotujočim gori navedenim drugim razlogom daleč še ne upravičujejo, da bi se radi njih delale izjeme, to tem manj, ker gre za obrt. katerega izvrševanje tangira v veliki meri tudi javne interese.
Iz navedenih razlogov zbornica ponavlja svoj predlog, da se omejene stavbne koncesije v ljubljanski oblasti pod nobenim pogojem ne obnavljajo in na novo ne podeljujejo.
Zavarovancem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev nas prosi za objavo naslednjega dopisa:
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvede s 1. januarjem 1926. na podlagi soglasnega sporazuma z Zvezo blagajniških zdravnikov pavšalno honoriranje obiskov zdravnikov na domu bolnikov. S to novo ureditvijo honoriranja obiskov so v zvezi sledeče posledice, na katere urad obolele zavarovane člane opozarja:
Po veljavnih določilih bolniškega reda je vsak zavarovani član v primeru, ako zahteva in potrebuje zdravniške pomoči, dolžan zdravnika obiskati v odrejenih ordinacijskih urah na domu zdravnika, odnosno v ambulatorijih. Le izjemoma, ako je zdravstveno stanje zavarovanca tako, da mu je popolnoma nemogoče zapustiti posteljo, imajo člani pravico, klicati zdravnika na dom. Do sedaj so člani proti tem predpisom težko grešili. Ugotovljeno je nebroj primerov, da na dom klicani zdravnik bolnika niti doma ni dobil, pač pa pri delu zunaj hiše, mnogokrat so klicali člani zdravnika na dom, zgolj iz komodnosti in pri obolenjih lahke narave. Pogosto so člani klicali zdravnika več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. Uradovi zdravniki so hodili na dom zdravit razna trganja, glavo- in zobobole, malenkostne ureznine itd. Tako so zdravniki postali sužnji neuvidevnih članov, ki niso razumeli, da so taki obiski zvezani z visokimi stroški, ki jih je moral urad plačevati na škodo težkih bolnikov. Nobeno čudo ni, da bolniško zavaro-
vanje hiti v veliko pasivnost. Urad je moral ugotoviti, da so bolnike pri tem razkošnem razmetavanju javnih sredstev podpirali tudi nekateri delodajalci, češ, saj plačujemo prispevke. Zasebni pacijent kliče zdravnika na dom le v dejansko in skrajno nujnem primeru, ker mora pač štediti. Pri javnem denarju pa je štedenje še bolj potrebno, zlasti še, ako je denar namenjen zdravju delovnega naroda, torej eminentno socialnim svrham. Klicanje zdravnika na dom je posebno priljubljeno pri simulantih, ker s fingiranjem nujnosti in nevarnosti bolezni hočejo zanesljiveje doseči denarno podporo. V boju proti simuiantom od strani urada in zdravnikov morajo naravno trpeti tudi resni bolniki. Temu se ni čuditi. Izkoriščevalci zavarovanja so v bistvu vzrok vse kritike proti poslovanju urada. Da ni izkoriščevalcev, bi urad ne bil prisiljen izdajati strogih formalnih predpisov in resni bolniki bi mogli uživati skrbnejšo zdravniško nego. Tako pa i zdravniki i urad izgubljajo visok odstotek svoje energije pri simulantih.
Urad je zaradi vedno večjega izkoriščevanja od strani simulantov in onih, ki bolezni pretiravajo, prisiljen k najbolj energičnim ukrepom in upa pri tem boju na pomoč vse vestne in odgovornosti se zavedajoče javnosti. Proti onemu članu, ki bi zdravnika klical na dom, ne da bi bila za to podana neobhodna potreba in nujnost primera, se bo urad poslužil zakonitih določil in takemu članu predpisal povračilo vseh stroškov, ki so uradu nastali zaradi brezvestnega in izkoriščavajočega dejanja člana.
Simulanti kvarijo ugled zdravnikov, ki vrše svojo službo v najtežavnejših razmerah, zelo pogosto v življenski nevarnosti. Ni čuda, da pod takimi razmerami tudi zdravniki dostikrat izgube potrpežljivost. Ker zdravniki v zavarovanju izvršujejo najvažnejšo in bistveno nalogo zavarovanja, bo urad z vsemi sredstvi ščitil one zdravnike, katerih vestno delo in trud izrabljajo simulanti. Ista sredstva pa bo uporabljal tudi proti onim zdravnikom, ki bi s svojim postopanjem ogrožali zdravje ali življenje zavarovanih članov. Ko bo število izkoriščevalcev zavarovanja padlo na najnižjo stopnjo, ne bo več pritožb ne proti zdravnikom, ne proti zdravilom in ne proti poslovanju urada. Zavarovanje potem tudi ne bo več pasivno. Institucija zavarovanja ni tuja, sovražna institucija, iz katere bi bilo utemeljeno izžeti zadnjo kapljo življenske krvi, ona je poklicana, da ščiti zdravje in delovno zmožnost zavarovanih članov. To ji mora javnost omogočiti. Zato zavarovanje sloni na načelu samouprave vseh interesentov, torej tudi na načelu vzajemne samopomoči vseh interesentov.
Ali more biti kamnoseštvo tudi tovarniški obrt?
To vprašanje je načelno važno, ker se n. pr. stav-beništvu ne priznava tovarniškega značaja, najsi ima še tako velik obseg. Obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je zavzel v tem primeru načelno stališče, da kamnoseški obrt pod določenimi pogoji more biti tovarniški obrt. Ti pogoji so bili dani pri kamnoseškem podjetju O. W. v Cezlaku. glede katerega je zbornica na podlagi podatkov o produkciji kamnoseških izdelkov, načinu obratovanja in kapaciteti med drugim izjavila:
«Iz podatkov o obsegu in ureditvi navedenega obrata je razvidno, da je podjetje sodno protokoli-
rano, da je, obseg delavnice zelo velik, da je opremljena z modernimi kamnoseškimi stroji, dalje da je zaposlenih pri' podjetju veliko število kamnoseških delavcev (leta 1922.: 50, 1923.: 100 in 1924.: 80), da dela po načelu delitve dela in na zalogo ter'da se podjetnik sam manuelnega dela ne udeležuje. Ti znaki kažejo, da gre obseg tega podjetja daleč preko obsega netovarniškega kamnoseškega obrta.»
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1926.
(■Opozorilo zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
1. Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za 1. 1926. poteče koncem meseca januarja 1926. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez. posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih.
2. Za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva.
Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom 1. 1925. niso izpremenili, ako sc njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II. Davek na poslovni promet.
1. Davkoplačevalci, katerih promet v 1.1925. ni dosegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do dne 31. januarja 1926. vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva.
Napovedati je promet 1. 1925.
2. Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presezal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči 1.%ni davek tia »poslovni promet.
3. Davkoplačevalci, ki so bili že v 1. 1925. zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1925. do dne 30. januarja 1926.
Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din, ki se nalepi na prijavo.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
III.	Davek na zaslužek telesnih delavcev.
1.	Telesni delavci, ki opravljajo delo samostalno ali od delodajalca nezavisno (postreščki, dninarji, žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici), morajo, ne da bi čakali posebnega poziva od davčnega
oblastva, vložiti prijavo za odmero davka od zaslužka telesi*h delavcev (delavk) najkesneje do dne 31. januarja 1926. in napovedati zaslužek, katerega bodo v 1. 1926. predvidoma dosegli.
Delavcem, ki niso še dovršili 18. leta ali ki so prekoračili 65. leto starosti, prijav ni treba vlagati.
2. V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. leta starosti, navesti zaslužek, katerega bo v 1.1926. predvidoma dosegel.
3. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja, ako kupčujejo «na debelo» ali «na de-belo» in «na drobno»), morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkesneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci) pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
IV. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1925. do konca meseca januarja 1926.
Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
V. Razgrnitev predpisanih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v
IV.	četrtletju 1925., bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1926., kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. f
VI. Dospelost direktnih davkov.
Dne I. februarja 1926. dospejo v plačilo neposredni davki za 1. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti poleg 8 % zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zaostanka.
Dospelost nekaterih porijodičnih taks.
(Opozoritev zbornice zu trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1. Taksa na reklame. Dne 15. januarja 1926. poteče rok za plačilo takse na reklame v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce se taksa ne plača pravočasno, se naloži kazen v izmeri trikratne redne takse (tarifna postavka 8. tarife zakona o taksah).
2. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tantijein se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3. Dopolnilna prenosna taksa po tarifni postavki 12., pripombi 12. taksne tarife, se bo za novo
taksno perijodo, to je za čas od 1. januarja 1926. do 31. decembra 1930. po naredbi ininistn#financ z dne 1. decembra 1925., št. 82.921, pobirala v višini odmere za minulo taksno perijodo, to je v isti višini kakor v času od 1. januarja 1924. do 31. decembra
1925.
Dopolnilno prenosno takso za 1. 1926., kolikor ne presega 500 Din, je plačati v celoletnem iznosu do dne 31. januarja 1926., ako pa taksa presega 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za i. 1926. Kdor ne plača te takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8 % zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
4. Taksa za otvorjenc ali tekoče račune ori delniških družbah. Do dne 15. januarja 1926. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznainek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takse po 20 Din (na leto) prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso. Generalna direkcija posrednih davkov je v nekem konkretnem primeru odločila, da računi, katere vodijo industrijska podjetja v svojih knjigah o upnikih in dolžnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki
37.,	ker se ta taksa nanaša samo na otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih. Industrijska podjetja, ki so do sedaj plačevala to takso, naj do 15. januarja 1926. vložijo prijave, v katerih naj uveljavijo taksno prostost po tej tarifni postavki z utemeljitvijo, da niso denarni zavodi. Ako bi davčni uradi kljub temu zahtevali plačilo takse, naj takso polože, hkratu pa prosijo za povračilo neutemeljeno pobranega zneska.
5. Taksa za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tarifni postavki 62.), je plačati za prvo polletje 1926. do 31. januarja 1926. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso.
6. Letno takso za biljarde za 1. 1926. v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja 1926., sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse.
7. Takso za vozila (avtomobile, fijakarske in pol-fijakarske vozove) je plačati za 1. 1926. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1926., v drugih krajih pa do konca meseca januarja 1926. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to ali se rabijo in ali so uporabni. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izineri trikratne redne takse. Podjetja, ki uporabljajo vozila za prevažanje potnikov ter plačujejo od tega obrta davek, ne plačujejo letne takse.
8. Letna taksa po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih v
znesku 500 Din zapade v plačilo do dne 15. januarja
1926. Na zamudna plačila je zapretena globa v izmeri trikratne redne takse.
9. Letno takso za žage po tarifni postavki 279. je plačati do dne 15. januarja 1926. Če kdo nadaljuje delo, preden je plačal to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
Izdelovanje ovratnic.
V nekem konkretnem primeru ie Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na podlagi sklepa seje obrtnega odseka izjavila, da je smatrati izdelovanje ovratnic (kravat) za prost obrt. Kdor torej hoče izdelovati obrtoma ovratnice, temu ni treba dokazati usposobljenosti, kakor za rokodelske obrte.
Razno.
Rediti občni zbor zadruge kovinarjev in sorodnih obrtov za mesto hi okolico v Ljubljani se je vršil v nedeljo dne 29. novembra 1925. v posvetovalnici mestnega magistrata. Občnega zbora, ki ga je vodil zaslužni načelnik g. Valentin Urbančič, se je udeležilo izmed 110 22 zadružnih članov in g. Engelbert Franchetti kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug. Zapisnik zadnjega občnega zbora, kakor tudi letno poročilo o delovanju zadruge, računski zaključek za leto 1924. in poročilo računskih preglednikov so se vzeli z odobravanjem na znanje. O šesti točki dnevnega reda «poročilo o obrtnem pospeševanju* je poročal zvezni načelnik ter stavil nekaj umestnih nasvetov, katere je občni zbor soglasno sprejel, med njimi tudi nasvet, da si zadruga ustanovi svoj podporni fond. — Pri točki «raznoterosti» se je obširno razinotrivalo vprašanje neupravičene in umazane konkurence ter o raznih davkih in socijalnih dajatvah. Po raznih informacijah, ki jih je podal zvežni načelnik, se je dobro in lepo uspeli občni zbor ob pol 12. uri opoldne zaključil.
Čevljarski prikrojevalni tečaj. V Zagrebu priredi dne 15. februarja Gjuro Simonovič, čevljarski mojster in urednik mesečnika «Postolarski stručni list», prikrojevalni tečaj za čevljarje, interesenti, ki bi želeli podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo na naslov: Gjuro Simonovič, čevljarski mojster, Zagreb, liica 100.
Zborovanje društva obrtnikov na Jesenicah. Na praznik dne 6. januarja je priredilo društvo- obrtnikov na Jesenicah sestanek, katerega se je v častnem številu udeležilo članstvo z Jesenic in okolice. Na sestanku je kot prvi govornik, zbornični konzulent g. Žagar iz Ljubljane, predaval o dohodnini, o davku na poslovni promet in o davku na ročno delo s posebnim ozirom na sestavo napovedi, prijav in seznamov, katere je glede teh davkov vložiti tekom meseca januarja t. 1. Po njegovem pohvalno sprejetem govoru je g. J. Ambrožič iz Ljubnega govoril o važnih vprašanjih, ki živo zanimajo obrtniški stan. V svojem govoru se je med drugim dotaknil vprašanja obrtniških kreditov, štednje v državnem gospodarstvu, občutnih socijalnih bremen in drugih aktueinih zadev, ki segajo v interese obrtništva. Nato je poročal društveni tajnik g. Vidic o zboru obrtniških društev v Celju, ki so je vršil pred kratkim, in prebral na tem zboru sprejeto resolucijo glede gospodarstva pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. O podanih referatih se je razvila živahna debata, v katero je posebno temperamentno posegel g. Rabič. Društvo obrtnikov na Jesenicah se živo giblje in je pod agilnim vodstvom g. Gogale priredilo tekom šestih tednov že tretji sestanek. Želimo g. Gogali in njegovim zvestim sotrudnikom obilo uspeha v njihovem neumornem delu za probujenje zavednosti obrtništva in v boju za obrtniške interese.
Glasnik za štednju, kredit i osiguranje z redakcijami v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani bo začel izhajati tekom januarja t. I. Naroča se v Zagrebu, Marovska ulica 30.
Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1923. Glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, «Narodni gospodar*, je priobčil statistični pregled, ki nam nudi prav lepo sliko o poslovanju zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi. Število vseh članic je znašalo 508. (V tem številu je zapopadenih 28 zadrug, ki računskega zaključka niso poslale, in 31 zadrug, ki niso delale.) — Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug znaša 117.447. Povprečno odpade na eno hranilnico in posojilnico 248 članov, na nabavno in prodajno zadrugo 540, na mlekarsko zadrugo 179, na živinorejsko zadrugo 56, na zadružno elektrarno 73, na stavbinsko zadrugo 89,
na obrtno zadrugo 117, na kmetijsko-strojno zadrugo 71 in na posamezno izmed ostalih zadrug 121. —• Celotni promet vseh zadrug (izvzemši osrednje zadruge) je znaša! 1.973,141.401-94 Din, vsota njihovih deležev pa Din 2,215.147*53. Skupni rezervni zakladi so znašali Din 4,059.738-971/4, skupni čisti dobiček pa 2,113.082* 13V4 ' dinarja. — Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov zrastlo za 19.548 članov, vsota njihovih deležev pa za Din 456.570-50. promet vseh izkazanih zadrug se je zvišal za Din 891,345.018*50. Hranilne vloge so narastle od prejšnjega leta za 47,159.814'82V& Din, posojila pa so se pomnožila za Din 34,523.717*37. Rezervni zakladi so narastli za Din 1,353.225*96Vi, čisti dobiček se je povečal za Din 725.542-31 'A. Vsota izgub se je povečala za Din 117.869*95, kar znači, da se je več kot podvojila.— Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 1 *S1 °/00, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 7*64 °/oo» Pri mlekarskih zadrugah 2*35 "/00, pri obrtnih zadrugah pa P20%o. — Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 5 in 6, za posojila pa med 7 in 8. Hranilne vloge presegajo dvige za Din 31 milijonov 57.646-32, dana, a vrnjena posojila za Din 25,944.628'61. -— Najbolj redno so poslovale hranilnice in posojilnice, za njimi pa stoje v tem pogledu nabavne in prodajne ter kmetijsko-strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug je bilo v splošnem manj zadovoljivo. To se vidi že iz njihovega prometa in pa iz razmeroma velikega števila zadrug, ki kljub ponovni urgenci niso poslale računskega zaključka.
Zaposlovanje inozemcev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila glede izdaje uradnih potrdil inozem-tem, ki so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem
1922.,	naslednji razglas Inšpekcije dela v Ljubljani: «Na temelju predpisa § 7. Pravilnika o zaposlovanju tujih delavcev (Uradni list št. 362/108 ex 1925.), ki ga je dne 24. novembra 1925. pod št. «0», br. 376/1V izdal g. minister socijalne politike, se poživljajo vsi oni inozemci, ki so bili zaposleni na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev že pred dnem 14. junija 1922. leta, da vlože pri tukajšnjem uradu prošnje v svrho izstavitve uradnih potrdil, da se nanje odredbe § 103. zakona o zaščiti delavcev z dne 26. novembra 1922. .ne nanašajo. — Obenem s pravilno (Din 25) kolkovano prošnjo je treba predložiti povsem verodostojne dokaze, da so bili res zaposleni na ozemlju naše države že pred dnem 14. junija 1922. Razen tega naj predlože tudi dokaze o svoji strokovni kvalifikaciji, o vrsti posla, ki ga opravljajo in podatke o Podjetju (podjetjih), kjer so (oziroma bili) zaposleni. Na temelju teh prošenj bo Inšpekcija dela izstavila prosilcem potrebne uradne izkaznice, da zanje predpisi § 103. zakona o zaščiti delavcev ne veljajo in da smejo biti svobodno in brez oviranja zaposleni na ozemlju naše države. Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci, temveč jih morajo vložiti prizadeti inozemski delavci, oziroma uslužbenci sami in brez ozira na vrsto in značaj njihovega posla. Rok za vlaganje prošenj poteče z dnem 28. februarja 1926. Proti inozemcem, ki bi v stavljenem roku neopravičeno ne vložili predpisanih prošenj, bo Inšpekcija dela uvedla z zakonom predpisano kazensko postopanje. Razen tega se bo smatralo, da veljajo zanje predpisi § 102. zakona o zaščiti delavcev in se jim bo v primeru, da nimajo potrebnega uradnega dovoljenja za zaposlenje, v zmislu predpisa § 20. gori navedenega pravilnika prepovedala nadaljnja zaposlitev v naši državi. — Inšpekcija dela v Ljubljani, dne 7.januarja 1926.»
Zvišani pridelek kulturnih rastlin % uporabo strešne lepenke. V novejšem času so začeli polagati v Zedinjenih državah in na otočju Havai nepropustno asfaltno le-
penko po tleh, kjer rastejo ananas, tobak, sladkorjev trst in paradižniki. Uspeh je bil kar najboljši, pridelek se je bistveno dvignil. Ananas so dale pri prvem pridelku po uporabi lepenke že 23 % več kot po navadi, pri drugem 40 %, tobak je dal 78 % več listov. V državi Indiana so pridelali na pol hektara nepokrite zemlje 7500 litrov paradižnika, na istem prostoru pokrite zemlje pa 11.500 litrov. Črna barva lepenke resorbira vse toplotne žarke in morejo zato sadeži hitreje dozorevati; toplota zemlje ne more izžarevati; vlaga zemlje le počasi iz-hlapeva; ljulika v okolici rastlin se ne more razvijati; ploha ne udarja na zemljo, prst se ne odplakuje, tla ostanejo rahla; rastlin ni treba obsekovati. Z enakimi poskusi so začeli tudi na Nemškem.
Ogromna lokomotiva. Na kanadski transkontinentalni progi (Canadian Pacific Railway) so preskusili novo lokomotivo, ki ima kombinirani bencinov in električni pogon. S to lokomotivo opremljeni vlak je prevozil 4700 kilometrov dolgo progo med vzhodom in zahodom Kanade v treh dneh ter je s tem potolkel vse rekorde v trans-kontinentalnem prometu. Doslej so vozili najhitrejši ekspresni vlaki štiri dni. Resnična doba vožnje je pa trajala še pet ur manj kot. tri dni (67 ur). Na uro pride torej dobrih 70 kilometrov. Ogromno delo, če pomislimo, da mora voziti železnica tudi čez prelaze in planote Skalnega gorovja na zahodu Kanade. Uradniki kanadskih železnic imenujejo zaključek te poskusne vožnje revolucijo v železniškem prometu, posebno pri lahkem tovoru. Je pa res revolucija, če porabim namesto štirih dni samo tri dni, torej kar za celo četrtino manj.
Vinski semenj v Zagrebu. Uprava zagrebškega zbora je sklenila, da bo odslej vsake spomladi prirejala semenj vinskih vzorcev. Prihodnje leto se bo vršil tak semenj <>d 21. do 28. marca, istočasno s sejmom motornih vozil in gospodarskih strojev in orodja, radioaparatov in plakatne razstave. Vinski semenj se bo vršil v glavni industrijski palači. Kot razstavljalci so pripuščeni vsi domači producenti in trgovci na debelo z vinom odnosno alkoholnimi pijačami in to izključno domačega izvora. Razstavili se bodo seveda samo .vzorci, na podlagi teh bodo mogli razstavljalca prejemati naročila.
Obrtniki, naročajte vsi »Obrtni Vestnik*!
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika® Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
ZALTA & ŽILIČ, Ljubljana
Dunajska cesta št. 11.
se priporoča za nakup vsakovrstnih potrebščin za stavbe, kakor orodja za obrtnike in poljedelce in drugo, v železninsko stroko spadajoči materijal. •— V slučaju potrebe, ne prezrite naše tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu.
NAJVEČJA IZBERA !	NAJNIŽJE	CENE !
Največji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
izdelovanje L. MIKUS Preobleke	tvornica dežnikov
Najnižje	LJUBLJANA
cene!	Mestni	trg St. 25.
Za dobavo vsakovrstnega orodja in
vsega v železninarsko stroka spadajočega blaga priporočamo tvrdko
SCHNEIDER & VEROVŠEK LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 16
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 2.
Velika zaloga domačih najboljših šivalnih strojev in pisalnih strojev „ADLER“ in „URANIA“ in pletilne stroje. — Kolesa prvih tovarn, Diirkopf, Styria, Waffenrad.
Kreditno društvo
< I
(> o
S
o
(i (> o o
(> o
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
□IfF
^0
ORIENT
d« z o* z«
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve.
0k=
ANTON SiriCNC
INDUSTRIJA VSEH ŠČETdRSKIH IZDELKOV
LJUBLJANA
gosrosKd ul. 10. TRgoviNrt: resljeva c. 2.
NAJTRPEŽNEJŠO STREŠNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13. TELEFON 733.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
PDCfil	Brzojavni	naslov:
"	BANKA	LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse 4$ bančne posle