Ilustrirani Slovenec
Leto V       TeđensKa priloga "Slovenca" (št. 125) x dne 2. VI. 1929     Štev. 22
Pogled na del slikovitega ljubljanskega velesejma
Letošnji velesejem in, ki se vrši od 30. maja do 10. junija, je najlepša revija in izpričevalo slovenskega dela in sposobnosti.
Foto Uršič.
170
s [Kida j :
Obisk srb. književnikov v Sloveniji 
Dne 12. in 13. maja so se mudili v Ljubljani najodličnejši hrvaški in srb.ski kn. i/evniki, organizirani v belgrajskem in zagrebškem PEN k uba. Priredili so v našem narodnem gledališču lepo uspeli recitacijski večer, posetili Bletl, si ogledali naše kulturne naprave in navezali osebne stike s svojimi slovenskimi tovariši. Naša slika nam kaže drage goste v družbi slovenskih književnikov na dvorišču ljubljanske zbornice za TOl. po skupni seji predstavnikov vseh treh PEN klubov. (Foto »Ilustracija«.)
Z zasedanjem male an-tante v Belgrađu
Od 20.-22, p. m. se je vršila v naši prestolnici IX. konferenca zua, ministrov Ce&koslovaške, Romunije in Jugoslavije, ki je še poglobila dosedanje prisrčno razmerje vseh treh držav, Slika nam kaže od leve na desno raini»tre Benoša, Mironescuja in Kumanudija.
Prof. dr. Franjo Čibej slovenski znanstvenik. ki je nena<lfima premijinl 11. p. m, v pvptu svojg inlatJpfsti in v poretku BVfljp mripgoebptfljo^p «iianutvene kBrIjei'e, giobqkp objlalQva» (k1 vspb. ki so gfl poiipaU.
Pogled na ogromni stadion v Pragi kjer se bodo vršile letošnje poletje, ob priliki sveto-vftclavskih   svečanosti,   tudi  veličastne   prireditve čeSkpga in jugoslovanskega orlovstva. Udeležba »lo-yeimklh Orlov bo jako Častna,
Na levi
Obisk Prekmurcev v slovenski prestolnici prestolnici
Za binkožtne praznike, ob desetletnici svojega osvo-bojenjn. je posetilo nad 1000 prekmurskih Slovencev pod vodstvom župnika Baše in pmf. Pavlida naSo belo Ljubljano, priredilo romanje na Brezje in obiskalo ob tej priliki tudi Bled. Povsod so bili sprejeti a najprtsrCnejSo bratsko gostoljubnostjo, vjtpriio katere so dragi gostje lahko spoznali čuvstva slovenskega osrčja, ki je in ostane Ljubljana, — Naša slika nam kaže sprejem Prekraureev na ljubljanskem kolodvoru dne 18. p. m. popoldne.
171
IX. UIBLJAN
SKI fELESEJEH
Vsakoletni ljubljanski velesejem je naj odličnejša slovenska splošno gospodarska prireditev, ker nam kaže
na eni strani najnazornejse celokupno gospodarsko sposobnost in napredelc slovenskega naroda, na drugi strani pa pospešuje prodiranje slovenske proizvodnje v širši svet. Zaradi svoje vzorne organizacije vzbuja vedno večji ugled daleč preko naših mej. — Slovenec ga pa poseti vsak, kdor le količkaj utegne. — Kakor doslej, so tudi letos   razstavljene
vse panoge trgovine, obrta in industrije, razen tega so pa prirejene še speci-k  alne razstave pohištva, kmetijskih
strojev, avtomobilov, rartija, zajcev in perutnine, ter higijenska razstava in razstava slovenskih meščanskih šol. Zlasti veliko pozornost vzbuja razstava kmetijskih strojev, ki je doslej največja v Sloveniji. Na okroglo 2000 m' je razstavilo nad 50 tvrdk najrazličnejše kmetijske stroje in orodje, ki bodo jako zanimale vsakega našega umnega kmetovalca.
Nf. V.RraltMeRsanđer
protektor ljubljanskega velesejnia pri obisku sejniskih prostorov.
Na desni:
Vrvenje na sefnalšču
Pogled na đel vele-
aefmsRega razstavišča
Na levem robu je videti češkoslovaški, na desnem pa francoski pavili-jon.
Na levi:
Razstavni odbor
ljubljanskega ve-lesejma. Od leve na desno so: ravn. Detela, ing. Šukl je, I. Mohorič, preds. Bonač, ravn. Dular, tajnik Paulin. preds. Praprotnik, generalni tajnik dr. Windischer, in generalni ravnatelj Krofta.
Pogled na đel raxatave pol/cđelstclO airo/cv   Pogled na đel raxatave mlekaraUW airofev
172
ROGAŠKA
SLATIMA
Majvetje in najmodernejie sve-
toYnoznano ziiraviliSZe y državi
RogaSka Slatina, biser naše kraljevine, kakor jo je označil pri neki priliki naš kralj Aleksander, uživa svetovni sloves zlasti glede zdravilnosti njenih vrelcev (Tempel, Styria, Donat). Udobno bivanje v prelepem kraju, živahno vrvenje v seziji in mični sprehodi po hladnih, gosto zasenčenih potih privablja leto za letom tudi zdrave v Rogaško Slatino na oddih in okrepitev. Skoraj neumljivo je, da je tak biser na slovenski zemlji mogel ostati vprav Slovencem manj poznan kot tujcem. Še dandanes je precej takih Slovencev, ki si iščejo zdravja po daljnih, tujih kopališčih celo za bolezni, ki se najuspešneje zdravijo vprav v Rogaški Slatini. Koliko bi si lahko prihranili na stroških!
Zlasti razveseljivo je dejstvo, da zdravilišče od leta do leta napreduje ter se vsestransko modernizira. Za nastanjenje gostov razpolaga samo zdraviliška  uprava  s  16 hoteli s
skupno 600 sobami od navadne do razkošne opreme, razen tega pa je v zdravilišču še kakih 30 zasebnih hotelov, vil itd. Zklravilišče letno obišče čez 7000 gostov.
Cene sobam se gibljejo od 16 Din naprej. Tudi cene prehrani so nižje, kakor drugod po mestih. V času izven glavne sezone daje zdravilišče znatne popuste. Na razpolago so zdravniki-s.pecijalisti. Rogaška Slatina je indicirana za vse želodčne in črevesne bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona traja od maja do konca septembra. Posebno uspešno in ceno zdravljenje je v maju, juniju in septembru. Tekom cele sezone svira vojaška godba, preskrbljeno je pa tudi za druga razna razvedrila.
Opomba. Ilustrirani prospekti odnosno ceniki se dobe brezplačno v vseh tujskoprometnih pisarnah ter pri ravnateljstvu zdravilišča.
ZđravlUšM dom
Na levi:
Vrelec »Tempel"
Na desni: Nova avtomatična naprava sa pol-n/en/e s/eklenlc
Spodaj: »€mortuna xOraviliiCa
173
Trboveljska premogokopna družba
je največje industrijsko podjetje v nasi državi. U.stanov-Ijena je bila leta 1873. ter po^«etluje premogovnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Kočevju, Rajhenl^rgu, Laškem, cementarno v Trbovljah in apnenico v Zagorju.
Letna prodoikcija znaša 1,6*0.000 ton premoga, 45.000 ton portland-cementa in 12.500 ton apna; zaposlenih je 1"56 uradnikov, 323 poduradnikov in o kroglo 8000 delavcev.
V^ođ v „"Barbara rov"
premogovnika TPD v Laškem; pred vhodom je videti rešilno moštvo \ polni opremi.
Na desni:
Pogled na goreče apnenice
TPD v Zagorju. Spodaj:
Del cementne tov€ime TPD
v Trbovljah: oddelek za drobljenje klinkerja, mlin za  surovo mletje, hišica za transformator.
Spodaj na desni :
Ix đelavsUt^ Kolonif
del spodnje vrste delavske kolonije Toplice.
174
KranfsKa inđusiritsRa đrušba
Na levi:
Tovarna elektrod na Hobravi
Sptxlaj:
Valfarna na JavorniKu
kriinjska iiidiKtiij^kii dni/liii. osiiosaiia lota 186').. s sede/eni v Ljubljani, etio najvcčjili iiulustiijskih po<l-jetij v naši državi, ilna svoje tvornice na Jesenicah. Jav-orniku in Dobravi na Gorenjskem. V teh obratih je zaposlenih preko 2000 oseb. Podjetje izdeluje železo in jeklo v martinskih pečeh ter pa po<ieluje v obratih na Jesenicah in Javorniku v železo v šibkah, vroče valjano tračno železo, pločevino, tračnice, valjano in vlečeno žico, hladno valjano tračno železo, žičnike itd. Izdelujejo se tudi liti proizvodi iz sive in jeklene litine. Posebno so znani v naših krajih iz dobe po vojni jekleni zvonovi Kranjske industrijske družbe. V tvornici na Dobravi se izdelujejo ogljene elektrode za električne peči. Razen obratov v Sloveniji ima podjetje tudi znano žičarno na Bistrici v Rožu na Koroškem. Slike kažejo tvornice na Jesenicah, Javorniku in Dobra\i.
V krogu : Savslca dolina pri Jesenicah, v kateri leže podjetja družbe. Spodaj: Zelcxarnc na JeaenlcqG
175
Kmetska posofllnica IfublJ. oKolice r. z. z o.z. V Lfublfant, HunafaUa cesta St. 18
je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani (ust. 1. 1881.). Pri ustanovitvi so največ sodelovali slovenski mecen Anton Knez in tudi oba brata Vošnjak. Radi svoje solidnosti se je posojilnica hitro razvijala, tako da je sedaj največji zadružni kreditni zavod naše države. Hranilnih vlog izkazuje danes 180.000.000 Din, število zadružnikov pa znaša že skoro 5000, Radi svoje solidnosti in kulantne obrestne mere je imel zavod v najtežjih časih odlično vlogo v zaščiti domačega gospodarstva, enako pa tudi na našem kulturnem in socialnem polju, kajti vsako leto votira znatne vsote v narodno-kulturne luunene. Posebno pozornost je vzbudil pred kratkim dar 150.000 Din za našo univerzo.
LfuđsRa posojilnica
r. z. z n z.
V Lfublfani
MUclošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači)
sprejema hranilne vloge in dovoljuje posojila ter kredite pod najujgoduejšimi pogoji
Hranilne vloge znašajo nad 160,000.000 Din.
PiYOYaf na
»UNION«
d. d. Y Ljubljani
Pivovarna in slađama ter tovarna xa špirit in icvaa v Cpibljmni
Pivovarna je bila ustanovljena leta 1864. in producira sedaj samo v ljubljanski tovarni do 150.000 hI prvovrstnega belega in ornega piva letno, ki ga razpošilja po vsej državi v sodčkih in steklenicah. V svoji po vojni zgrajeni tovarni izaeluje tudi izboren špirit in kvas, ki sta dosegla že velik sloves.
Spodaj :
Podružnica pivovarne „Union"
v Mariboru (prej Ciitz).
176
Bakrottalc Jugoalovanaice /Jakarne v Efiibltant