Poitilna
paT&Iirana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
štev. 31.
Lato
Ce.oletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „ Posamezne številke se ra-čunljo po 75 p.
Inseratl se raSunajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beaeda 25 p.
Izhaja vsako sobofo
V Ljubljani, 5. avgusta 1922.
Nova „Obznana“.
Mi smo doživeli pod »pod svobodnim solncem« že dve »obznani«. Obe sta bili naperjeni proti komunistom in izdani v svrho obdržanja starega družabnega reda. Tako so je vsaj uradno zatrjevalo, dočim je vedelo vsako dete, da ne gre našim oblastnikom le za stari in sedanji družabni red, ampak še mnogo bolj za vzdržanje sedanjega režima, t. j. sedanjega načina vladanja.
Izključno temu »plemenitemu« namenu namreč služi tudi tretja, najnovejša »obznana«.
Tretja »obznana« jemlje na piko zborovalno svobodo. Glede »svobode« zborovanja določa namreč predloženi zakonski načrt, ki obsega v 4 poglavjih 50 paragrafov, v paragrafu 5. sledeče:
»Prepovedani so shodi v svrho manifestacij proti ustavnim oblastim v državi, ali pa da bi se izvršil pritisk na kralja, na vlado, na parlament ali pa na drugo ustanove in organe državne oblasti, da bi se ti od- * rekli kakega svojega ustavnega ali zakonitega prava, ali pa da bi se rešilo kakšno vprašanje, o katerem odloča pristojna oblast, po želji mani-festantov. Ravno tako so prepovedane manifestacije za ideale in oblike vladavine (n. pr. za republiko, op. ur.), ki nasprotujejo sedanji obliki vladavine. Udeležba pri manifestacijah, ki so v smislu ravnokar omenjenih stavkov prepovedane, se smatra kot prestopek proti javnemu redu in udeleženec bo že zaradi udeležbe same po sebi kaznovan z zaporom do 1 leta. Sklicatelji prepovedane manifestacije se kaznujejo z zaporom 1 leta«.
Zakonski načrt vsebuje še nekaj paragrafov, ki se tičejo nošenja orožja na javnih shodih i. t. d., toda ti paragrafi so v kulturnih deželah sami po sebi umljivi. Zato nam bodi dovoljeno, da se omejimo le na ravnokar omenjeni paragraf 5.
Mi, ki smo živeli pred prevratom v Avstriji, smo bili precej vajeni raznih policijskih sitnosti in seka-tur. Imeli pa smo zato zbore in shode po paragrafu 2 zborovalnega zakona, kjer se je dala povedati marsikatera bridka resnica. Dalje v Avstriji ni bilo prepovedano »manifestirati« za rešitev kakšnega političnega vprašanja v smislu želja ma-nifestantov. Kdor je živel v času borbe za splošno volilno pravico na Dunaju, se gotovo še spominja velikansko manifestacije za splošno volilno
pravico, ki jo je bilo priredilo socialistično delavstvo in katere se je udeležilo nad 250 tisoč ljudi! Vsi se tudi živo spominjamo manifestacij za Jugoslavijo v »prevratni« dobi. Vse to bi bilo po sedanjem nameravanem zakonu prepovedano! Tako se počasi pretvarjamo iz svobodnih, modernih državljanov v staroveško »podanike«, in država naj ne bo izraz moderne socialne strukture človeške družbe, ampak naj postane zopet nekaka rodbina, v kateri izvršuje vladar »očetovsko« oblast; pravzaprav še ne toliko vladar, ampak vlada. Tako so bližamo zopet tistim lepim časom, ko so n. pr. šolski ravnatelji s svetim strahom vzklikali: »Jessas, was wird denn der hohe Landes-schulrat sagen! — Joj, joj, kaj pa bo rekel visoki deželni šolski svet!« (Zlobneži trde, da še danes ni nič boljše). In ko bomo postali iz državljanov zopet podaniki, bomo sveto prisegali na znano nemško geslo izza svetovne vojne:	Aushalten, durch-
halten und Maul halten! — Vzdržati, vztrajati in jezik za zobe! Srečna »svobodna« Jugoslavija!
Zelo zanimiv je stavek, kjer se prepoveduje manifestacije za eno ali drugo obliko vladavine. Ta prepoved je očitno naperjena v Srbiji proti republikancem, na Hrvaškem proti Radiču in v Sloveniji proti vsem strankam in skupinam, ki so za avtonomijo. Pod »obliko vladavine« je treba seveda razumeti v prvi vrsti one oblike, ki se tičejo državnega načelstva (monarhija ali republika); ni pa dvoma, da bodo znali spretni »policaji« pod »obliko vladavine« podtakniti tudi obliko državnega ustroja sploh (centralizem, federalizem i. t. d.). Zato je čisto gotovo, da bodo preganjali na Hrvaškem Radičevce, in zelo verjetno je, da bodo tudi v Sloveniji poskušali .lasto-pati vneti in goreči zagovorniki centralizma proti avtonomistom.
Naša, t. j. sreča Slovencev je, da znajo pri nas vsi ljudje brati in pisati in da jim zato ni treba ravno na shodih pripovedovati, kakšne politično zahteve naj stavijo. Gibanja za avtonomijo Slovenije tak zakonski načrt ne bo ustavil — kvečjemu so bodo ljudje smejali. Zelo značilno pa je, da čutijo vlastodržci v sebi potrebo, da monarhično obliko vladavine in centralistično ureditev države postavljajo še pod varstvo posebnega zakona. Če je monarhična misel tako globoko zasidrana v srcih državlja-
LISTEK.
Povest o medalji in umorih
Tisti čas -so se začela pojavljati čudna znamenja:	ceste so škropili po
Ljubljani dvakrat na dan, godbe so igra-Ic za vsakim oglom, „Jutro“ je nehalo dopovedovati, da jc najbolj informiran list v Jugoslaviji, tekmovališča so se izpraznila in luna je sijala dolgo v noč.
Vsi so vedeli, da mora nekaj priti, a nihče ni vedel, kaj, zato so se širile najbolj nasprotne vesti: eni so pravili, da bo koncc sveta, drugi, da bodo v kratkem volitve in da bo dobila JDS vse glasove do zadnjega, tretji so na tiho šušljali, da bodo nekoga linčali, ker se je izkazalo, da ni korupten, kakor je lažnjivo trdil, drugi zopet so pravili, da izbruhne vsak čas vojska, kuga, lakota in potres, nekdo je celo javno razglašal, da je naredi! dr. Ilešič jugoslovansko maturo.
Ljudje so po noči čuli, po dnevi postopali in se trgali za liste, ki so izhajali po enkrat na dan, proti večeru pa so se zbirali na širnem zaplankanem Lattermanovim drevoredom, kjer jim je predaval dvorni svetnik Engelbcrt Gangl o „vzgojni ideji sokolstva z ozirom na konec sveta.“
In potcin sc je zgodilo nekega jutra. Janez Nesrečen, po poklicu uradnik in po prepričanju vnet Jugosloven, nekoliko že od prevrata zlasti pa izza Karlove smrti, je priletel z ostalo gručo pred pošto in se vrgel na „Jutro“. Naenkrat je obledel, se stresel in zatulil nečloveško. Ljudje so se zgrnili okrog njega in ga spraševali, kaj je, kaj je. Janez pa ni mogel dati od sebe besedo, samo kazal jc krčevito s prstom na uvodni članek „Jutra“, kjer je stalo zapisano, da so prodali avtonomisti Jugoslavijo Nemčiji. Sedaj je bilo takoj vsem vse jasno: Janez pa sc jc v svoji gro'i še spomnil, da nalašč ni hotel izmoliti
nov (bodočih »podanikov«) in če je centralizem res tako blagodejen in plodonosen, čemu potem še poseben zakon za zaščito teh dveh ustanov?!
Poglejmo sedaj še, kaj pravi vidovdanska ustava o zborovalni svobodi. V paragrafu 14. ustave beremo: »Državljani imajo pravico a) združevanja, b) zborovanja in c) dogovarjanja.«
Tako se glasi prvi stavek tega paragrafa. Jako lepo, kaj ne? Človek bi mislil, da jo pri nas tako, kakor je na Angleškem ali pa v Ameriki, kjer vsak človek lahko začne javno govoriti, kjer in koder hoče in kar hoče. Če se komu zljubi ga poslušati, je prav; če pa ne, je pa tudi prav. Tako izgleda prava svoboda zborovanja.
V paragrafu 14. vidovdanske ustave pa beremo dalje: »Natančnejša določila o tem predpiše (poseben) zakon.«
V tej določbi tiči konjsko kopito, naperjeno proti zborovalni svobodi. Vlada namreč lahko izdela zakon, ki ureja samo kake formalnosti zborovanja (n. pr. čas), lahko pa izdela in i«da tudi zakon, ki se tiče vsebine zborovanj in shodov.
Naša vlada je krenila na drugo pot, za 500 let nazaj. Z novim zakonom nas bo postavila vse pod politično kuratelo. V našo deželo pa se vračajo lepi Metternichovi časi, ko se je smel človek brigati le za lepe punčke, za dobro vince in za vse oslarije, samo Bog ne daj besede o politi-
ki in o kritiki državnih mogotcev, k! smo jih postavili mi, ki jih plačnje-mo mi, sedaj pa hočejo zrasti čez glavo nam, ki jih vzdržujemo in plačujemo!
* '
Kaj pa je cilj in namen tega zakona? S pomočjo tega zakona — in verjetno je, da bo nekaj podobnih še prišlo — hočejo priboriti sedanji vlastodržci sebi pri prihodnjih volitvah večino! V tem tiči jedro vsega vprašanja in te naravnost gorostasne zakonodaje!
Oni torej ne računajo več z zaupanjem ljudstva, ampak se dobro zavedajo, da jih more rešiti le še surova sila in nasilje.
To pa je za nas ravno tolažilno; bodrilno spoznanje, ki nas navdaja z zaupanjem, kakor navdaja naše nasprotnike spoznavanje sedanjega položaja z velikanskim strahom!
Volilci! Časi volitev so bližajo! Imeli bomo kmalu volitve v »oblastne skupščine« in v doglednem času tudi državnozborske volitve.
Volilci! Takrat pokažite, da ste možje, ki hočejo ostati svobodni državljani in nikaki »podaniki«! Glasujte takrat kot en mož za stranke ali za zvezo strank, ki ima na svojem praporju zapisane besede »Avtonomija Slovenije« in ne dajte niti enega glasu onim predpotopnim nazadnjakom, katerih državni ideal je policaj in politična kuratela. Kar sedi danes v vladi, naj se ne vrne nikdar več! Izvzet naj bo kvečjemu g. minister Pucelj!
POLITIČNI PREGLED.
A.	Domača politika.
V	parlamentu so zadnji teden rešili državni proračun za leto 1922-1923. Razprava je tekla tako naglo, da so v eni sami seji »rešili« proračune kar treh ali štirih ministrstev. Zato je razumljivo, da te številke ne bodo držale. Za časa vojske je bilo podobno: Kadar je bilo treba javiti višjim poveljstvom, koliko moštva ima stotnija i. t. d., je računski podčastnik pisal »hišne številke.« Samo da se je na videz ujemalo, pa je bilo vse dobro. Iz takih »haus-mimar« obstoji tudi sedanji državni proračun, lako delo je resnega ljudskega zastopa (parlamenta) nedostojno in nevredno.
Uradniška pragmatika. Po prvotnem načrtu bi bil imel priti na vrsto še pred parlamentarnimi počitnicami tudi zakon o ureditvi službenih razmer državnega uradništva.
Sedaj pa trdijo, da jo ta za lačno in že napol neoblečono uradništvo vele-važna zadeva zopet odložena do jeseni. Vsled novega zavlačevanja nameravajo uradniška društva 8. avgusta sklicati v Belgradu velik sestanek, kjer bodo svoje zahteve ponovili. V slučaju, da vlada ne bi pravočasno ugodila popolnoma opravičenim zahtevam državnih uradnikov zlasti glede ureditve plač, groze uradniki s štrajkom in s skupnim izstopom iz državne službe. Tak obupen korak državnih nameščencev bo ugled naše državne uprave pred svetom silno povečal! Sicer pa: kaj bi bilo, če država uradnikom zviša plače? Isto, kar doživljamo, dan za dnem v Avstriji! Povišanje plač bi moralo biti združeno s primernim povišanjem davkov, t. j. za nove stroške bi bilo treba najti tudi primerno pokritje.
O	tem pa pri našem »redu« v finan-
ob Karlovi smrti očenaša za blagor njegove duše, zatulil je še enkrat, še nekoliko bolj glasno kdt prvič, se prebil skozi strmečo množico in vihral dalje po cesti, dokler se ni srečno zaletel pod tramvaj, ki je naredil za večno konec njegovim telesnim in duševnim mukam.
Brez povelja in brez besede so romale nepregledne množice popoldne na zletni prostor jugoslovenskega sokola. Nihče ni vedel, kaj bo, vsak pa je vedel, da gre za biti ali ne biti. Nekateri so po tiho deklamirali: „SastaIa se če-tiri tabora", drugi zopet: „Seid mir ge-griisst, befreundte Scharen." Ta razlika v deklamiranju ni obetala nič dobrega in ie postala vzrok vsega zlega in hudega.
Na tribune so stopali različni govorniki znajrazličnejšimi nasveti- Eden je govoril, da jc edini spas v jugosloven-stvu in naj bi vsi sledili njegovemu vzgledu in šli v redakcijo „Jutra“, če ne za drugo, vsaj za podlistek, drugi je
vidci edino rešitev v tem, da vsi prist >-Pijo k „Orjuni“ in zaplakatirajo vso Ljubljano s plakati „ŽiveIa Orjuna“, tretji je predlagal, da naj bi sc prevedel »Martin Krpan" v jugoslovenščinri, če-nifki z najrazličnejšimi nasveti. Eden je nekdo je celo priporočal skupno romanje vsega naroda v Zaječar. Ali ploskanje jc pokazalo, da je ob koncu vseli govorov ostalo mnogo rok pri miru. In to je obetalo zlo.
Ko so se razšli po svojih bivališčih in skrivališčih, so začeli Jugosloveni zbirati orožje, „Orjunci“ zabijati okna, drugi pa mučno stikati po starih unifor mah. In zvečer so šle narodne straže skrivaj na Rožnik, in ko so videle, da se še ni bati ničesar hudega, so se zmagovito vračale v mesto, hodile po ulicah in prepevale: „Kaj nam pa morejo.“
A nenadoma je bilo konec lepe pesmi. Z Rožnika se je izdal "v dalji nekak žar, ki je lahko vse pomenil. In povrh je prisopihal še nekdo in bolj zaječal
cah ni n'ti govora, ampak drž\va bi morala izdati zopet nove množine papirja v svet. Nov papirnat denar pa ima za neizogibno posledico nov padec denarne vrednosti, ali, kar je isto, novo naraščanje blagovnih cen in novo draginjo. In to borno tifdi doživeli, in sicer prav kmalu. Edini mož, ki bi utegnil to nesrečo preprečiti, bi bil g. minister Pucelj...
Razkola med vladnimi strankami, t. j. med demokrati in radikalci, čisto gotovo ni. Tudi med centralističnimi demokrati ga ni. Tako vsaj zatrjuje glasilo slovenskih centralistov »Jutro«. V tem oziru ima »Jutro« prav. Zakaj bi se pa prepirali gospodje med seboj, ko se vendar obema strankama na vladi silno dobro godil
B.	Vnanja politika.
Sporazum z Italijo je gotov. Tako so poročali pretekli teden z uradne strani. Trajen sporazum pa to ni. Zaradi Reke bo prišlo km&lu do novih spopadov, ker reško vprašanje še ni rešeno.
V Nemčiji se je spor med Bavarci in Prusi nekoliko polegel. Ni še končan, vendar pa izgleda, da bo skupna nevarnost, ki preti Nemcem vsled vnanjega pritiska, obe stranki kmalu zopet združila.
V Avstriji stokajo dalje zaradi neprestanega padca vrednosti avstrijske krone. Ta padec jo umetno
narejen. Če bi Avstrijci hoteli, bi imeli že zdavnaj red v svojem državnem gospodarstvu. Nered vzdržujejo umetno vsled tega, da bi se izognili plačevanju vojne odškodnine. Pretekli teden je veljala ena češka krona nad 1000 nemških. To se pravi: Tisoč nemških kron je vrednih star groš.'
Italija je dobila zopet novo vlado, seveda vlado le za silo. Reda v Italiji še dolgo ne bo. Fašisti in socialisti se koljejo dalje. Neprestani štrajki pa siromaštvo in nezadov»lj-nost med ljudstvom le še povečujejo. Z ozirom na notranje zmešnjave v Italiji delajo razno bahaške izjave laških ministrov naravnost smešen vtis.
Boj za Carigrad. Grki se hočejo polastiti Carigrada in zbirajo v ta namen svojo armado v Trakiji. Grški nameri pa se upirajo zapadnoevrop-ske velesile z ene, Kemal-paša pa z druge strani. Zaradi grške pustolovščine je nastal hud spor med Francozi in Angleži,
Velike manifestacije proti vojski so se vršile ob obletnici začetka svetovne vojsko na Angleškem in v Ameriki. Take izjave za ohranitev miru pozna zgodovina še. po vsaki krvavi vojni dobi, kar pa nobene države ni oviralo, da no bi pri prvi priložnosti zopet zagrabila za puško. Tudi danes take mirovne izjave ne bodo preprečile nadaljevanja svetovne vojne.
Železnice v Sloveniji in Samostojna kmečka stranka.
Slovenci v Ameriki.
Za Slovcnce je bila Amerika pred vojno ..obljubljena" dežela. Kogar njegova zemlja ni mogla več prerediti, ^ je šel poskušat svojo srečo preko morja in marsikatera pridna slovenska roka si je v Ameriki položila temelj za svojo sedanje premoženje.
Naše izseljeniško vprašanje javnih oblasti dolgo ni zanimalo. Za izseljence so se začele n. pr. bivše avstrijske oblasti brigati šele takrat, ko so se začHe parobrodne družbe trgati za njihov prevoz. Ta skrb je bila torej bolj skrb za dobičke kakor za izseljence. Dalje so se začele oblasti brigati za izseljence tudi vsled njihovih denarnih pošiljatev v domovino, kajti izseljenci so že pred vojno pošiljali v svojo staro domo' ino milijone. Največjo skrb pa so začele ob-.asti posvečati izseljeniškemu vprašanj: tik pred vojsko, ko so izračunali, da odide vsako leto v Ameriko okroglo za >2 armadna zbora mladih ljudi...
Glavna skrb vsake države bi pač morala biti, da uredi državo tako, da imajo vsi njeni državljani dovolj kruha doma. Če pa to že ni mogoče, ne sme i obena država, svojih državljanov brez vsakega najmanjšega varstva in zaslombe pustiti v tujini. Na žalost moramo priznati, da naši slovenski izseljenci takega varstva niso bili v posebni meri deležni niti od strani Avstrije, niti od strani Jugoslavije.
Za nas Slovence pa je stvar važna še v nekem drugem orzru.
Uradna staistika ameriških Zedinjenih držav, kjer je naseljenih razmeroma rajveč naših'ljudi, izkazuje:
Slovencev (rojenih delojma že v
Ameriki)  .......................... 208.552
Hrvatov .............................. 140.559
Srbov .................................  52.208
2,436.985
731.949
Poljakov ..................
Rusov .....................
Kaj povedo te številke?
Te številke nam povedo, da živi ena petina vseh Slovencev v Ameriki!
Ta številka je za naš narodič naravnost grozna! Dvajset odstotkov našega naroda nima kruha doma, ampak si ga mora iskati na tujem in to niso ni-kaki izvržki, unipak to so naše najboljše delovne moči!
Take razmere niso zdrave in ne morejo biti zdrave! Te številke so p ; obenem najhujša obsodba našega vladnega „delovanja“.
Če bi naša vlada vodila razumno gospodarsko politiko, bi našlo mnogo tisoč naših izseljencev svoj kruh doma Znano je, da se naši ljudje navadno ne selijo v Ameriko z namenom, da bi večno tam ostali, ampak vsi si želij / tam le toliko zaslužiti, da bi mogli ° pomočjo svojih prihrankov ustanoviti si doma skromen dom. Resničnost te trditve najbolj dokazuje okolnost, da se je takoj po vojni, ko je bil prevoz še silno drag, veliko število naših izseljence vrnilo domov, a mnogo jih je čez nekaj tednov že zopet — odpotovalo nazaj! Zakaj? Rajši ne vprašujmo, vsaj vsi vemo, zakaj!
Mi se za svoje izseljence doslej nismo brigali navadno preveč. In vendar imajo slovenski delavki in „farmerji" (kmetje) v Ameriki krasne gospodarske organizacije, zelo razvito časopisje in mnogo kulturnih ustano^ ki nas moraju prisiliti, da posvetimo^^ojim rojakom
v	Ameriki največjo pazljivost. Stiki med staro domovino in Ameriko pa morajo biti uravnani tak«, da bodo naši rojaki na tujem lahko prepričani, da velja naša ljubezen njim samim in ne — dolarju!
Ta članek je izšel v kočevskem „Ra-dikalu“, št. 15. Da ne bo zopet kakih sitnosti in tožb zaradi ponatisa tega članka v našem listu, izjavlja odgovorni urednik že vnaprej, da ga nf bral.
„Komcem junija ali začetkom julija smo dobili iz Belgrada v Slovenijo pretresljivo vest, da je gospod minister Pucelj imenom kluba SKS stavil belgajski vladi ultimatum: ali železnice Ljutomer-Prekmurje, Rogatec-Krapina, Scvnica-Št. Janž, Črnomelj-Verbovslko in v zad-dnji vrsti Kočevje-Severin iz stomilijonskega posojila ali pa gredo iz vlade in Belgrada domov, enako Radičevcem. To da je minimalna zahteva samostojnih kmetov, od katere da ne odnehajo pod nobenim pogojem. Ali — ali! Gela Slovenija se je pod vtisom teh vesti vznemirila in videč že celo vrsto samih železniških prog, kako jih stresa SKS iz rokava, ki jih v resnici rabimo, lahko rečemo, prijetno vznemirila in zatonu-joča zvezda Samostojnih se je še enkrat milo zalesketala na nebu, češ, ml smo edin!, ki smo se tako energično zavzeli 7a življenske.gospodarske interese Slovenije, ne strašeč se pri tem žrtvovati za njen blagor tudi — svojih mandatov. In bilo nas je mnogo, ki smo resno verjeli tej energični potezi Samostojnih in še energičnejšlm besedam, in časopisje ki je Samostojne doslej vedno primerno ocenjevalo, je našlo za nje naenkiat simpatije, skoro občudovanje in v javnem nepoučenem mnenju Slovenije je jel pihljati za Samostojne nenavadno ugoden vetrič, ki ga je smotreno razpihoval bei-grajski ministru Puclju blizu stoječi dopisnik nekega uglednega ljubljanskega dnevnika. To je dobro vero dobrih Slovencev seveda utrdilo; v Belgrad so se jeli vsipati telegrami in deputacije gospodarskega in lokalnega značaja — vse je hotelo postati deležno zlatega dolarskega blagoslova, za katerega je zasta-vilaSKS svojo politično avtoriteto, besedo in eksistenco.
Došedši v Belgrad, pa so doživele deputacije prvi tuš, videč, da „Samo-stojneži“ za vse gorenje proge zahtevajo celih — pet milijonov dolarjev. Torej mesto pozitivnih konkretnih prog le še — številke, in sicer v primeri s progami najmanje za 50% prenizke šte-
kot zavpil: „Bratje, izdani smo! Naši nasprotniki so poiskali vse stare medalje, jih očistili in jih imajo že pripravljene. Poleg tega imajo skrivno delavnico, kjer dela osem ljudi noč in dan medalje, zlasti „Truppemkreuz“.
Spogledali so se in kolena so se jim šibila. Najstarejši med njimi pa je spregovoril: ..Bratje! Če že moramo umreti, umrimo kot junaki na polju slave. Seveda, bratje, mi nismo sami, mi imamo družine. In za te moramo poskrbeti. Vsak naj naredi po svoji uvidevnosti. • Zdravo!" In razšli so se v mesto.
Drugi dan je bilo zaposlenih v de-Javnici za medalje trideset ljudi, ki so izdelovali „vitcžki“ križec Marije Terezije". Ko je čez dva dni zopet še bolj zažarelo nebo, se je začel pomikati od nunske cerkve sprevod in na prsih vsa kega jc blestel „Truppenpreuz \ Pred pošto jc trčil ob drug sprevod, ki je prihajal po Prešernovi ulici in mu ni bilo videti začetka; bila je ena sama bleste-
vilke. Nato so zvedele, da je prekmurska proga zajamčena že po demokratih in da se računijo njeni stroški na okroglo dva milijona dolarjev. Koliko bi stale zahteve Samostojnih ni vedel nihče povedati, ker — ni nihče izračunal! Niti približno. Še dolgost od Samostojnih zahtevanih prog ni bilo mogoče s sigurnostjo ugotoviti! In na tako „podprte‘* zahteve so stavili ultimatum! Med tem jc došla Belgrad deputacija Slovencev in Hrvatov iz obeh strani Kulpe. Ta je povedala prizadetim, da pot iz Kočevja iia Severin-Vinico in Vrbovško ne pel e ir. Slovenije k morju, ampak na Karlo-vac in Ogulin! Med tem se je zvedela, da bi se Samostojni zadovoljili cv. tudi s tremi milijoni dolarjev — predstoječi fiasko Samostojnih je bil viden in dept.-tacije so ogorčeno zapuščale Belgrad di. Slovenci s tako taktiko v Belgradu ie borno pridobili niti na ugledu niti ni železniških progah, je bilo jasno.
Klub Samostojnih jc kmalu nato kapituliral ter ostal še nadalje v vladi. Na zunaj si je kril vsaj za silo pri nepoučenih svoj popoln umik s tem, da je od vseh zahtev, ki jih je stavil ultimativno na vlado, prišlo v t<*skt zakona, da se progi Kočevje-Vrbovsko in Št. Janž-Sevnica zgradita — ob prihodnjieni investicijskem posojilu, Rogatec-Krapino pusti vlada lahko trasirati ako hoče, Črnomelj-Vrbovsko se pa niti omenja ne, pač pa se da za že davno predvideno prekmursko progo kot zahtevo slovenskih demokratov (Dr. Kukovec!) dva milijona dolarjev. „Samostojneži“ niso torej dosegli drugega kot uspeh na papirju za obliž in —lažjo kapitulacijo.
Ta epizoda Samostojnih kaže, da ti ljudje nimajo nikakega gospodarskega programa za Slovenijo, ker se love na slučajih, pa tudi z vlado, v katero so vstopili, nobenega pozitivnega pnkta glede Slovenije, ampak, da sede v vladi pač le za to, da so — notri. Love torej slučajne muhe in drobtine m kot smo videli, tudi teh ne dovolj pripravljeni. Odtod blamaže. Zalibog so to blamaže Slovencev. Pri tem iz obzirnosti puščamo vprašanje odprto, če je bilo faktično in lojalno pravilno, pasti svojim tovarišem na vladi na tak način v hrbet."
„Potrošačke“ zadruge.
„0 potrošaekih" zadrugah smo prejeli iz uradniških krogov: Neki vladat' je rekel nekoč: Ovce se striže, ne pa iz kože devlje. To pa, kar namerava vlada zopet z uradništvom, se pravi dcvati ljudi iz kože. Ni še dolgo tega, kar smo morali uradniki plačati za „Samopo-trtoč" 200 K poleg mesečnih odtegljajev, a že zopet nam preti vlada z novim odi-njem. Uradništvo, koliko časa se boš dalo še skubiti? Vsak uradnik ve, kai se pravi vzdrževati danes pri neprestano rastoči draginji samo ženo in enega otroka. In zdaj ti pride vlada in z brezprimerno brezobzirnostjo hoče nasilno, proti volji uradništva odtegniti od draginjske doklade mesečno 10 odstotkov, češ, da tako olajša breme dr-
žavi v prihodnjosti, ker se bo z denarjem ustanovila neka „nabavljačka“ zadruga. To je že več kot čifutsko odiranje. Še danes ne vemo, kaj je z našim de-rarjem, ki nam je bil šiloma vzet pod firmo ..Samopomoči". Namero vlade ne moremo označiti drugače kot nemoralno! Mi nismo ne otroci in ne norci, di bi morali biti pod kuratelo in kdor ga nam po sili, proti naši volji krati, zanj ima kazenski zakonik posebno označbo. Vlada naj uredi „nabavljačko“ zadrugo na svoje stroške in na svoj riziko! Čs bo blago dobro in poceni, ga bomo kupovali, če ne, pa ne! Za naše bore par. se pa ne bodo mastili beogradski čifuti! Uradništvo, na noge, ne daj se dalja skubiti! — Eden za mnoge.
Dnevne vesti.
ča vrsta „vitežkih križev Marije Terezije", ki so jih nosili udeleženci na na čin županske verižice.
In začeli so sekati glasovi iz obeh sprevodov: ..Izdajalci, hinavci" itd. Na ■ enkrat je zavoil nekdo .Jerusalem ist nicht weit von Bethlehcm", ko sta sc zaletela sprevoda drug v drugega in je nastal tak pretep in poboj, da svet še ne pomni takega. Po zraku so leteli prsti, ušesa, nosovi, lasje, čevlji, škornji, na dalje in drugo ter so se razlegali po mestu taki glasovi, da jc ves preplašen priletel na kraj morije ravnatelj zverinjaka iz Tivolija. In pretep jc bil vedno bolj divji, zlasti ko so okrog polnoči posegle vmes po nasvetu „kolesa se stara" tudi ženske.
Ko je posijalo drugi dan solnce na krvavo ulico, so se zbrali živi prebivalci Ljubljane na kraju nesreče in ede.i je deklamiral:	..Pokopana pod zidov-
jem", drugi pa je bral uvodni članek „Jutra", da je državni proračun sprejet.
P. t. gospodo dopisnike prosimo potrpljenja. Gradiva jo mnogo.
Dobri makaroni. V neki večji garniziji so imeli še lepo zalogo makaronov, ki jih jo pustilo v Srbiji še avstrijsko vojaštvo 1. 1918* Dolgo se ni nihče brigal za to blago. Ko pa se je začelo kvariti in smrdeti, so začeli deliti makarone vojakom. Gnusno jedi seveda nihče ni jedel, ampak vojaki so metali makarone na dvorišče, na veliko veselje poveljnikovega preši-ča. Toda tudi tega je doletela ista usoda kakor vojake, ki so jedli makarone
—	zbolel je pujs, težko zbolel. Pokličejo zdravnika, ki jo takoj ugotovil pra-
vi	vzrok in glej čuda! naslednjega dne je bilo nadaljnje izdajanje makaronov na moštvo prepovedano! Tako jo poveljnikov pujs rešil zdravje okoli 2000 vojakom. (Po belgrajski »Politiki«).
Dober ukaz. Finančni minister jo takoj po sprejetju državnega prora-
čuna za 1.1922. ukazal vsem državnim oblastim, naj začno takoj pripravljati gradivo za sestavo proračuna za 1. 1923. Ta ukaz je jako umesten, že zaradi tega, da bo državno gospodarstvo vendar enkrat že prišlo v red. Na neko silno važno okolnost je pa gospod finančni minister pozabil. On namreč ni povedal v svojem ukazu, kakšno vrednost krone naj podrejeni državni uradi vzamejo za podlago svojih računov! To je pa zelo važna stvar. Mi smo n. pr. ravno ob priliki razmotrivanja razmer glede bolnišnic v Sloveniji doživeli slučaj, da je primanjkljaj nastal zaradi tega, ker so vzeli, za proračunsko podlago za 1. 1922. vrednost krone iz 1. 1919! Leta 1919. je bila krona še trikrat toliko vredna kakor t 1922. in zato se je dobilo tudi za 1 krono 1. 1919. skoro toliko blaga kakor 1. 1922. Danes velja 100 naših kron v Švici okoli 1 frank in 60 centimoT — koliko bo veljalo
1 (X) naših kron čez 1 leto? To bi bil moral g. finančni minister svojim uradom povedati, če ne, bo zopet cel državni proračun ena sama velika prazna — številka! Mi bi našim oblastim svetovali, naj vzamejo za podlago svojih računov in proračunov vrednost naših 100 kron enako 50 centimov. Potem se mogoče ne bodo zmotili. Z drugimi besedami:	Računajo
naj, da bo čez 1 leto veljalo kilo sladkorja 200 kron, mast ‘250—300 kron,
1 jajce 20 kron itd. Pri nas je že tako: Če je suša, se vse podraži zaradi suše, če pa dežuje, se vse podraži zaradi povodnji in gnjilobe.
Kočevarji in Pncljeva železnica. Ko so Kočevarji zvedeli, da jim je pridolfll g. minister novo železnica, so po vseli pivnicah veselo prepevali: „Jetzt fahr jiir’ v/ieder Eisenbahn — Hurraaaa. jucheeee — Um fiinfzig Phennicheeee!"
Danes meni, jutri tebi! Tako je .stalo in menda še stoji zapisano nad vhodom na staro ljubljansko pokopališče pri sv. Krištofu. Ta napis bi moral stati tudi nad vhodom raznih bank. Pred nekaj tedni so vzdignilo mnogo prahu v javnosti obdolžitve ravnatelja Jadranske banke g. Ka-inenaroviča na demokratski naslov. Danes pa ima g^Kamenarovič še hujšega vraga za vratom. Laški listi namreč poročajo, da je poskušala Jadranska banka v Trstu na »prevaran način« iz laške državne blagajne »potegniti« nekaj lepih milijonov lir. Tako gre na svetu:	Enkrat	se	smejo
eden, potom pa drugi.
Proračun za ministrstvo pošte. Ko so razpravljali v parlamentu o proračunu za ministrstvo pošte, jo rekel opozicijonalni poslanec Barič: »Pošta je za nič, torej ni vredno o nji govoriti!« — Nato gromovit smeh in
—	proračun je bil sprejet... Pa naj še kdo reče, da je nastal med vladnimi strankami razkol!
Kaj obeta vsaka vlada? Vsaka vlada obeta, da bo 1) ustavila tiskanje novih bankovcev, h) da bo dvignila produkcijo, c) da bo število urad-ništva znižala in d) da bo začela varčno gospodariti. — Kadar pa vlada pade, vidimo 1) da se bankovci tiskajo v vedno večjem številu, b) da produkcija, pada, c) da je uradnikov vedno več in d) da zapravljivosti ni ne konca ne kraja. — Potem pride nova vlada in vse se ponavlja.
Ministrske plače. V belgrajski »Republiki« čitamo sledeče podatke
o	dohodkih gg. ministrov: »a) Redna plača znaša dnevno 30 dinarjev; b) posebna doklada, ker so ministri izjavili, da niso državni uradniki, znaša 200 dinarjev dnevno; c) uradniška draginjska doklada, ker so ministri izjavili, da so državni uradniki, znaša 90 dinarjev na dan; d) kot poslanci imajo dnevno 180 dmarjev. Skupno: 500 dinarjev ali 2000 kroh dnevno, ali GO tisoč kron mesečno ali 720 tisoč K na leto. — Če pa računamo, da velja cekin za 20 kron okroglo 1000 sedanjih papirnatih kron, vidimo, da prejemajo naši gospodje ministri letno okoli 15 tisoč zlatih kron, kar je za take gospode jako malo. V Avstriji je prejemal minister letno okrog 40 tisoč zlatih kron. V Belgradu danes dobro poznajo to razliko in upati je, da se bo priznani energiji g. ministra Puclja posrečilo tudi v tem.oziru napraviti red.
Vojaki — razbojniki. V glasilu vladne radikalne stranke »Balkan« čitamo: »Resnica je, da živi v sredini Belgrada (!!) razbojniška tolpa, ki jo izvršila v^prestolnici že nebroj raz-bojništev m tatvin. Samo v eni noči je izvršila 4 razbojniške napade. Čla-ni te razbojniške tolpe so sami vojaki belgrajske garnizije. V neki noči so ti »možje« srečali ob Savi dva Bel-grajčana, jih napadli in zvezali in jima pobrali ves denar. Nato so jih s puškinimi kopiti tako obsuvali, da sta reveža nezavestna obležala.« — In potem se čudimo, kakšne razmere ■ vladajo v Črni gori ali pa v Maeedo-niji, če se že v glavnem mestu kraljevine SHS gode take lepe reči!
Pozor, gospodje tihotapci! Nedavno smo čitali v listih, da je bila obsojena velika trgov, tvrdka Hahn v Osjeku na milijonsko denarno kazen zaradi tihotapstva svile. Naložene ji milijonske globe pa tvrdka ne bo plačala. V Belgrad je namreč pri-
šel osješki advokat dr. Agular, ki je baje sporazumno z bivšim generalnim ravnateljem carine g. Savo Ku-kičem »udesil«, da ne bo treba nič plačati! Vi boste gotovo radovedni, kako se da taka stvar »udesiti«? Nič lažje kot to. Že v bivši Srbiji je bilo mnogo tihotapcev, in carinske oblasti so jim nalagale silne globe. Besedilo dotičnega odloka oziroma obsodbe pa je bilo, seveda nalašč, sestavljeno tako, da po paragrafih ni držalo in obsojenec je imel vsled tega možnost, da se je prav lahko pritožil na državni svet, ki je obsodbo seveda zaradi »pravnih« pomanjkljivosti razveljavil. Nove obsodbe pa carinska oblast ni izdala »z ozirom na oprostilno razsodbo najvišjega sodišča« in tihotapec je bil — oproščen! Da je v besedilo prvotne obsodbe vtihotapljena »pravna napaka« »nekaj veljala,« je samoposebi umevno.
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, bodo začeli graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden.
Državni proračun in kmetijstvo.
V	proračunu so predvideni državni izdatki na korist kmetijstva v znesku 100 milijonov dinarjev. Ta svota je v primeri z izdatki za armado in z izdatki za druge upravne stroke naravnost smešno nizka. A še od te svo-te jo predvideno za prečanske kraje jako malo. Poslanec Rebac je izračunal, da odpade od te svote na 100 prebivalcev:	v	Srbiji	1100 dinarjev, v
Črni gori 1600 dinarjev, v Sloveniji pa 900 dinarjev. Na Hrvaškem in v Bosni odpadejo na vsakih 100 prebivalcev še manjši zneski.
Načelstvo »Osrednjega urada« bolniškega in nezgodnega delavskega zavarovanja v Zagrebu je na svoji predzadnji soji določilo plačo svojemu predsedniku, ki znaša dnveno 400 Dinarjev. Potem je razpravljalo o ukinitvi nameravane zgradbe v Ljubljani. Kakor znano, se je dosegel sporazum, da se zgradba zmanjša. Če bo držali
Sprememba v predsedništvu delavske zavarovalnice v Ljubljani. Vsled novega centralističnega zakona o socialnem zavarovanju delavstva, je vlada imenovala nqvo načelstvo, ki se je 1. t. m. konstituiralo. Predsednik je postal delegat »Zveze industrijcev« g. dr. Adolf Golia. — To mesto je zavzemal doslej v Sloveniji vedno le zastopnik delojemalcev. Tudi v tem oziru se je nekaj doseglo«, bi rekel g. predsednik »socialističnega« kluba v Belgradu.
Državno uradništvo čaka že dolgo na svojo novo službeno pragmati-ko. Demokrati jo obljubljajo. Pragmatika naj bi bila za vso državo ena. Mi ponavljamo, kar smo rekli o tem že lani osorej, da te pragmatike ne bo in da je uradništvo naivno, ako jo res pričakuje v danih razmerah. Uradništvo je danes popolnoma odvisno od strank, ki so v vladi. Tega vrabca pa zlasti srbijanske stranke ne bodo dale iz rok s tem, da bi uveljavilo pragmatiko, po kateri bi bilo uradništvo strankarsko neodvisno. Pri nas bo prišlo, kakor je v Srbiji, da bo namreč imela vsaka politična stranka svojo uradniško garnituro. Kdor noče verovati nam, naj veruje pa demokratom ali pa »samostojnim« kmetom! Uradništvo čakajo še težki dnevi.
»Združenje slovenskih avtonomistov.« Načelstvo je imelo sejo pretečeni četrtek. Sprejeli so se novi člani. Svoje somišljenike prosimo, da agitirajo za naš list in pridobivajo novih članov. Tudi prosimo za dopise iz domačega kraja. Jeseni se naš list znatno poveča in uredništvo preosnuje. To pa bo mogoče le, ako naši somišljeniki dovolj no list podpro. Vsaka slovenska hiša naj ima »Avtonomista«. Brez žrtev ni dela in tudi vspeh ni mogoč. — Načelstvo.
(Iz oddelka »I«). V ministrstvu prosvete obstoji poseben oddelek »I«. Naloga tega oddelka je, da preskrbuje vse šole v državi z učili, z opravo in s kurjavo. Načelnik tega oddelka ima poleg običajnih draginjskih doklad osnovne letne plačo 7000 dinarjev. Ta oddelek je z aktom »I Br. 4003« (številka 4003 oddelka »I«) od meseca maja zahteval od vseh ravna-
teljstev belgrajskih gimnazij, da napovedo, koliko drv in premoga bo potreboval vsak učitelj za prihodnje leto, češ da jim bo ta oddelek preskrbel vse boljše in cenejše kot oni sami. Veselo so se oddahnili gospodje profesorji, vsaj so bili prosti ene zelo
Včasih je teklo življenje silno mirno in gladko. Kmet je delal na polju leto za letom približno na enak način, redil je živino, gojil sadno drevje in vinsko trto in na jesen je prodajal svoje pridelke skoro vedno po isti ceni. Cene blaga so bile tako-rekoč stalne in če se je kakšna stvar podražila za 1 krajcar, je bilo že silno tarnanje in stokanje v celi deželi!
Danes so se razmere silno predrugačile. Danes se cena raznih pridelkov izpreminja skoro vsak dan, to pa ne za 1 krajcar ali za 1 krono, ampak razlike znašajo kar po 10, po 100 ali pa še več kron. To ljudi plaši in bega, da se že komaj spoznajo v vrtincu menjajočih se cen.
Odkod ta izprememba!
Pred vojno smo imeli stalno denarno vrednost. Razmerje med razpoložljivo količino blaga in razpoložljivo količino (zlatega) denarja je ostalo skoro vedno isto. Izpremembe so bile sicer tu, a bile so tako malenkostne, da so prišle do občutne veljave le pri zelo velikih svotah.
Omeniti moramo pa še eno okol-nost, ki je znatno uplivala na stalnost cen. Bivša Avstrija je bila država, v kateri so bile zastopane i velike industrijske i velike agrarne dežele. Izmenjava blaga se je vršila brez carinskih težav in blago se je plačevalo z istim denarjem.
Danes je to vse drugače. V Jugoslaviji imamo zelo malo industrije. Večino industrijskih predmetov, n. pr. poljedelsko orodje, obleko, usnje, itd. moramo kupovati iz drugih dežel, kakor prej. Toda danes so te dežele deli tujih držav, ki imajo, drugačen denar kakor mi. Vrednost tujega denarja napram našemu denarju je pa vedno silno različna zaradi tega, ker je danes v celi Evropi razširjeno gospodarstvo z nestalnim papirnatim denarjem, dočim je bilo prej razmerje tujega zlatega denarja proti avstrijskemu zlatemu denarju precej stalno.
Razmerje med vrednostjo tujega in našega denarja pa naši kmetje no vpoštevajo dovolj, ker so vajeni »od njega dni« na neko stalnost, ki pa je danes že zdavnaj izginila.
Kje pa se odloča in določa medsebojno razmerje raznih vrst denarja? To razmerje se določa na borzah.
Na borzah Se z denarjem trguje Za borzo je denar trgovski predmet kakor vsak drugi. Borzijanci vpošte-rajo vse mogoče okolnosti, ki pridejo v poštev za določitev denarne vrednosti to ali one države in na podlagi teh okolnosti določijo vsak dan vrednost raznih vrst denarja.
Take okolnosti so n. pr.: Državni proračun, potem visokost izvpa in uvoza, notranji red ali nemiri, stalne ali menjajoče se vlade itd. Kjer imajo v državnem gospodarstvu red, tam imajo tudi kredit in vsled tega se zaupanje v denar take države dvigne in z zaupanjem vred seveda tudi vred-
Razstava vrtnarskega društva v
Mariboru. Kakor smo že večkrat omenili na tem mestu, tvori razstava vrtnarskega društva del pokrajinske obrtno razstave. Radi tega naj vpo-šljejo vrtnarska podjetja svoje oglase za razstavni katalog — v kolikor se še to ni zgodilo Odboru pokrajinske obrtne razstave oziroma pooblaščenemu oglas, zavodu R. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 16. Opozarjamo pa vse interesente, da se sprejemajo oglasi za katalog samo še do 1. avgusta. Zato naj nikdo ne zamudi tega roka, ker se pozneje ne morejo več sprejeti in uvrstiti v katalog.
težke skrbi. V oddelku »I« so pisali, pisali in zopet pisali, nazadnje pa so odpisali gospodom ravnateljem na sledeči način: Akt vam vračamo. Istočasno vas obveščamo, da se pobrigajo gospodje za drva in premog sami!«
nost. Države, katerih prebivalstvo več proda (izvozi) kakor pa samo potroši (uvoz), razpolagajo gotovo s prihranki v blagu, torej je denar takih držav več vreden. Tako špekulirajo borzijanci pri določitvi vrednosti raznega denarja.
Ker ini danes živimo obdani od sosedov, ki z nami vred ne tvorijo več skupne države, ampak imajo vsak svoj poseben denar, zato moramo skrbno zasledovati vrednost raznih, zlasti nam sosednih denarnih vrednot. V časopisih najdemo dnevno vrednost denarja med »borznimi poročili.« Te številke so jako važne tudi za kmeta. Naj pojasnimo stvar na nekaj primerih.
Kmet na Dolenjskem ima sorodnike v Ameriki, ki mu pošlje večkrat par dolarjev, recimo 100. Kaj naj naredi ta kmet: Ali naj takoj zamenja ves denar, ali naj počaka? Tisti kmet, ki zasleduje »borzna poročila« in politiko, bo kmalu uvidel, ali bo dolar še »skočil« ali ne. Če misli, da bo še »skočil«, bo zamenjal le toliko dolarjev, kolikor pač trenotno potrebuje denarja, ostanek bo pa pridržal. Če pa misli, da cena ne poskoči več kvišku, bo prodal vse naenkrat.
Ali pa: Kmet bi rad kupil obleko. Blago dobimo navadno iz Češkega. Zato je zanj važno vedeti, kako »stoji« češka krona napram naši. Čo misli, da sc bo naša krona n. pr. v enem letu proti češki dvignila, da bo torej češka krona cenejša postala, bo raje še nekoliko počakal, ker bo dobil v tem slučaju blago cenejše. Če pa misli, da bo češka krona napram naši zrastla (kakor je n. pr. v zadnjem času), bo kupil takoj, in ne bo čakal na novo »draginjo.«
Isto velja glede prodaje poljskih pridelkov. Če smatra na podlagi borznih poročil, da bo vrednost našega denarja padla, bo zahteval za svoje blago več, ali pa bo za izkupiček takoj kupil drugo blago in ne bo hranil denarja, čegar vrednost se vedno zmanjšuje. Če pa misli, da se bo denar dvignil, bo ravnal seveda drugače.
Ravno tako bo pameten kmet zasledoval tudi cene raznega blaga v tistih deželah, kamor mi svoje blago navadno prodajamo, in pa vrednost denarja tistih dežel ter jih primerjal z našimi. Če n. pr. kmet ve, da velja v Trstu kilogram govejega oiesa 10 lir in velja 1 lira 14 kron, bo znal izračunati, da velja kilogram mesa v Trstu 140 kron. Kdor zna to izračunati, bo prav energično pognal kupca izpred hiše, ki mu ponuja za vola za
1	kg žive teže kakih 20 kron! (Odra-čunati je treba tukaj seveda carino in voznino).
Takih primerov bi lahko našteli še mnogo, a naj zadostujejo le ti, ker že iz teh vsak kmet lahko razvidi, da mora danes tudi kmet zasledovati mednarodne blagovne in denarne čete, če noče trpeti škode.
Nagrada za najlepše okrašeno okno ali balkon. Razstavni odbor naznanja, da bo za časa razstave (od 8. do 17. sept.) hodila po mestu posebna Komisija, ogledovat s cvetlicami okrašena okna in balkone. Strankam, ki bodo imela najlepše okrašena okna se bodo doposlale posebej v to svrbo izdelane diplome. Za najlepše okno pa se bo priznala najlepša nagrada. Pričakujemo, da bodo vrle Mariborčanke med’ seboj pridno tekmovale.
Vsem vrtnarjem in razstavljal-cem priporočamo, naj pridno negujejo za razstavo določene vrtne pridelke in naj animirajo v tem smislu tu-
Gospodarstvo.
Kmetje in borza.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
di druge vrtnarje, ki se morda še niso prijavili za razstavo. Prijave se še vedno sprejemajo. Vsi tozadevni dopisi naj se pošljejo na naslov: L. Kegel, vrtnar na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Obrtniški kongres ob priliki po-Arajinske obrtne razstave fe vrši dne 10. septembra 1922. ob 10. uri dopoldne. Lokal objavimo še pravočasno. Vse predpriprave za ta kongres je prevzelo Slovensko obrtno društvo v Mariboru. — Poživljamo vse L vsa-Jtega posameznega obrtnika \i cele naše države, da se tega za vse važnega in velepomembnega obrtniškega zborovanja zanesljivo udeleže. Vsa obrtna društva opozarjamo in prosimo, da že danes začnejo pripravljati in zbirati materijal, tako, da bomo lahko stvarno in točno obravnavali vse obrtniške zadeve. Čim večja bo udeležba tem večji bo uspeh. Obrtniki, pridite polnoštevilno!
Razstava vajeniških del. Opozarjamo ponovno vse mojstre na razstavo vajeniških del. Dajte svojim vajencem priliko, da izvrše primerno delo za to razstavo. To ne bo le v korist Vašim vajencem, ampak v čast
Vam samim, ker s tem sami pokažete svojo zmožnost, da ste dobri mojstri in vešči vzgojiti zdrav obrtniški naraščaj. Prijavnice je vposlati pravočasno razstavnemu odboru. Opozarjamo ponovno, da je razstava vajeniških del brezplačna. Brez prijavnice ni mogoče dodeliti prostora. Najboljša vajeniška dela se bodo nagradila.
Delo na razstavnem prostoru pridno napreduje. Če ne bo nobenih nepredvidenih ovir in če bodo vsi raz-stavljalci z dopošiljanjem razstavnega blaga točni, bodo vse predpriprave do otvoritve izvršene. Zato prosimo vse razstavljalce točnosti!
Popust na železnici uživajo vsi obiskovalci razstave ki se izkažejo z legitimacijami z znakom, ki se te dni razpošljejo. 50 odsto popusta velja tudi za razstavno blago, če je naslovljeno na: razstavni odbor pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
Dovoz razstavnega blaga. Ponovno opozarjamo vse razstavljalce, da mora biti razstavno blago najkasneje do 3. septembra na razstavnem prostoru v svrho razvrstitve na dodeljenih prostorih. Pozneje došlo razstav-
no blago je izključeno od cenitve.
Ocenitev razstavnega blaga in podelitev diplom oz. nagrad. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obrtno in trgovske zbornice v Ljubljani in Zagrebu, ter potrebnih strokovnjakov. Vsi razstavni predmeti se ocene tik pred otvoritvijo razstave, tako, da ne bo nobenemu članu znan producent, vsled česar je izključen vsak očitek pristranosti. Oceni se pa samo ono blago, ki dospe pravočasno na razstavni prostor, to je najkasneje do 3. septembra. Zato naj zunanji razstavljal« odpošljejo svoje predmete p ravočasno.
Vrednost denarja. V Švici velja 100 naših kron povprečno 1 frank 62 centimov. Krona se je torej trenotno nekoliko dvignila, vendar v poučenih krogih ne verjamejo, da bi ta dvig bil trajen. Takoj po sklepu ameri-kanskega posojila se je naša krona vzpela v Švici nad 1 frank 70 centimov, čez dva dni pa jo začela zopet padati in vsi znaki kažejo, da bo še padala. To pomeni, da bodo blagovne ceno rastle. — V Zagrebu je pa velja-
lo 2. avgusta: 1 dolar okroglo 333 K,
1	češka krona H kron, 1 lira okrog 14 kron. Tuje vrednote so se torej znatno dvignile. Padle so le avstrijske krone in nemške marke. 100 avstrijskih kron je vredno komaj 65 naših vinarjev. Avstrijska krona pa bo še znatno padla, ker v Avstriji natisnejo dnevno za nekaj miljard novih bankovcev.
Žitne cene. Cene žitu v Vojvodini so bile pretekli teden povprečno sledeče: pšenica 1580 kron za 100 kg, koruza 1260, pšenična moka št. 0 pa po-2250 kron. Te cene so borzno cene. V resnici pa so cene znatno višje. Kdor hoče dobiti blago v resnici, mora plačati pšenico po 1700 kron za 100 kg.. Kakor vse kaže, se bodo cene še dvignile. Poročila iz Belgrada, ki vedo povedati, da bo v naši državi letos mogoče izvoziti okoli 150 tisoč vagonov raznega žita, smatrajo za pretirana. Tako dobre letine nimamo, ampak bolj srednjo.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ: — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Kapital: K ZD,000.000 ] Slov. eskomptna banka | Bezam o> rep K 6,
500.000
Podružnice:	T	SuitiSm««« CnlatnkllMNnfPI llflPEs	1	«a«	bančne posle
najtočneje in najkulantneje
Noto mesto, laket, Sloiujgradet. LjlibljBRB, u€lBnbliryOP3 UHCS Št. 1.
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
I
i
B
Teodor Horn, Ljubljeno
Poljaraska cesta st. 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kieiuarskth in vodovodnih
Instalacijskih del kakop tudi
zn pokrivanje atreh.
Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine.
■g ■BBBaaBanaBBBn
H
lil Sli ste se že naročili na rešijo “ Javi Zapiski"?
H
Popolnoma -varno naložite svoj denar v
HZ9JEHHI POSOJILNICI . II LJUBLJANI
r. SE. SE O. SE.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/0 brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 '/2 °/o-
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 5 V4 °/o» na dobo pol leta po S'/2%•
Oblaeilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en groš en detail.
*«r zgoij prvovrstni eeški in angleški izdelki
Skladišče v „Kresiji“, Lingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici št. 5. Podružnica v Somboru (Backa), Aleksandrova uliea št. 11.
 -------------------- Upoštevajte	pr*i	nakupih.	-..........   —
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja Iz slovenskih premogovnikov
PST* ve8enjskB9 šentJaiBsški in ir»hov@8jski
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čeknsintaiSki in angleški koks za lisam in domačo uporabo, kasaški premog in črni jsrenig.
Saslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG i. 0. Ljubljana, Nunska ulica I.
Manufakfurfti oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJAHA, Dunajska cesia štev. 29	na*	dverišču
Velilia zaloga sito za mcšhB in ženske pbiefes, najlepša izbira ssalomtaesa spsdnjega perila zamaške, žetisHe in otrabž in seliba zaloga usnja, cevi jen na drobno in debelo.
mmnuunmmmmmmnnmmmmmmmmmmmmmmmmmuunmmmmnmmmMmummmmmmmumm
M	'	®
1 Zadružna gospodarska banka d. d. i
Ljubljana, Dunajska cesia št. 38/1.
Telefon št. 21.
Telefon št. 211.
m
m
m
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
   " = Kapital in rezerve skupna z afilacijami č®z K 50.C OO.OOO.
Podružničen Dj^kouo, Maribor, Sarajevo. Sombcr, S»tit, Šibenik. Efecpnitorsi B^ed.
B
Interesna skup- gg
H
no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu   m
Daje trgovske kredite, eskomptira-menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod mjugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije, g
IBBB!