marija mojca Peternel KNJIGE ZA GOROHODCE Prvi Planinski vodniki na slo l venskem Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 1 23. 11. 2020 11:19:45 KNJIGE ZA GOROHODCE Prvi planinski vodniki na Slovenskem Avtorica: Marija Mojca Peternel Recenzenta: Matija Zorn, Janez Mlinar Lektorirali: Polona Krajnc, Milena Sevšek Potočnik Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Marko Pernhart: Triglav (vir: Wikipedija) Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavstiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2020 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 14,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca Knjiga je izšla s podporo Planinske zveze Slovenije. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603962 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=37503235 ISBN 978-961-06-0394-8 E-knjiga COBISS.SI-ID=37629187 ISBN 978-961-06-0396-2 (pdf) Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 2 23. 11. 2020 11:19:45 kazalo PETER MIKŠA: PREDGOVOR 5 Uvod 7 TURISTIKA, TURISTI IN VODNIKI 13 PreGled avtorjev 21 Imena avtorjev, po katerih se danes imenujejo planinske koče 21 Drugi avtorji 25 zUnanja PodoBa 45 cene vodnikov 51 jezikovna PodoBa 53 vseBinska analiza 57 Odnos do zgodovinskih dogodkov 58 Odnos do gospodarskih razmer 62 Odnos do prebivalcev 66 Odnos do nacionalnega vprašanja 70 Odnos do planinske opreme 73 drUGa vseBina 79 Seznami in imeniki 79 Pesmi 85 Oglasi 89 Oglasi planinskih koč 89 Drugi oglasi 90 SKLEP 95 POVZETEK 99 ZUSAMMENFASSUNG 101 ABECEDNI SEZNAM VODNIKOV (1870–1914) 103 VIRI IN LITERATURA 107 IMENSKO KAZALO 119 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 3 23. 11. 2020 11:19:45 Kratice BBU – Pliberška rudarska zveza DuÖAV − Deutsch und österreichischer Alpenverein FF – Filozofska fakulteta (Ljubljana) KC – Knjižnica Celje NM – Narodni muzej (Ljubljana) NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana) ÖNB – Österreichische Nationalbiblithek (Dunaj) PZS – Planinska zveza Slovenije SK – Slovanska knjižnica (Ljubljana) SPD – Slovensko planinsko društvo ZZ – zasebna zbirka Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 4 23. 11. 2020 11:19:45 5 PredGovor Slovenci smo skozi stoletja do gora razvili svojstven odnos, ki se je utrjeval od 19. stoletja dalje, zato so se gore usidrale v slovensko narodno identi-teto. Z gorami povezane vsebine smo vpeli v številna področja narodove-ga delovanja, Triglav pa postavili kot narodni in prek grba ter zastave tudi kot nacionalni simbol. Hoja v planine oziroma planinstvo je danes del slovenske narodne identitete in pravi slovenski nacionalni šport. Slovenske gore in hribe vsako leto obišče skoraj dva milijona obiskovalcev, ki imajo tam na voljo skoraj 2000 označenih planinskih poti s skupno dolžino več kot 10.000 kilometrov; za prenočevanje, počitek in okrepčilo pa mrežo planinskih postojank s 181 kočami, zavetišči in bivaki s približno 7400 ležišči. Velik pomen za dojemljivost in dosegljivost kulturnozgodovinskega sporočila o pomenu gora za Slovence ima planinska literatura. O gorah Slovenci radi pišemo, in to že od začetka 19. stoletja. Od leposlovja, poglobljene literature, povesti in mitoloških zgodb, otroških, družinskih, pohodnih, turnosmučarskih in alpinističnih vodnikov do knjig, v katerih prevladujejo estetske fotografije gora v različnih letnih časih ali fotografije iz zraka. In še bi lahko naštevali. Če se za trenutek pomudimo pri alpinizmu kot športni zvrsti, ugotovimo, da tudi med športno literaturo najdemo največ knjig o alpinizmu in podvigih, povezanih z njim. Pa bi, glede na uspehe nekaterih športov v preteklosti in danes, lahko bilo tudi drugače. Planinska literatura se je najprej pojavila na straneh časnikov, koledarjev in revij, potem šele v knjižni obliki. Najprej se je pojavila v nemščini, šele pozneje Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 5 23. 11. 2020 11:19:45 6 Peter mikša: PredGovor v slovenščini. Od začetka so bile v slovenščini bolj kot praktični vodniki zanimive leposlovne predstavitve gora. Ker pa se je gorski turizem v Alpah v drugi polovici 19. stoletja zelo razširil in zajel tudi današnji slovenski vzpeti svet, se je zaradi množičnosti pojavila potreba tudi po specifični planinski literaturi – po planinskih vodnikih. Gre za zelo kompleksne knjige, ki poleg temeljnega besedila, ki že samo po sebi nosi veliko različnih podatkov, pogosto vsebujejo tudi veliko fotografij, skic, zemljevidov, vrisanih smeri poti itn. Tovrstni vodniki so v 19. in v začetku 20. stoletja obiskovalcem gora precej olajšali njihovo obiskovanje, predvsem pa so omogočili, tako kot to omogočajo sodobni planinski vodniki, kakovostno pripravo na planinsko turo. Na Slovenskem so se prvi planinski vodniki v knjižni obliki – seveda v nemščini − začeli pojavljati v 70. letih 19. stoletja, v slovenskem jeziku pa je prvi izdani planinski vodnik datiran v leto 1894. Danes nam slovenski knjižnično-informacijski sistem (COBISS) v svoji bazi ponuja več kot 500 enot pohodniških, planinskih in alpinističnih vodnikov za slovenski vzpeti prostor. Ni nam pa ponujal dela, ki bi prinašalo zgodovinski pregled tega segmenta planinske literature. Zato smo lahko toliko bolj veseli, da se je avtorica te monografije lotila prvega sintetičnega pregleda starejše vodniške literature za slovenski alpski prostor. Monografija Knjige za gorohodce s podnaslovom Prvi planinski vodniki na Slovenskem Marije Mojce Peternel je v grobem razdeljena v osem vsebinsko različnih poglavij ter dvanajst podpoglavij, ki so opremljena z bogatim slikovnim gradivom. Vsebini je dodan še abecedni seznam v obravnavanem obdobju izdanih planinskih vodnikov, najdemo pa tudi druge zanimive popestritve. Pred vami je zato monografija, ki za opisano obdobje od 70. let 19. stoletja pa do začetka prve svetovne vojne prinaša dodaten pogled na zgodovino planinstva na Slovenskem v tem času, saj do zdaj planinski vodniki niso bili prav pogosto uporabljeni kot zgodovinski vir. Kot taka bo več kot dobrodošla za vse, ki jih zanima slovenska zgodovina konca 19. in začetka 20. stoletja, predvsem pa za vse, ki jih zanima zgodovina slovenskega vzpetega sveta. Peter Mikša Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 6 23. 11. 2020 11:19:45 7 Uvod Dort ragt er empor hoch über den Seinen Triglav, der uralte, das heilige Dreihaupt, Mit weithin leuchtender Zackenkrone, Der Erste, der Morgens den Purpur trägt, Der Letzte, der Abends ihn fallen läßt, Der Urahn eines Geschlechts von Giganten, Vom Silberbart die athletische Brust, Von eisigen Locken die Schultern umwallt, Die Stirne getaucht in sonnige Glorie, Doch auch umflort von ziehenden Wolken, Wie von den Schatten tiefernster Gedanken.1 Verzi Anastazija Grüna2 o triglavskih prelestih niso po naključju zapisani na začetek knjige o prvih tiskanih planinskih vodnikih na Slovenskem. Izbor prav te pesmi so pogojevali različni vzgibi. Najprej gre za dokaz, da so v preteklosti potovanja propagirali nekateri pesniki, pisatelji in znanstveniki.3 K citatu je pripomogla tudi njena priljubljenost. 1 Anastasius Grün, In Veldes. V: In der Veranda. Berlin: Grote, 1876, str. 175. 2 Anton Alexander Graf von Auersperg (*11. 4. 1806 Ljubljana; †12. 9. 1876 Gradec), psevdonim: Anastasius Grün, ( Zelenec), politik, lirik. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Universitäts-Buchdruckerei L. C. Zamarski (vormals J. P. Sollinger), 1856, 1. del, str. 86–88. 3 Janša, Olga: Zgodovina turizma na Slovenskem. V: Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968, str. 26. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 7 23. 11. 2020 11:19:45 8 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Zgodovinar in publicist Peter Radics4 jo je namreč že leta 1886 mojstrsko vpletel v svoj planinski prispevek o bohinjskih lepotah,5 pri piscih planinske literature pa je bila priljubljena še dosti pozneje.6 In ne nazadnje je razlog za njeno navedbo tudi v dejstvu, da so bile prve tiskane izdaje planinskih vodnikov skoraj po pravilu opremljene z rimami. Kot pove legenda o Argonavtih7, je bila geografija našega ozemlja v glav-nih potezah znana že v zgodnji antiki. Pozneje se je njeno poznavanje le še poglabljalo, če samo spomnimo na pričevanja Paola Santonina8 in njegove popotne dnevnike9 o današnjem slovenskem svetu. Spoznavanje našega območja se je z razvojem tiska in napredkom kartografije10 vse bolj širilo. Poglavitni razlog za to je, tako kot od najstarejših časov naprej, v prometni legi našega ozemlja, ki predstavlja križišče med Apeninskim polotokom in Balkanom. Potovanja so se v preteklosti dogajala zaradi različnih vzrokov, začetki turizma v pravem pomenu pa segajo v drugo polovico 18. stoletja. Zgodovino te gospodarske dejavnosti lahko razdelimo na tri obdobja, od začetnega, ko praktično še ni turističnih središč in društev, do drugega, ki se začne z izgradnjo železnice in traja nekako do prve svetovne vojne, ter tretjega, ki je trajalo med prvo vojno in po njej.11 Konec 18. stoletja, kot med drugim piše osrednji časopis takratnega slovenskega prostora, k veselju do življenja ni pripomoglo le znanstveno raziskovanje 4 Peter Radics (*26. 9. 1836, Postojna; †24. 9. 1912, Ljubljana), zgodovinar in časnikar. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 2. 10. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 5 Radics, Peter: Aus dem Stammbuche der Wochein, Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1886, št. 1, str. 7. 6 Planinski vestnik, pridobljeno 1. 12. 2019, http://www.planinskivestnik.com/files/File/ PV_1965_02.pdf. Angelo Novak, pridobljeno 1. 12. 2019, https://www.julische-alpen.info/ die-h%C3%B6chsten-gipfel-der-julischen-alpen/triglav-2-864m/. 7 Šašel Kos, Marjeta: Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. Ljubljana: SAZU, 1986. 8 Pavel Santonino (okoli *1440, Stroncone, Umbrija; med †1508−1510, Videm), potopisec, kro-nist. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 12. 12. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 9 Santonino , Paolo: Popotni dnevniki. Celovec; Dunaj; Ljubljana: Mohorjeva založba, 1991. 10 Več o tem glej Gašperič, Primož; Šolar, Renata; Zorn, Matija: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Ljubljana: Založba ZRC; Inštit Milka Kosa, 2020 in Gašperič, Primož: Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas. V: Acta geographica Slovenica, 2007, št. 2, str. 245–273. 11 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 26. O tem tudi Konovšek, Tjaša, Mikša, Peter, Zorn, Matija: Od cokel do gojzarjev: gorniška obutev na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 2018, št. 1/2, str. 53−64. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 8 23. 11. 2020 11:19:45 Uvod 9 alpskega območja, ampak tudi ugodno občutje narave tega sveta.12 Zanimanje za naravo je pospeševal še fiziokratizem in številni izobraženci so pri odkri-vanju novega kar tekmovali. Naravne posebnosti so na Slovensko privabile številne posameznike.13 Med njimi je gotovo bolj znan saški kralj Avgust,14 med domačimi pa denimo slavni Žiga Zois15 (slika 1) in z njegovimi potovanji povezano bogato naravoslovno védenje. Aristokratskim izobražencem se je pozne- je pridružilo meščanstvo, ki je na izletih v naravo združevalo fizično gibanje z uživa- njem. Spomnimo se samo Šmarne gore in njenega pomena v Prešernovem16 času ter pesnikovega znanega verza: » Vi, ki hodite na sveto Šmarno gôro, blagor vam!«17 Tudi tiskanje planinskih vodnikov, ki jim sledimo nekako od 70. let 19. stoletja, je odraz gospodarskega in družbenega ra- zvoja. Njihovo izdajanje je sovpadalo z obdobjem, ko so nacionalni prepiri v ju- govzhodnem alpskem prostoru in širše v Avstro-Ogrski zajeli tudi planinstvo. O tovrstnih bojih na teh območjih se je že Slika 1: Žiga Zois pisalo,18 zato bo ta tematika v nadaljevanju (Wikipedija). 12 Hintner, Florian: Ein Krainer Bergfahrt vor hundert Jahren, Laibacher Zeitung, 7. 10. 1896, št. 230, str. 1975. O dojemanju gora do začetka 20. stoletja glej tudi Batagelj, Borut: Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem.V: Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša, 2010, št. 6, str. 124–142. 13 O znanih obiskovalcih kraškega sveta, predvsem kraški jam, je pisal Shaw, Trevor Foreign travellers in the Slovene karst: 1537−1900. Ljubljana: ZRC (ZRC SAZU); Postojna: Karst Research Institute at ZRC SAZU, 2000. 14 Friedrich August I. (*23. 12. 1750, Dresden; †5. 5. 1827, Dresden), od leta 1806 do smrti kot Friedrich August I. prvi saški kralj, leta 1791 je postal kralj Poljske. Allgemeine Deutsche Biographie. Leipzig: Duncker & Humblot, 1877, 7. del, str. 786–789. 15 Ziga Zois (*23. 11. 1747, Trst; †10. 11. 1819, Ljubljana), naravoslovec, gospodarstvenik, zgodovinar. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 3. 10. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 16 France Prešern (*3. 12. 1800, Vrba; †8. 2. 1849, Kranj); pesnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 17 Prešern, France: Šmarna gora. V: Miha Kastelic (ur.): Kranjska čbelica. Ljubljana: Natisnil Jožef Blaznik, 1848, 5. bukvica, str. 17. 18 Več o tem glej Mikša, Peter: Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne. V: Zgodovina za vse: vse za zgodovino, 2011, št. 2, str. 62−63. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 9 23. 11. 2020 11:19:46 10 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce obravnavana le obrobno. Gotovo pa gre v zvezi s planinskimi boji vendarle omeniti najzmagovitejšo slovensko potezo, to je nakup vrha Triglava, ki ga je kupil dovški župnik Jakob Aljaž19 (slika 2), in postavitev stolpa (slika 3) na njem.20 Namen te študije je predvsem predstaviti prve izdaje vodnikov in ne razpravljati o nacionalnih bojih na tem območju, čeprav takratni avtorji povsem mimo tega seveda niso mogli. Kljub navdušenju nad nara- vo in predanostjo turizmu so bili moč- no zaznamovani z običajnim življenjem, katerega sestavni del so bili, še zlasti na območjih z narodno mešanim prebival- stvom, prav nacionalni boji. Svojih poli- tičnih prepričanj vsi niso mogli kar tako pustiti doma oziroma ob vznožju gora, saj so bila sestavni del njihovega vsakdana. Na Slovenskem je bilo začetnik nacional- nega gibanja dobro situirano meščanstvo,21 Slika 2: Jakob Aljaž čigar pomen (meščan; nem. Bürger) se veže (Wikipedija). na tri različne ravni: poleg polnopravnega prebivalca (privilegiranega) mesta v staroevropski (fevdalni) družbi in drža-vljana tudi meščana po premoženju in izobrazbi 19. in zgodnjega 20. stoletja.22 Slednji je za čas, obravnavan v tem delu, najpomembnejši, saj je takratno me- ščanstvo tako po izobrazbi kot premoženju prednjačilo tudi pri začetkih športa 19 Jakob Aljaž (*6. 6. 1845, Zavrh pod Šmarno goro; †4. 5. 1927, Dovje), duhovnik, organizator planinstva, skladatelj. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 20. 3. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 20 Mikša, Peter: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju.« V: Zgodovinski časopis, 2015, št. 2, str. 112−123. 21 O meščanstvu in meščanih v habsburški monarhiji glej Bruckmüller, Ernst: Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva. V: Zgodovinski časopis, 1991, št. 3, str. 369−389. O političnem življenju na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja je na voljo številna literatura, naj omenimo le nekaj del: Lončar, Dragotin: Politično življenje Slovencev (Od 4. januarja 1797 do 6. januarja 1919). Ljubljana: Slovenska matica, 1921, str. 26−91; Dežman, Jože: Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Celovec: Mohorjeva založba, 2008. Posebej za Štajersko: Cvirn, Janez: Trdnjavski trikotnik politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861−1914). Maribor: Obzorja, 1997. 22 Bruckmül er, Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva, str. 372. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 10 23. 11. 2020 11:19:46 Uvod 11 (oziroma turizma). Večinsko (slovensko) prebivalstvo današnjega slovenskega območja si konec stoletja ni moglo privoščiti ustrezne planinske opreme in, kot bomo videli, tudi gorskega vodnika ne. Zato ni čudno, da je bilo med takratnimi gorohodci in avtorji planinskih vodnikov največkrat najti nacionalno neagresivne Neslovence. Slika 3: Aljažev stolp (Wikipedija). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 11 23. 11. 2020 11:19:46 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 12 23. 11. 2020 11:19:46 13 TURISTIKA, TURISTI IN VODNIKI Vodniki so specifična vrsta turistično-geografske literature, ki bralcem omogoča boljše poznavanje nekega prostora, lahko celotne regije ali dr- žave itn. Planinski vodniki so običajno namenjeni izbranemu ozemlju, lahko nižinskemu ali vzpetemu svetu, kot se znotraj regionalne geografije imenujejo nižinskim regijam nasprotna območja.23 Bralcem ponujajo praktične oziroma uporabne informacije in posledično s tem tudi varen dostop na vrhove in vrnitev v dolino. Vodniki pa so poleg tega lahko tudi svojevrsten zgodovinski vir, saj v knji- žni obliki dajejo zanimive informacije o nekem območju v določenem obdobju. Planinski terminološki slovar za knjigo, brošuro s podatki, slikami, zemljevidi o krajih in znamenitostih navaja besedi vodnik in vodič.24 Ker je prva takšna publikacija v slovenskem jeziku izšla pod naslovom Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico 25 (slika 4), se za vsa poznejša dela te vrste uporablja beseda vodnik. Beseda vodnik pa lahko označuje tudi tistega, ki koga vodi po gorskem svetu, pri plezanju itn.26 V tem pomenu je v splošni rabi sicer pogostejša beseda vodič,27 vendar je za spremljevalca po gorskem svetu običajnejša raba vodnik, 23 Gams, Ivan: Pojem in obseg doline v slovenski regionalni geografiji. V: Geografski vestnik. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1994, str. 129. 24 Mlač, Bine (ur.): Planinski terminološki slovar. Ljubljana: ZRC SAZU, 2002, str. 253. 25 Kocbek, Fran in Kos, Mihael: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. Celje: Slovensko planinsko društvo, 1894. 26 Mlač, Planinski terminološki slovar, str. 253. 27 Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pridobljeno 22. 4. 2020, https://fran.si. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 13 23. 11. 2020 11:19:46 14 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 4: Kocbek, Fran in Kos, Mihael: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 14 23. 11. 2020 11:19:48 TurisTika, TurisTi in vodniki 15 kar se odraža denimo v nazivu poklica gorski vodnik in ne gorski vodič. Bralci v nadaljevanju z razumevanjem omenjenega termina verjetno ne bodo imeli težav, saj bo njegov pomen jasno razviden iz konteksta. In zakaj so predmet raziskave ravno tiskani planinski vodniki?28 Dejstvo je, da je bil do srede 20. stoletja, torej do množičnega avtomobilizma, naj-pogostejši cilj popotnikov ravno vzpeti svet. Slovenščina je zato v sedemdesetih letih 19. stoletja že tudi uporabljala besedo popotnik in turist, pri čemer so zadnjo pojasnjevali s pomenom gorohodec ali hribohodec kot posebno vrsto popotnika.29 V planinstvu se je izraz turizem razlagal malo drugače, kot bi si sodobni bralci morda mislili. Turizem je izhajal iz pojma planinska tura (nem . die Fahrt), zato so se planinci imenovali turisti. Tura je pomenila daljšo, napornejšo hojo, plezanje ali smučanje z določenim ciljem, turisti pa so bili tisti, ki so sami ali z vodnikom hodili ali plezali po gorskem svetu.30 Na prelomu 19. in 20. st. obstaja celo poseben izraz za alpinizem (kolikor so si ga člani takratnega Slovenskega planinskega društva - SPD,31 današnja Planinska zveza Slovenije - PZS), sploh znali predstavljati). Geograf in prvi urednik Planinskega vestnika 32 Fran Orožen,33 ga je v člankih imenoval visoka turistika. Ni čudno torej, da je v prvih vodnikih v slovenščini raba besede turist običajna, kar je razvidno v uvodni misli brezplačnega vodnika podružnic SPD (slika 5): » Predstoječa knjižica ni trgovsko podjetje; služi naj turistiki in tujskemu prometu.«34 Za tisti čas so bile torej še kako običajne Orožnove besede o našem prvem veleturistu Valentinu Staniču:35 28 Peternel, M. Mojca: Planinski vodniki po slovenskem gorskem svetu od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. V: Kronika: časopis za krajevno zgodovino, 2020, št. 2, str. 227−240. 29 Dolenc, Ervin: Turizem v slovenskih hribih in gorah. V: Razvoj turizma v Sloveniji: Zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, str. 136. 30 Mlač, Planinski terminološki slovar, str. 237. 31 O SPD glej tudi Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija: Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011, str. 35−37. 32 O Planinskem vestniku glej tudi Strojin, Tone: Zgodovina slovenskega planinstva. Ljubljana: Didakta, 2009, str. 385−398. 33 Fran Orožen (*17. 12. 1853, Laško; †26. 11. 1912, Ljubljana), geograf. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 34 Vodnik za Julijske Alpe in Karavanke po Gorenjskem. Kranjska Gora; Radovljica; Kranj; Tržič: podružnice S. P. D., Tiskarna Sava v Kranju, 1913. 35 Valentin Stanič (*12. 2. 1774, Bodrež (Kanal ob Soči); †29. 4. 1847, Gorica), duhovnik, alpinist, pesnik, prevajalec, učitelj. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1878, 37. del, str. 133–136. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 15 23. 11. 2020 11:19:49 16 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 5: Vodnik za Julijske Alpe in Karavanke po Gorenjskem, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 16 23. 11. 2020 11:19:49 TurisTika, TurisTi in vodniki 17 S Staničem je pred malone 60 leti legel k večnemu počitku izredno delaven in podjeten rodoljub, ki je bil gotovo prvi in najboljši slovenski turist, znan in spoštovan po vsem omikanem svetu kot ustanovitelj veleturistike. Bil pa ni le imeniten hribolazec, nego tudi znanstven turist in planinoslovec. Hrepenenje po znanosti, ljubezen do bližnjega in človekoljubnost so biseri njegovega značaja, ki se bleste liki rdeča nit skozi njegovo življenje. 36 Termin turistika se ne pojavlja samo v ti- skanih izdajah planinskih vodnikov, tem- več tudi v imenih društev, če omenim le planinsko-športno in kulturno-vzgojno organizacijo Turistovski klub Skala, ki je pomemben za velik razmah smučanja, predvsem pa alpinizma pri nas.37 Začetki organiziranega planinstva segajo v leto 1857. Takrat so v Londonu ustanovili Alpine Club, pet let zatem je bil na Dunaju ustanovljen Österreichischer Alpenverein 38, med ustanovitelji pa sta bila tudi znan- stvenik in politik Karel Dežman39 (slika 6) ter zgodovinar, geograf in politik Vinko Fereri Klun.40 Slika 6: Karel Dežman ( Ilustrirani Leta 1873 se je avstrijski Österreichischer Slovenec, 29. 8. 1926, št. 35, str. Aplenverein združil z nemškim Deutscher 295; http://www.dlib.si/). Alpenverein v Deutsch und österreichischer Alpenverein (DuÖAV). V Ljubljani se je že leta 1871 zbrala družba ljubite-ljev gora s tiskarjem in založnikom Otmarjem Bambergom41 na čelu, ki je 36 Orožen, Fran: Valentin Stanič, Prvi veleturist, Planinski Vestnik, 1907, št. 4, str. 51. 37 Mikša, Peter in Gradnik, Elizabeta: Trden kakor skala. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017. 38 Mikša, Ajlec, Slovensko planinstvo, str. 29. 39 Karel Dežman (*3. 1. 1821, Idrija; †11. 3. 1889, Ljubljana), znanstvenik in politik Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 7. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 40 Vinko Fereri Klun (*13. 4. 1823, Ljubljana; †15. 6. 1875, Karlovi Vari na Češkem), zgodovinar, literarni zgodovinar, geograf in politik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 7. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 41 Otmar Bamberg (*22. 1. 1848, Ljubljana; †1. 4. 1934, Arto – Impoljca), tiskar, založnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 9. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 17 23. 11. 2020 11:19:49 18 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce že istega leta postavila prvo leseno planinsko kočico oziroma zavetišče na Prodih pod Triglavom.42 Leta 1874 je bila za Kranjsko ustanovljena podružnica DuÖAV, ki sta jo vodila že omenjeni tiskar Otmar Bamberg in pravnik Alfonz Moschè.43 Poleg podružnice Alpenvereina je na Slovenskem deloval še Avstrijski turistovski klub ( Österreichischer Touristenclub) z graško podružnico, v kateri je bil aktiven matematik, astronom in graški profesor Johannes Frischauf44 (slika 7), ki je posebno mesto našel tudi v takratnih planinskih vodnikih.45 V avstrijskem in nemškem gorniškem gi- banju je bil prvi vzgib narodni ponos ter spoznanje, da so jih angleški in švicarski pohodniki daleč prekašali. Zamudo so opravičevali s pomanjkanjem denarnih sredstev, neznanjem domačih vodnikov in pomanjkljivo tehniko. Planinska misel, ki je bila v Švici povezana s svetovljan- stvom, je v obrobnih alpskih deželah na- sprotno okrepila posamezna narodnostna gibanja in se ponekod izrodila v prenapeto nestrpnost.46 Kljub vse večjemu zanimanju za gore pa se še v 60. letih 20. stoletja zasledi omemba Slika 7: Johannes Frischauf (Wikipedija). 42 Strojin, Tone: Zgodba okrog prvega triglavskega zavetišča na Prodih, Planinski vestnik, 2003, št. 3, str. 12–15 in Mikša, Peter in Zorn Matija: Nacionalno markiranje slovenskih gora pred prvo svetovno vojno. Igra ustvarjalnosti: teorija in praksa urejanja prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2018, št. 6, str. 22−29, pridobljeno, 11. 4. 2020, https://www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=6&lang=si. 43 Moschè Alfonz (*6. 7. 1839, Ljubljana; †15. 1. 1901, Ljubljana) pravnik in politik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 9. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. O njem glej tudi Dolenc, Ervin: Turizem v slovenskih hribih in gorah, str. 137, opomba 9. 44 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 115. Frischauf Johannes, (*17. 9. 1837, Dunaj; †7. 1. 1924, Gradec), matematik, astronom, alpinist, profesor. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.biographien.ac.at. 45 Peter Radics mu je posvetil celo poglavje. Radics, Peter: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Leipzig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 122−134. 46 Lovšin, Evgen: Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba Slovenije, 1961, str. 30. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 18 23. 11. 2020 11:19:49 TurisTika, TurisTi in vodniki 19 naše pasivnosti v vodniški literaturi,47 sploh za območje Karavank, kar je posledično vodilo do popularizacije avstrijskih avtorjev.48 In kot bo razvidno iz na-daljevanja, so vsi avtorji vodnikov po Karavankah na prelomu stoletja resnično izhajali s koroškega območja. Pri razvoju planinstva imajo poleg tiskanih vodnikov veliko vlogo tudi članki, objavljeni v Planinskem vestniku, glasilu Slovenskega planinskega društva (usta-novljeno 189349), ki je začel izhajati leta 189550 in izhaja še danes. Do takrat so planinske članke objavljali Novice,51 Slovenski glasnik,52 Ljubljanski zvon,53 Slovenski narod,54 Slovenec55 in Mladika.56 47 Planinski vestnik, pridobljeno 1. 12. 2019, http://www.planinskivestnik.com/files/File/ PV_1965_02.pdf. 48 Zapp, Jürgen in Frick, Herbert: Karawanken­Führer, Teil 1 Hochstuhl, umfassend die Berge zwischen dem Kleinen Dürrengraben und dem Loibltal. Celovec: J. Heyn, 1963. 49 Dolenc, Turizem v slovenskih hribih in gorah, str. 136. 50 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 116. 51 Kmetijske in rokodelske novice − so izhajale večinoma tedensko, in sicer med letoma 1843 in 1902, urejal jih je Janez Bleiweis. Namenjene so bile najprej v pomoč kmetom in obrtnikom, kasneje pa so objavljale prispevke s področja leposlovja, konservativne politike, kulture in do-pisov iz različnih krajev. Pomembne so bile predvsem zaradi utrjevanja slovenskega knjižnega jezika, splošnega sprejema gajice in nasploh zaradi vsestranskega kulturnega razvoja slovenskega naroda. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. 52 Slovenski glasnik – literarna revija je izhajala občasno med letoma 1858 in 1868 v Celovcu. Urejal jo je Anton Janežič. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. 53 Ljubljanski zvon – osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno med letoma 1884 in 1941 v založništvu Tiskovne zadruge. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvon so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja je vseboval tudi umetniško kritiko ter razp-rave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen, kasneje se je omejil še na humanistiko. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. 54 Slovenski narod – izhajal je med letoma 1868 in 1943, in sicer najprej trikrat na teden v Mari-boru, po letu 1873 pa je v Ljubljani kot dnevnik. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik ter vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Založnik: Narodna tiskarna. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. 55 Slovenec – vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem, ki je izhajal med letoma 1873 in 1945, najprej tedensko, nato kot dnevnik v založbi Ljudske tiskarne. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. O zapisih gora v Slovencu je podrobneje pisal Mikša, Peter: Zapisi gora: od kratkih zabeležb v Slovencu do podrobnega opisovanja v Ilustriranem Slovencu. V: Tominšek Perovšek, Mateja (ur.): Slovenec: političen list za slovenski narod (1873−1945): kratek pregled zgodovine ob 140­letnici njegovega izhajanja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2013, str. 108−111. 56 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 116. Mladika – kulturno-krščansko obarvan družinski list, ki je izhajal v Gorici med letoma 1920 in 1941 v založbi Družbe sv. Mohorja. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 8. 12. 2019, https://www.dlib.si. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 19 23. 11. 2020 11:19:49 20 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Pri iskanju tiskanih vodnikov do prve svetovne vojne je bil uporabljen slovenski knjižnični informacijski sistem (COBISS)57. Seznam avtorjev je bil dopol-njen z naslovi, dobljenimi na spletnih straneh avstrijske (ÖNB)58 in nemške nacionalne knjižnice (NDB)59 ter Kataloga italijanske narodne knjižnice60. Večino pregledanih vodnikov pri nas hranita knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, nekaj pa jih lahko najdemo v lokalnih in specializiranih knjižnicah po Sloveniji. Celovitega pregleda ni bilo mogoče opraviti, ker so številni planinski vodniki tega obdobja v lasti zasebnih zbirk in zato praktično nedostopni. Kljub temu verjamem, da bo raziskava fizično dostopnih vodnikov bralcem ponudila ne le vpogled v to literaturo, temveč predvsem v razmere na območju današnjega slovenskega vzpetega sveta na prelomu 19. in 20. stoletja. 57 Https://www.cobiss.si/. 58 Https://www.onb.ac.at/. 59 Https://www.dnb.de/. 60 Https://opac.sbn.it/. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 20 23. 11. 2020 11:19:49 21 PreGled avtorjev Imena avtorjev, po katerih se danes imenujejo planinske koče Že prvi pregled avtorjev planinskih vodnikov je vzbudil asociacijo na današnje planinske koče, zato sem pri navajanju imen najprej sledila aktualnemu seznamu planinskih koč,61 ki jih je SPD do prve svetovne vojne zgradila 14.62 Prvotno so jih postavljali lokalni obrtniki in delavci, njihovi oskrbniki so bili domačini, ki so bili hkrati tudi nosači in vodniki.63 Zgodovina postavljanja koč je sicer lepo opisana v tretjem poglavju slavnostnega zbornika Festschrift, ki je izšel ob 20. obletnici ustanovitve Kranjske podružnice DuÖAV, in bo zaradi svoje zanimive ter raznolike vsebine v nadaljevanju omenjen še več- krat.64 V pregledu avtorjev bodo nato sledila imena, ki so se pojavila v rezultatih brskanja omenjenih spletnih strani nacionalnih knjižnic. Med imeni avtorjev, ki se pojavljajo v aktualnem seznamu planinskih koč PZS, je gotovo najprej treba omeniti prvega alpinista v Vzhodnih Alpah65 Valentina Staniča (slika 8), pa čeprav ni bil avtor broširanega vodnika. Prispevek o 61 Planinska zveza Slovenije, pridobljeno 1. 10. 2019, https://www.pzs.si. 62 Strojin, Zgodovina slovenskega planinstva, str. 221−225. 63 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 34−35. 64 Die Hütten und Wege der Section Krain. V: Deutscher und österreichischer Alpenverein, „Section Krain“ in Laibach, 1874 bis 1901: Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines, 1901, str. 27−40. 65 Lovšin, Evgen (ur.): Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1956 in Klinar, Stanko (ur.): Valentin Stanič: prvi alpinist v Vzhodnih Alpah: ob dvestoletnici njegovih vzponov na Veliki Klek in Watzmann leta 1800. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2000. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 21 23. 11. 2020 11:19:49 22 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce njegovi poti na Triglav leta 1808 s polnim naslovom Etwas über meine Reise auf den Triglou in Oberkrain, angefangen am 18. September 1808, objavljen v časopisu Zeitschrift des Österreichischen Alpenvereines 66 leta 1885, gotovo ni ne-pomemben pri razvoju planinskega turizma pri nas. O Staničevi vrednosti za takratni planinski svet je neznani pisec prispevka Zur Geschichte der Triglau­ ­Ersteigungen 67 z nekaj besedami zajel vse, kar je Stanič (Stanig) bil: Značilnost njegovega življenja so drzni vzponi na najvišje avstrijske vrhove tako v centralnih kot tudi v severnih in južnih Alpah. Stanič je veljal za najboljšega alpinista, še zlasti pa gre izpostaviti njegova prizadevanja, vzpeti se na vse v njegovem obzorju vidne višinske točke in jih pomeriti s svojim barometrom. 68 O Staničevem delovanju so na voljo števil- ne publikacije69 in tudi članki v Planinskem vestniku,70 med katerimi izstopa zanimiv zapis Frana Orožna, po katerem so poime- novali prvo kočo Slovenskega planinskega društva, to je koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo. Orožen je o Staniču pisal v šti- Slika 8: Valentin Stanič rih nadaljevanjih, v katerih je poleg planin- (Wikipedija). skega prispevka in delovanja na slovstvenem področju precej pozornosti namenil ustano- vitvi goriške gluhonemnice leta 1840. Stanič ji je namreč posvetil vse svoje moči in velik del svojega premoženja, v starosti pa je z njo imel veliko veselja: 66 Die Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. München: Verlag d. Deutschen u. Österr. Alpenvereins: München: Lindauer. Österreichischer Biblithekerverbund, pridobljeno 1. 12. 2019, https://search.obvsg.at. 67 N. A.: Zur Geschichte der Triglau-Ersteigungen, Blätter aus Krain, 9. 5. 1857, št. 19, str. 73−76. 68 Prav tam, str. 73. » Einen charakteristischen Zug in seinem Leben bilden die vielen von ihm ausgeführten mitunter waghalfigen Ersteigungen der höchsten Gebirgsspitzen Oesterreichś sowohl in den Zentral­ als auch in den nördlichen und südlichen Kalkalpen. Stanig galt als der beste Bersteiger und setzte einen eigenen Ehrgeiz darein, von jedem hohen Punkte, der sich innerhalb seines Horizontes befand, sagen zu können, daß er auf denselben seinen Fuß gesetzt und dessen Höhe mit seinem Barometer gemessen habe.« 69 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 115. 70 Orožen, Fran: Valentin Stanič, Prvi veleturist, Planinski vestnik, 1907, št. 1−4. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 22 23. 11. 2020 11:19:49 Pregled avtorjev 23 Sedemdesetletni Stanič je splezal na star oreh in dečki za njim. Vsi so se gugali po vejah, a deklice so se obešale na veje; marsikdo je telebnil na tla, a brez posebne poškodbe. Ko pa je užival prekrasni razgled ter motril preljubljeni gorski svet ter se spominjal onih rajskih ur, ki jih je prebil na teh gorah, se ga je polastila neka otožnost, da ne more več obiskati teh svojih starih in ljubih prijateljev.71 Orožen je prispevek končal v želji, »[…] da se o priliki kake večje planinske stavbe spomnimo čislanega našega rojaka izrednih zaslug za turistiko.« 72 Želja se mu je torej uresničila, saj prav planinski dom pod našim najvišjim vrhom danes nosi Staničevo ime. Sprva se je koča imenovala Triglav-Hütte in nato Karl Deschmann Hütte,73 njeno odprtje pa je po pričakovanjih odmevalo pri takratnih (planinskih) piscih.74 V aktualnem seznamu današnjih planinskih koč je ime že omenjenega Johannesa Frischaufa, ki ga nosi dom na Okrešlju.75 Povsem upravičeno, saj je bil zagrizen alpinist in avtor več vodnikov, predvsem po Kamniško-Savinjskih Alpah: Die Sannthaler Alpen, 1837−1924,76 Die Sannthaler Alpen: mit einer Karte und einem Panorama77 in Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol.78 Avstrijski turistovski klub je leta 1883 izdal njegovo delo Frischauf‘s Gebirgsführer durch die Österreichischen Alpen und die angrenzenden Theile von Bayern, Italien und Montenegro.79 71 Prav tam, št. 4, str. 50. 72 Prav tam, str. 51. 73 Glej tudi Mikša, Peter: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«, str. 112−123. 74 Lovšin, Evgen: Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 34. 75 Planinska zveza Slovenije, pridobljeno 1. 10. 2019, https://www.pzs.si. 76 Frischauf, Johannes: Die Kreuzer­Alpe bei Stein (1837−1924). Laibach: Verlag des Verfassers, med 1877 in 1900. 77 Frischauf, Johannes: Die Sannthaler Alpen: mit einer Karte und einem Panorama. Wien: Brockhausen & Bräuer, 1877. 78 Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Graz: Leuschner & Lubensky, 1874. V nadaljevanju bo zaradi skoraj identičnega naslova z njegovim drugim vodnikom pri sklicevanju na ta vodnik navedena tudi letnica izdaje. 79 Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer durch die Österreichischen Alpen und die angrenzenden Theile von Bayern, Italien und Montenegro: Östlicher Theil. 3. Wien: Verlag d. Österr. Touristen-Club, 1883. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 23 23. 11. 2020 11:19:50 24 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Sprva je Frischauf sodeloval z nemškimi planinci, po sporu z njimi pa je za- čel sodelovati s slovenskimi. Prepričan je namreč bil, da pripadajo gore tiste-mu narodu, ki pod njimi biva. Zaradi teh stališč ni bil priljubljen pri Nemcih, pravega odziva pa ni našel niti med slovenskimi politiki. Vodil je gradnjo planinskih poti in koč ter nemalokdaj to tudi gmotno podpiral.80 Ker je »[…] z dobrimi sveti pospeševal društvene namene«, je bil že leto po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva imenovan za njegovega častnega člana.81 Območje Savinjskih Alp je bilo predmet kar nekaj vodnikov, med katerimi so tudi sicer precej redke izdaje v slovenskem jeziku. Učitelj in planinski pisatelj Fran Kocbek82 (slika 9), po katerem se imenuje koča na Korošici, je poleg planinskih vodnikov napisal številne članke in poročila s tega območja. Pred prvo svetovno vojno sta izšla dva vodnika po Savinjskih Alpah, in sicer leta 189483 že omenjeni Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, ki ga je napisal skupaj z Mihaelom Kosom, ter leta 1903 Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. 84 Posodobitev prve izdaje je bila namreč Slika 9: Fran Kocbek nujna, saj je bilo v tamkajšnjem vzpetem (Wikipedija). svetu po letu 1894 zgrajenih več koč in dodelanih mnogo planinskih poti.85 Nje- govo tretje delo Vodnik po kočah Savinjskih Alp je izšlo precej let po koncu prve svetovne vojne, leta 1926, in ne spada več v obravnavano obdobje.86 80 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, 1968, str. 116. 81 N. A., Novice, 16. 3. 1894. št. 11, str. 105. 82 Fran Kocbek (*26. 1. 1863, Ločki Vrh (Lenart); †7. 8. 1930, Gornji Grad), učitelj, pisatelj, planinski pisec, organizator planinstva. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 83 Kocbek, Kos, Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. 84 Kocbek, Fran: Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. V Št. Petru v Savinski dolini: A. Cvenkel, 1903. 85 Prav tam, nepaginirano. 86 Kocbek, Fran: Vodnik po kočah Savinjskih Alp. V Celju: Goričar & Leskovšek, 1926. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 24 23. 11. 2020 11:19:50 Pregled avtorjev 25 Med slovenskimi avtorji je do prve svetovne vojne mogoče najti le še publici-sta in najpomembnejšega pisca vodnikov med obema vojnama Rudolfa Badjuro.87 Njegovega imena sicer ne nosi nobena planinska koča, se pa po njem imenuje 90 km dolga planinska (krožna) pot, ki poteka po srednjevisokem in tudi nižjem predalpskem svetu Gornjega Zasavja.88 Tik pred izbruhom prve svetovne vojne je izšel njegov vodnik po Triglavskem pogorju, obogaten s slikovnim gradivom z naslovom Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti.89 V slovenskem jeziku je tik pred prvo svetovno vojno izšel že omenjeni Vodnik po gorenjskih Julijskih Alpah in Karavankah, ki ga je kot brezplačen izvod na 10 straneh izdalo več podružnic SPD.90 Drugi avtorji V nadaljnjem pregledu bodo navedeni avtorji, ki so se pojavili v rezultatih iskanja na spletnih straneh predvsem avstrijske (ÖNB) in nemške (NDB) nacionalne knjižnice. Gre za avtorje, katerih biografije so kljub številnim razpoložljivim leksikonom včasih ostale nepopolne. Za Thalherr Barona je tako znan le psevdonim, njegovo krstno ime in poklic pa ostajata neznana. Glede na to, da se je v vodniku Fremdenführer von Cilli und Umgebung: und Wegweiser nach den Sulzbacher Alpen: mit besonderer Berücksichtigung der nahen Curorte Neuhaus, Sauerbrunn, Tüffer und Römerbad 91 posvetil Celju in okolici, deloma pa tudi Savinjskim Alpam, je mogoče sklepati, da je izhajal iz tistega dela Štajerske. 87 Rudolf Badjura (*17. 4. 1881, Litija; †15. 9. 1963, Ljubljana), turistični delavec, publicist. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. Več o njem glej Kocutar, Stane: Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2009 in Geršič, Matjaž in Perko, Drago (ur): Rudolf Badjura − življenje in delo. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. 88 Za natančen opis Badjurove krožne poti glej: V. D.: Badjurova krožna pot, Planinski vestnik, 1975, št. 2, str. 96−98. 89 Badjura, Rudolf: Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti. V Ljubljani: H. Badiura, 1913. 90 Vodnik za Julijske Alpe in Karavanke po Gorenjskem. Kranjska Gora; Radovljica; Kranj; Tržič: podružnice S. P. D., 1913. 91 Baron Thalherr: Fremdenführer von Cilli und Umgebung: und Wegweiser nach den Sulzbacher Alpen: mit besonderer Berücksichtigung der nahen Curorte Neuhaus, Sauerbrunn, Tüffer und Römerbad. Cilli: Theofil Drexel, 1875. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 25 23. 11. 2020 11:19:50 26 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Že dosedanji pregled je pokazal, da so bili pisci različnih poklicev, večinoma je šlo za (visoko) izobražene in premožne osebnosti. Med take zagotovo sodi baron Markus von Jabornegg92 (slika 10), ki ga je Laibacher Zeitung označil za »[…] temeljitega poznavalca dežele in zaslužnega planinskega pisatelja […]«. 93 Po končanem izobraževanju na dunajskem Terezijanumu je kratek čas opravljal voja- ško službo, med katero ga je leta 1857 pot zanesla tudi v Ljubljano. Zaradi šibkega zdravja se ji je pozneje moral popolnoma odpovedati. Takrat sta na dan prišla nje- govo mladostno navdušenje nad naravo in ljubezen do botanike, kar je poslej zazna- movalo njegovo življenje. Jabornegg je bil izredno aktiven član takratnega koroškega javnega življenja, in to na različnih podro- čjih. Bil je urednik Carinthie 2, imel je jav- na predavanja v Prirodoslovnem muzeju v Celovcu ( Kunsthistorisches Museum Klagenfurt), katerega predsednik je postal leta Slika 10: Markus von l901.94 Bil je predsednik številnih društev, Jabornegg ( Carinthia 2, tudi celovške podružnice nemškega alpi- letnik 100, št. 3/4, str. 98; nističnega društva (DuÖAV).95 Opus nje- http://anno.onb.ac.at/). gove dediščine je zato precej obsežen, po eni strani obsega imena rastlin,96 po drugi 92 Markus Freiherr von Jabornegg zu Gamsenegg und Moderndorf (*17. 3. 1837, Celovec; †6. 5. 1910, Celovec), učitelj, botanik, urednik Carinthie med letoma 1875 in 1892. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.biographien.ac.at. O njem glej tudi Sabidussi, Hans: Markus Freiherr von Jabornegg, Carinthia 2, 1910, št. 3, 4, str. 97−114. 93 Laibacher Zeitung 7. 7. 1876, št. 153, str. 3. » […] gründlicher Kenner des Landes und verdienstvolle Touristenschriftsteller […].« 94 Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 97−110. 95 Süddeutsche Post, 24. 12. 1871, št. 103, str. 602, Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins: Verzeichnis der Mitglieder 1880 str. 35. Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins: Verzeichnis der Mitglieder 1881 str. 51. 96 Achillea Jaborneggii Halacsy, vrste pelina, ki ga je odkril 1873 v bližini Heillegenbluta in Viola Jaborneggii Khek, vrsta vijolice, ki jo je odkril na južnem bregu Vrbskega jezera. Sabidussi, Markus Freiherr von Jabornegg, str. 110−111. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 26 23. 11. 2020 11:19:50 Pregled avtorjev 27 pa številne vodnike, ki so tako kot rastline97 odmevali v takratnih časopisih.98 V seznamu vodnikov na koncu knjige bodo navedeni le tisti njegovi vodniki, v katerih se je posvečal Karavankam: Führer für Klagenfurt und Umgebung und Aufzählung der vorzüglichsten Reise­Routen im Lande 99 in Das Loibl­, Boden­, Bären­ und Zellthal in den Karawanken.100 Z založnikom, knjigarnarjem in ravnateljem Eduardom Gottliebom Amthorjem101 sta napisala precej obsežen vodnik pa Koroški, s posebnim poudarkom na mejnih območjih, z naslovom Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Salzburg.102 Nanj so se odzvali številni časopisi po monarhiji, tudi Laibacher Zeitung,103 v katerem je neznani avtor med drugim zapisal, da je s tem Koroška končno dobila celovit vodnik.104 Pisca sta 14 let pozneje posodobila prvo izdajo, ki je izšla pod skoraj enakim naslovom: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steyermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg.105 Jabornegg je skupaj z Augustom von Scheidlinom napisal še vodnik Die Alpenwirtschaft in Kärnten. T. 2, H. 3. 2, Alpen am südlichen Ufer der Drau, 97 Na primer: Die Heideriche und Alpenrosen in unseren Alpen, Klagenfurter Zeitung, 22. 6. 1865, št. 141, str. 561−562 in 23. 6. 1865, št. 142, nepaginirano; Ein neuer Pflanzenbürger Kärntens (Epimedium alpinum), Klagenfurter Zeitung 18. 6. 1886, št. 137, str. 565. 98 Izmed mnogih na tem mestu le nekaj časopisov, ki so objavljali novice o izdanih Jaborneggovih vodnikih: Oesterreichische Touristenzeitung 15. 10. 1881, št. 8, str. 84, Oesterreichische Buchhändler Korespondent, 24. 5. 1884, št. 21, str. 6, Wiener Zeitung, 31. 7. 1874, št. 173, str. 1381, Klagenfurter Zeitung, 6. 8. 1874, št. 177, str. 1213, in tudi v Prager Zeitung 17. 2. 1890, št. 39, str. 4. 99 Jabornegg, Markus von: Führer für Klagenfurt und Umgebung und Aufzählung der vorzüglichsten Reise­Routen im Lande. Klagenfurt: s. n., 1886. 100 Jabornegg, Markus von: Das Loibl­, Boden­, Bären­ und Zellthal in den Karawanken: (ein Wink für heimische und fremde Touristen zum Besuche derselben). Klagenfurt: F. Kleinmayr, 1879. 101 Eduard Gottlieb Amthor (*19. 7. 1820, Themar; †3. 7. 1884, Gera) ravnatelj, založnik, pisatelj. Allgemeine Deutsche Biographie. Leipzig: Duncker & Humblot, 1900, 45. del, str. 774. 102 Amthor, Eduard; Jabornegg, Markus von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. V nadaljevanju bo zaradi skoraj identičnega naslova njunega vodnika iz leta 1887 pri sklicevanju navedena tudi letnica izdaje. 103 Laibacher Zeitung, 7. 7. 1876, št. 153, str. 2. 104 Prav tam. 105 Amthor, Eduard, Jabornegg, Markus von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steyermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Ausburg: Amthor‘s Verlagsbuchhandlung, 1887. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 27 23. 11. 2020 11:19:50 28 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 11: Der Alpenfreund, uvodna stran (http://anno.onb.ac.at/). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 28 23. 11. 2020 11:19:50 Pregled avtorjev 29 Klagenfurt: Kärntner Landwirtschafts­Gesellschaft, ki govori o gospodarstvu alpskega sveta na Koroškem in Alp južno od Drave.106 Že omenjeni založnik in pisatelj Edauard Gottlieb Amthor je urednik mesečni-ka Der Alpenfreund (slika 11) , ki naj bi med mladimi in starimi razširjal gorništvo na zanimiv ter zabaven način in v katerem bi bralci lahko dobili tudi praktične nasvete za čim večje uživanje v vzpetem svetu.107 Še posebno zanimiv je deveti zvezek iz leta 1876, v katerem je na več kot dvajsetih straneh izšel članek nekega D. Welterja z naslovom Aus den Julischen Alpen.108 V članku je opisan vzpon na Triglav z mojstranške strani in vrnitev prek Predela v dolino Soče. Skupaj z alpinistom in pisateljem Josefom Rablom109 je Amthor napisal še vodnik po južni Tirolski in njenih obmejnih območjih, z naslovom Süd­Tirol, Kärnten und angrenzende Gebiete.110 Josef Rabl je sicer avtor številnih ilustriranih vodnikov po Koroškem, med drugim tudi Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berücksichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain 111 (slika 12), ki se še posebej ozira na alpski svet. Na narodnostno mešanem območju Koroške je deloval Ludwig Jahne,112 po osnovni izobrazbi kemik, velik ljubitelj Karavank, sicer pa tudi pesnik in prozaist. Podobno kot pred njim Jabornegg je bil Jahne izredno aktiven član takratne družbe na Koroškem in to prav tako na različnih področjih. Poleg vodilnih funkcij v Pliberški rudarski zvezi (BBU) je bil zelo dejaven v planinskih podružnicah Avstrijskega turističnega kluba, takratni turisti pa so ga zlasti poznali po avtorstvu številnih planinskih vodnikov po Karavankah in po Ko-roški nasploh. Vsem področjem njegovega delovanja je bila skupna ljubezen 106 Scheidlin, August von; Jabornegg, Markus von: Die Alpenwirtschaft in Kärnten. T. 2, H. 3. 2, Alpen am südlichen Ufer der Drau. Klagenfurt: Kärntner Landwirtschafts-Gesellschaft, 1881. 107 Gottlieb, Amthor: Der Alpenfreund: Blätter für Verbreitung von Alpenkunde unter Jung und Alt: in populären und unterhaltenden Schilderungen aus dem Gesammtgebiet der Alpenwelt und mit praktischen Winken zur genussvollen Bereisung derselben. 9. del. Gera: E. Amthor, 1876. 108 Welter, D.: Aus den Julischen Alpen. V: Der Alpenfreund, 9. del, 1876, str. 192−226. 109 Josef Rabl (*19. 1. 1844, Dunaj; †29. 8. 1923, Dunaj), alpinist in pisatelj. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 1. 2020, https://www.biographien.ac.at. 110 Amthor, Eduard; Rabl, Josef: Süd­Tirol, Kärnten und angrenzende Gebiete. Leipzig: Amthor‘sche Verlagsbuchhandlung, 1902. 111 Rabl, Josef: Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berücksichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain. Wien; Pest; Leipzig: A. Hartleben, 1898. 112 Jahne Ludwig, Chemiker (*1. 9. 1856, Dunaj; †5. 12. 1937, Celovec), kemik. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.biographien.ac.at. Več o njem glej Peternel, M. Mojca: Ludwig Jahne (1856−1937). V: Prispevki za novejšo zgodovino, 2020, št. 1, str. 33−46. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 29 23. 11. 2020 11:19:50 30 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 12: Rabl, Josef: Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berücksichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 30 23. 11. 2020 11:19:51 Pregled avtorjev 31 do narave, zgodovine in nemškega naroda. Njegovi vodniki so zgovorni že po naslovih: Führer durch die Karawanken,113 Ost­ und Mittelkarawanken, Sanntaler (Steiner) Alpen: amtlicher Führer der Sektion ‚ Carinthia‘ des Oesterr Touristen­ ­Klubs,114 Karawankenführer: mit einer Karte und Abbildungen.115 V vodnikih Eisenkappel und Umgebung, die Ostkarawanken und die Sauntaler (Steiner)­Alpen 116 in Wegweiser durch die Karawanken, Julischen und Sanntaler (Steiner) Alpen 117 se je posvečal tudi Savinjskim Alpam. Podobno kot Jabornegg je imel javna predavanja v Prirodoslovnem muzeju v Celovcu, bil je predsednik Planinskega društva Karavanke. Na Koroškem je bilo znano njegovo angažiranje pri delovanju omenjenega društva, sploh pa pri markiranju poti in postavljanju koč v Karavankah, še zlasti Celovške koče. Ni čudno, da so v tej koči po njem poimenovali sobo ter mu ob desetletnici obstoja društva118 podarili sliko kra-jinarja Comptona.119 Na Koroškem je živelo in delovalo še nekaj avtorjev planinskih vodnikov. Šolnik in publicist Johann Sima120 se je v vodniku Im Billiehgrazer Gebirge. Berg­ und Thalwanderungen mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen 121 (slika 13) z zelo natančnimi opisi narave in ljudi posvetil Polho-grajskemu hribovju. 113 Jahne, Ludwig: Führer durch die Karawanken. Wien: R. Lechner, 1882. 114 Jahne, Ludwig: Ost­ und Mittelkarawanken, Sanntaler (Steiner) Alpen: amtlicher Führer der Sektion »Carinthia« des Oesterr. Touristen­Klubs. Berlin: Geuters Reiseführerverlag, 1924. 115 Jahne, Ludwig: Karawanken Führer: mit einer Wegkarte und Abbildungen. Klagenfurt: J. Heyn, 1912. 116 Jahne, Ludwig: Eisenkappel und Umgebung, die Ostkarawanken und die Sauntaler (Steiner)­ Alpen. Darmstadt: Karl P. Geuter, 1903. 117 Jahne, Ludwig: Wegweiser durch die Karawanken, Julischen und Sanntaler (Steiner) Alpen. Klagenfurt: J. Heyn, 1911. 118 Freie Stimmen, 28. 4. 1914, št. 56, str. 3. 119 V novicah je naveden le priimek avtorja slike, zato ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za Edwarda Theodoreja Comptona (*29. 8. 1849, Stoke Newington; †22. 3. 1921, Feldafing) ali za njegovega sina Edwarda Harrisona (*11. 10. 1881, Feldafing; †6. 3. 1960, Feldafing), saj sta bila oba priznana slikarja planin in gora. Thieme, Ulrich (ur.): Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart. Leipzig: Verlag von E. A. Seemann, 1908, 7. del, str. 284. 120 Zima Janez (Sima Johann; *13. 12. 1847, Erlach (Zobrice-Afritz) na Koroškem; †11. 4. 1898, Gorica), šolnik in publicist. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 7. 2019, https://www. slovenska-biografija.si. 121 Sima, Johann: Im Billiehgrazer Gebirge. Berg­ und Thalwanderungen von Johann Sima mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen. Bamberg; Laibach: Verlag der Section »Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins, In Commission bei Ig. V. Kleimayr & Fed., 1892. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 31 23. 11. 2020 11:19:51 32 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 13: Sima, Johann: Im Billiehgrazer Gebirge, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 32 23. 11. 2020 11:19:52 Pregled avtorjev 33 Podjetnik in alpinist iz Beljaka Gustav Jäger122 je v vodniku Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere 123 opisoval Kanal-sko dolino. Delo z naslovom Der Donatiberg bei Rohitsch in Unter – Steiermark 124 pa je namenil enemu zadnjih karavanških vrhov. Uradnik Josef Wagner125 je skupaj z Vinzenzem Hartmanom napisal vodnik Der Führer durch Kärnten: ein Reisehandbuch für alle Freunde der Alpenwelt, der Sage und Geschichte, des Volkslebens, des Alterthümlichen, der Industrie, Kunst und Wissenschaft,126 v katerem se je posvetil proučevanju zgodovine, mitom in industriji alpskega sveta. O Alpah je pisal višji finančni svetovalec Rudolf Roschnik v delu z naslovom Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung.127 Gre za osmo knjigo v sklopu širše zbirke z naslovom Alpine Gipfelführer, ki jo je izdala nemška založniška hiša iz Stuttgarta. V tej zbirki so med drugim izšla dela z naslovom kot Der Dachstein (5. knjiga) ali Der Grossglockner (7. knjiga). Podrobnejših osebnih podatkov o Roschniku ni bilo mogoče najti v nobenem od razpoložljivih biografskih leksikonov, na podlagi njegovih knjig pa je mogoče sklepati, da se je profesionalno ukvarjal s finančnimi zadevami.128 Zelo pa je bil dejaven na planinskem področju, na katerem je med drugim prevzel tudi skrb za planinske vodnike.129 Poleg tega je bil med letoma 1895 in 1901 predsednik Kranjske podružnice DuÖAV in bil na slavnostni seji 31. januarja 1901, ob prisotnosti številnih članov podružnice, slavnostni govornik. Na seji se je zahvalil vsem, ki so društvu prispevali denar za planinske koče in za novo triglavsko knjigo.130 122 Jäger, Gustav (*2. 2. 1815, Beljak; †7. 4. 1875, Dunaj), podjetnik, alpinist, pisatelj. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.biographien.ac.at. 123 Jäger, Gustav: Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere: mit einer Karte des Kanalthals und der angrenzenden Gebiete. Wien: Tourist, 1873. 124 Jäger, Gustav: Der Donatiberg bei Rohitsch in Unter – Steiermark. Wien: M. Auer, 1867. 125 Wagner, Joseph (*18. 2. 1803, Lettowitz, Mähren (Letovice, Češka); †7. 11. 1861, Celovec), li-tograf, pisatelj, uradnik. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 1. 10. 2019, https:// www.biographien.ac.at. 126 Wagner, Josef, in Vinzenz, Hartman: Der Führer durch Kärnten: ein Reisehandbuch für alle Freunde der Alpenwelt, der Sage und Geschichte, des Volkslebens, des Alterthümlichen, der Industrie, Kunst und Wissenschaft: nebst Reise­ und Gebirgskarte. Klagenfurt: J. Leon, 1861. 127 Roschnik, Rudolf: Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung. Stuttgart; Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt,1906. 128 Roschnik, Rudolf: Die österreichischen Stempel­ und Gebührenvorschriften. Wien: k. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1917. 129 DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 21−26. 130 Local- und Provinzial-Nachrichten, Laibacher Zeitung, 6. 2. 1901, št. 30, str. 237−238. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 33 23. 11. 2020 11:19:52 34 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Med avtorje vodnikov, ki so vsaj deloma obravnavali sedanji slovenski vzpeti svet, spadata dva avtorja. Prvi je nemški pisatelj Heinrich Noë131 z delom Deutsches Alpenbuch, s podnaslovom Wanderungen und Bilder in und aus Osttirol, Kärnten, Steiermark, Salzburg und Nieder­Oesterreich.132 Drugi pa je alpinist in avtor več kot 100 ilustriranih vodnikov Julius Meurer133 (slika 14). Izdal je vodnik Illustrirter Führer auf den k. k. österr. Staatsbahnen für die Strecken: Salzburg­Bischofshofen und Selzthal­Bischofshofen,134 ki pa le posredno zadeva alpski svet. Posebno skupino vodnikov predstavljajo dela, ki so jih izdajala (planinska) dru- štva. Društvo prijateljev štajerskih Alp ( Verein der Gebirgsfreunde in Steiermark) je leta 1872 izdalo Ausflüge im Gebiete der steierischen Alpen,135 Turistični odbor štajerskega planinskega društva ( Fremden­ ­Verkehrs­Comite des steirischen Gebirgs­ ­Vereines) pa je več let izdajal Steirische Wanderbücher,136 ki so prišli prav predvsem ljubiteljem štajerskih lepot. V Celovcu je Društvo za dvig turizma ( Verein zur Hebung des Fremdenverkehres) leta 1909 izdalo ilustriran vodnik z na- Slika 14: Julius Meurer slovom lllustrierter Führer durch Klagen­ (Wikipedija). furt und Umgebung: (Wörthersee, Rosental, 131 Heinrich Noë (*16. 7. 1835, München; †26. 8. 1896, Bozen), pisatelj. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.biographien.ac.at. 132 Noë, Heinrich: Deutsches Alpenbuch: 2. Abth., Die Ostalpen, 1. Bd.: Wanderungen und Bilder in und aus Osttirol, Kärnten, Steiermark, Salzburg und Nieder­Oesterreich. Glogau: Carl Flemming, 1885. 133 Julius Meurer (*13. 1. 1838, Lepizig; †19. 3. 1923, Wels), nemško avstrijski alpinist, avtor alpinistične literature. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 1. 10. 2019, https:// www.biographien.ac.at. 134 Meurer, Julius: Illustrirter Führer auf den k. k. österr. Staatsbahnen für die Strecken: Salzburg­Bischofshofen und Selzthal­Bischofshofen. Wien: Steyrermühl, o. J., okoli 1887. 135 Verein der Gebirgsfreunde in Steiermark: Ausflüge im Gebiete der steierischen Alpen: 1. Graz: Verl. des Hrsg; 1872. 136 Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel; 1882. Z istim naslovom so izšli vodniki še leta 1887 in 1880. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 34 23. 11. 2020 11:19:52 Pregled avtorjev 35 Karawanken).137 Vodnik s podobnim naslovom, Illustrierter Führer durch Klagenfurt und Umgebung:(Wörthersee, Zollfeld, Rosental, Karawanken) 138 , je dru- štvo izdalo še leta 1914. V njem je pregledna karta osrednje Koroške s tremi barvnimi in 44 črno-belimi fotografijami. Z alpskim svetom povezani vodniki so še klasični Baedekerjevi, in sicer nem- ški Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland iz leta 1878139 (slika 15), 1882140 in leta 1888141 ter Südbaiern, Tirol und Salzburg, Ober­ und Nieder­Österreich, Steiermark, Kärnten und Krain: Handbuch für Reisende; mit 38 Karten, 10 Plänen und 7 Panoramen.142 V angle- škem jeziku je leta 1903 izšel The Eastern Alps: including the Bavarian highlands, Tyrol, Salzburg, Upper and Lower Austria, Styria, Carinthia, and Carniola.143 Na konec pregleda avtorjev prvih izdaj planinskih vodnikov sta uvrščeni še dve imeni, ki sta pa med avtorji nekoliko posebni. Prvo je povezano z že večkrat omenjenim in glede na široko področje delovanja izjemnim Petrom Radicsem (slika 16). Poleg avtorstva vodnikov ga s hribi veže tudi ure-dnikovanje domovinskega časopisa Triglav 144 ter pisanje za Österreichische 137 Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt: Illustrierter Führer durch Klagenfurt und Umgebung: (Wörthersee, Rosental, Karawanken). Klagenfurt: Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt, 1909. V nadaljevanju bo zaradi podobnega naslova pri sklicevanju navedeno leto izdaje. 138 Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt: Illustrierter Führer durch Klagenfurt und Umgebung: (Wörthersee, Zollfeld, Rosental, Karawanken): mit Stadtplan 1:25.000 und Uebersichtskarte von Mittelkärnten 1:150.000, 44 Bildern in Schwarzdruck und 3 Dreifarbendrucken. Klagenfurt: J. Heyn, 1914. 139 Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1878. V nadaljevanju bo zaradi enakega naslova poznejših izdaj pri sklicevanju navedeno leto izdaje. 140 Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1882. V nadaljevanju bo zaradi enakega naslova poznejših izdaj pri sklicevanju navedeno leto izdaje. 141 Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker; 1888. V nadaljevanju bo zaradi enakega naslova poznejših izdaj pri sklicevanju navedeno leto izdaje. 142 Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg, Ober­ und Nieder­Österreich, Steiermark, Kärnten und Krain: Handbuch für Reisende; mit 38 Karten, 10 Plänen und 7 Panoramen. Leipzig: Baedeker, 1894. 143 Baedeker, Karl: The Eastern Alps: including the Bavarian highlands, Tyrol, Salzburg, Upper and Lower Austria, Styria, Carinthia, and Carniola; handbook for travelers. Leipzig: Baedeker, 1903. 144 Triglav − Zeitschrift für vaterländische Interessen − je večinoma izhajal dvakrat na teden. Svoje ime je dobil po simbolu slovenstva. Njegov lastnik je bil Janez Bleiweiss. Bil je političen časnik v nemškem jeziku. Več o njem glej tudi Žigon, Tanja: Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 35 23. 11. 2020 11:19:52 36 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 15: Kazalo nemškega Baedekerja iz leta 1878 (https://archive.org/details/ sdbaierntirolun02firgoog/page/n23). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 36 23. 11. 2020 11:19:52 Pregled avtorjev 37 Touristenzeitung,145 v katerem je bil objavljen njegov prispevek o čarobnih bohinjskih lepotah: »In kako čudovita je vendarle tudi tukaj narava, kako neizmerno bogate in velike so njene lepote, kako raznoliki zakladi, ki ta tla, končno prepoznana in spoštovana, omogočajo blaginjo ljudi; in so jih že v starih časih posamezniki, srečni, to videvši in spoznavši, častili in slavili v vsej njihovi veličini.« 146 Radicseva ljubezen do pesništva in vzpetega sveta se je odražala v vodniku An Oesterreichs Alpenbahnen. Ein Führer im Liede durch Oesterreichs Hochgebiergswelt, 147 ki ga na slovenskih spletnih straneh sicer ni bilo mogoče najti. Na slovenskih spletnih straneh najdemo njegove vodnike Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere und weitere Umgebung: für Badebesucher und Touristen,148 Die Nähere und weitere Umgebung in Führer durch Krain, s podnaslovom Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische, s poudarkom na Ljubljani.149 Čeprav sta omenjeni deli že primera mestnih vodnikov, ki so bili pogosti zlasti po letu 1900, bosta v ta zapis kljub temu vklju- čeni, saj sta se vzpetega sveta dotikali vsaj posredno. V blejskem vodniku so namreč v poglavju Pešpoti ( Fusstouren) opisani izleti na okoliške vrhove, kot so na Črno prst, v Vrata in Dolino sedmerih jezer,150 Slika 16: Peter Radics v zadnjem delu pa tudi skozi dolino Krme (Wikipedija). 145 Radics, Peter: Aus dem Stammbuche der Wochein, str. 5−7. 146 Prav tam, str. 5. » Und wie herrlich ist doch auch hier die Natur, wie unendlich reich und groß sind auch hier die Schönheiten derselben, wie mannigfach die Schätze, die auch dieser Boden, einmal richtig erkannt und erwürdigt, der Volkswohlfahrt zu liefern im Stande ist; und wie wurden alle diese Vorzüge dieser Gegend schon in alter Zeit von Einzelnen, die so glücklich waren, sie zu schauen und zu erkennen, nach ihrem volle Werthe gefasst und gewürdigt.« 147 Radics, Peter: An Oesterreichs Alpenbahnen. Ein Führer im Liede durch Oesterreichs Hochgebiergswelt. Wien: Fromme, 1889. 148 Radics, Peter: Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere und weitere Umgebung: für Badebesucher und Touristen. Laibach: J. Mallner, 1879. 149 Radics, Peter: Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische. Laibach: J. Giontini, 1885. 150 Radics, Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere …, str. 103−127. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 37 23. 11. 2020 11:19:52 38 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 17: Radics, Peter: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 38 23. 11. 2020 11:19:55 Pregled avtorjev 39 vzpon na Triglav.151 V vodniku po Kranjski je avtor prav tako kar nekaj prostora namenil potem zunaj deželnega središča. Izlete je ločil na Ober­Krain 152 in Unter­Krain.153 Ob tem morda še zanimivost, ki je vidna že pri površnem listanju obeh del. Oba vodnika sta občutno manj opisna in bolj funkcijska, torej že bolj podobna sodobnim vodnikom. Večja pozornost bo v nadaljevanju namenjena Radicsevemu vodniku po alpskem svetu Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887 (slika 17, 18). Ne samo, da gre za vzorčni primer prvih planinskih vodnikov, gre za delo, v katerem so opisi še danes zanimivi, tako za sodobne raziskovalce kot tudi bralce, ki jih ne zanima zgolj geografija tega območja. Gorohodcem Radicsevega časa pa je bil praktičen, a hkrati izrazito poučen, saj so bralci dobili informacije o različnih alpskih vrhovih tudi zunaj takratnega slovenskega ozemlja in o nikoli dokončani zgodbi, to je primerni planinski opremi. Kot bomo videli, se je pri tem naslanjal na delo Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist? 154 slavnega Baltazarja (Belsazarja) Hacqueta, 155 sicer avtorja prvega vira o pristopu na Triglav iz let 1778–1784.156 Iz dosedanjega pregleda avtorjev tiskanih vodnikov je razvidno, da je bila hoja v hribe na prelomu iz 19. v 20. stoletje še izrazito moška domena. Na to med drugim kaže tudi dejstvo, da sta tako Hacquet kot tudi 100 let pozneje Radics, dosledno uporabljala moško obliko osebnega zaimka in moško obliko samo-stalnikov nasploh. Na Slovenskem je v zgodnji dobi planinstva in alpinizma zgolj nekaj omemb ženskih imen, o obiskovalkah gora pred prvo svetovno vojno pa ni podatkov. Šele v obdobju med obema vojnama smo Slovenci aktivno prispevali velik delež k zgodovini ženske svetovne alpinistike.157 151 Prav tam, str. 128−137. 152 Radics, Führer durch Krain, str. 57−72. 153 Prav tam, str. 79−81. 154 Hacquet, Belsazar: Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist? V: Jakob, Georg (ur.): Leben und Werke. München: Bergverlag Rudolf Rother, 1930, str. 209−220. 155 Belsazar de la Motte Hacquet, tudi Balthasar ali Balthazar Hacquet (*1739/1740 Le Con-quet, Bretanja; †10. 1. 1815, Dunaj), naravoslovec, zdravnik, avtor. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 1861, 7. del, str. 163–165 in Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 7. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 156 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 107. O prvih pristopih na Triglav glej tudi Mikša, Peter: Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje. V: Zgodovinski časopis, 2013, št. 3/4, str. 390−405. 157 Mikša, Peter in Golob, Urban: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013, str. 226. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 39 23. 11. 2020 11:19:55 40 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 18: Radics, Peter: Bergfahrten in Oesterreich. Einst und Jetzt 1363−1887, uvodna stran (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 40 23. 11. 2020 11:19:56 Pregled avtorjev 41 Malomeščanska družba pri nas je namreč še konec leta 1893 na planinsko in plezalno druščino gledala precej zviška in zasmehovala njihove klobuke, okra- šene s šopki cvetja, ko so se vračali z vrhov.158 Ako se je kdo na ulici prikazal v planinski opremi, so gledali za njim, se smejali kratkim hlačam, ki so jih takrat nosili samo mestni otroci ter se čudili dolgi palici in nahrbtniku. Gorje pa ženski, ki bi se bila pokazala v javnosti v hlačah ali celo z golimi koleni! Hlače in njeno posestnico bi bili odpeljali na opazovalnico, gola kolena bi bila pa šla v Begunje pokoro delat za javno pohujšanje.159 Dokaze, da so se na prelomu stoletja ženske vendarle začele vse bolj družbeno uveljavljati, pri čemer hribolazenje ni izvzeto, najdemo tudi v pregledanih vodnikih. Prizadevanja posameznic, denimo Albine Hintner,160 si zato zagotovo zaslužijo posebno pozornost. Morda je avtorica bolj znana pod imenom Albe Hintner, s katerim se je podpisovala kot ustvarjalka slovenskih pravljic, napisa-nih v nemškem jeziku.161 V njenih planinskih zapisih z naslovom Berggänge an der kärtntisch­krainischen und krainisch­steirischen Länderscheide 162 (slika 19), ki jih je v podlistku najprej objavil Laibacher Zeitung,163 se je posvečala predvsem koroško-kranjskemu in kranjsko-štajerskemu hribovju. Avtorica je v takratnih planinskih krogih morala že biti znana, če že ne cenjena, sicer njeno poglavje z naslovom Frauenbergfahrten, društva Deutscher und österreichischer Alpenverein Section Krain, ki je bilo izdano v publikaciji ob 20-letnici njenega obstoja,164 zagotovo ne bi bilo objavljeno. Pa ne samo to. Na že omenjeni slovesnosti Kranjske podružnice januarja 1901 je bila med štirimi slavnostnimi govorci edina predstavnica ženskega spola.165 158 Mikša, Peter, in Vehar, Maja: Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne. V: Retrospektive, 2018, št. 1, str. 16. 159 Janko Mlakar: Iz mojega nahrbtnika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972, str. 19. 160 Albina Hintner (psevdonim Alba Hintner,) (*4. 12. 1871, Ljubljana; †22. 11. 1952, Gradec). Več o njej glej: Blažić, Milena Mileva: Dva modela ženskega pravljičarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedovalke. V: Studia mythologica slavica, 2016, str. 240. 161 Hintner, Alba: Der Geiger und Jagdloch, Laibacher Schulzeitung, 15. 1. 1902, št. 1, str. 2−3. 162 Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, Sonderausdruck aus der »Laibacher Zeitung«, Laibach: s. n., 1900. 163 Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, Laibacher Zeitung, 4. 5. 1900, št. 102, str. 831. Laibacher Zeitung je objavljal njena razmišljanja od 5. 5.−15. 5. 1900, in sicer v številkah od 103−111. 164 Hintner, Alba: Frauenbergfahrten. V: DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 73−75. 165 Local- und Provinzial-Nachrichten, Laibacher Zeitung, 6. 2. 1901, št. 30, str. 237−238. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 41 23. 11. 2020 11:19:57 42 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 19: Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch­krainischen und krainischsteirischen Länderscheide, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 42 23. 11. 2020 11:19:57 Pregled avtorjev 43 Albina Hintner je ob zavedanju fizičnih razlik med spoloma ženske spodbuja-la h gibanju v naravi. Prepričana je namreč bila, da obiskovanje vzpetega sveta močno pripomore k dobremu počutju matere. To se odraža v dobrih družinskih odnosih in v boljši vzgoji otrok, kar posledično koristi celotni družbi.166 Seznam avtorjev planinskih vodnikov in pregled njihovega delovanja kažeta, da gre po večini za Neslovence, za izobražene, pogosto tudi premožne osebnosti, ki so svojo poklicno dejavnost povezovale s hojo po vzpetem svetu. Vsi takratni pisci (in današnji ljubitelji gora) bi se gotovo strinjali z razmišljanji pisatelja Josipa Abrama,167 ki je bil zaradi organizacije planinstva na trentar-skem koncu morda bolj znan kot Josip Abram Trentar: Planinec ima fin okus; on čuti in uživa z vso dušo lepoto planin; on ve, da je planinski svet mnogo lepši od ravnin, dasi se mu niti ne sanja o filozofiji knjig, ki uči, da obstoji lepota v tem, da se čim večja mnogovrstnost in mnogoličnost lepo zlijata v harmonično celoto. In ravno te lastnosti planinskega sveta so, ki vabijo in mamijo preprostega sinu narave in omikanca iz mesta.168 166 Hintner, Frauenbergfahrten, str. 73−74. 167 Josip Abram (*2. 2. 1875, Tupelče; † 22. 6. 1938, Ljubljana), pisatelj, pesnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 12. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 168 Abram, Josip: Opis Trente, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 134. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 43 23. 11. 2020 11:19:57 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 44 23. 11. 2020 11:19:57 45 zUnanja PodoBa Pregledani vodniki so si bili na zunaj precej podobni. Šlo je večinoma za mehko, redko tudi trdo vezane brošure manjšega formata. Njihova višina je bila med 18 in 19 cm, širina pa skoraj vedno 11,5 cm. Razlog za tak format vodnikov je verjetno v praktičnosti, saj je bilo knjižico takšne velikosti preprosto spraviti v žep nahrbtnika ali pohodnih hlač. Prve izdaje planinskih vodnikov vsekakor ne gre primerjati s sodobnimi. Izhajali so v popolnoma drugačnih tehničnih razmerah in sodobnim gornikom bi verjetno znale biti te črno-bele tiskane knjižice, navadno ovite v naslovnice pustih barv, na prvi pogled precej neprivlačne. Prve izdaje vodnikov so bile tudi glede slikovnega in kartografskega gradiva precej skromne, saj zlasti pred letom 1880 takšnega gradiva v njih praktično ni bilo. Frischaufov vodnik iz leta 1873 je bil na primer še popolnoma brez slik ali drugega gradiva. V poznejših izdajah je sprva mogoče najti najprej ilustra-cije, nato črno-bele fotografije. Z ilustracijami je že bil opremljen vodnik po Karavankah in tudi Rablov vodnik iz leta 1885, ki je že v naslovu – ilustrirani vodnik −169 nakazoval precej slikovnega gradiva. Prav zato, da bi se povečalo zanimanje za upodabljanje gorskega sveta, je osrednji odbor SPD v Planinskem vestniku objavil poziv za vse […]gospode amater­fotografe, društvene člane, da se blagovoljno udeleže tekmovalnega slikanja. Program je sicer splošen in neomejen, vendar se pa bo razsodišče v prvi vrsti oziralo na slike o kočah in napravah‚ Slovenskega 169 Rabl, Josef: Illustrierte Führer durch Steiermark und Krain. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 45 23. 11. 2020 11:19:57 46 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce planinskega društva‘, na njih bližnjo okolico, na poglede in razglede od teh točk in na slike o planinah, na katerih so društvene naprave.170 Prepoznavanje avtorjev ilustracij v pregledanih vodnikih ni bilo lahko, saj so bile številne označene le z začetnicami, včasih pa kljub navedbi celotnega imena, kot na primer Günter Rücker,171 v razpoložljivih biografskih leksikonih ni bilo mogoče najti dodatnih pojasnil. Med znanimi avtorji slikovnega gradi- va najdemo bolj ali manj znane slikarje. Med prve zagotovo spadata avstrijski krajinski slikar in graški profesor Alfred Zoff172 in prvi slovenski realistični krajin- ski slikar Marko Pernahrt (slika 20).173 Ta je bil tudi siceršnji ljubitelj gora, saj je že leta 1849 stal na Triglavu. Med drugim je bil član Avstrijskega turističnega kluba v Celovcu,174 zato ni čudno, da je ob njegovi smrti celovška podružnica nemškega Al- penvereina organizirala razstavo njegovih del. Izkupiček je šel za ureditev groba in spominske plošče pokojnega, ostanek pa v društveno blagajno.175 Slika 20: Marko Pernhart (Wikipedija) Objavljanje fotografskega gradiva je bilo v vodnikih prav tako različno. Rablov ilu- strirani vodnik (slika 21) iz leta 1885 s fotografijami še ni bil opremljen, medtem ko jih njegov vodnik štiri leta pozneje že ima. Tudi Radicsev vodnik po Kranjski, ki je izšel leta 1885, je že bil opremljen s fotografijami Ljubljane176, 170 Planinski Vestnik, 1907, št. 9, str. 148. 171 Morda gre za sina dunajskega slikarja in restavratorja Franza Ruckerja (1820−1866). Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1874, 27. del, str. 209. 172 Alfred Zoff (*11. 12. 1852, Gradec; †12. 8. 1927, Gradec), krajinar. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 1891, 60. del, str. 235−236. 173 Marko Pernhart (tudi Marko Pernat, Markus Pernhart; *6. 7. 1824, Spodnje Medgorje (Ko-roška); †30. 3. 1871, Celovec), krajinski slikar. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1870, 22. del, str. 35–37 in Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 12. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 174 Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1870, 22. del, str. 37. 175 Local- und Provinzial-Nachrichten, Klagenfurter Zeitung, 26. 5. 1872, št. 118, str. 750. 176 Radics, Führer durch Krain, str. 1, 39. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 46 23. 11. 2020 11:19:57 Zunanja podoba 47 Blejskega jezera177 in slapa Savice.178 Lahko bi zapisala, da so po letu 1885 fotografije začele počasi postajati sestavni del vodnikov, povsem običajne pa so postale v izdajah tik pred prvo svetovno vojno. Roschnikov vodnik denimo je tako obogaten s številnimi fotografijami, vsebuje tudi fotografije vseh nemških koč v Julijskih Alpah.179 Slika 21: Rabl, Josef: Illustrierter Führer durch Steiermark und Krain, uvodni strani (Narodni muzej). Podobno kot pri ilustracijah tudi pri fotografijah ni bilo vedno preprosto pre-poznati avtorjev. Še naprej ostaja neznan J. Stransky, ki je naveden na uvodni fotografiji Triglava v prej omenjenem vodniku. Sicer je večino objavljenih fotografij naredil avtor, torej Roschnik sam, kar se je tudi sicer izkazalo za obi- čajno prakso avtorjev vodnikov. Roschnikove fotografije med drugim najdemo tudi v slavnostnem Festschriftu, na primer fotografijo Dežmanove koče,180 ki je 177 Prav tam, str. 70, 71. 178 Prav tam, str. 68. 179 Roschnik, Rudolf: Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel und eine Übersichkarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt: Joh. Heyn, 1914, str. 11−12. 180 DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 27. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 47 23. 11. 2020 11:19:58 48 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce bila tudi sicer predmet njegovih podrobnih zapisov.181 Ime politika, arheologa, muzealca, naravoslovca in pesnika ter soustanovitelja in predsednika kranjske podružnice nemško-avstrijskega alpskega društva Karla Dežmana, ki ga Alba Hintner imenuje landumfassender Geist,182 se je prav zaradi vsestranskega delovanja v vodnikih pogosto pojavljalo. Kar 27 fotografičnih posnetkov je bilo v Badjurovem vodniku iz leta 1913.183 Večinoma jih je naredil pisec sam, avtorstvo nekaterih pa lahko pripišemo alpinistu in krajinskemu fotografu Bogumilu Brinšku.184 Brinšek ni bil le eden izmed začetnikov sodobnega alpinizma na Slovenskem, bil je tudi začetnik slovenske gorske umetniške fotografije. Podobno kot pri slikovnem gradivu se je v vodnike postopoma vse pogosteje dodajalo tudi kartografsko gradivo. Prve izdaje tiskanih vodnikov s priloženimi kartami so bile redke. Jägerjev vodnik iz leta 1873 je zemljevid sicer že imel, medtem ko Radicsev iz leta 1888 še ne, Badjurov tik pred prvo svetovno vojno pa je imel poleg zemljevida tudi že načrt poti.185 Priloženo ali v besedilo vpeto kartografsko gradivo je bilo vsebinsko precej različno. V vodniku Ludwiga Jahneja je bil priložen precej podroben barvni zemljevid Karavank, na katerem so označene koče, tovarne, cerkve, gradovi, deželne meje in meje okrajev, železniške proge, ceste itn.186 Precej podroben je bil tudi zemljevid v Simovem vodniku po Polhograjskem hribovju.187 Praktič- no vsi Roschnikovi vodniki so vsebovali zemljevide,188 v vodniku po Julijskih Alpah je celo več (manjših) zemljevidov tega območja,189 priložen pa je tudi večji v merilu 1 : 25.000.190 181 Roschnik, Der Triglav, str. 34−36. 182 Hintner, Berggänge an der kärtntisch­krainischen und krainisch­steirischen Länderscheide, Sonderausdruck aus der »Laibacher Zeitung«, str. 37. 183 Badjura, Rudolf: Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! 184 Bogumil Brinšek (*10. 8. 1884, Ilirska Bistrica – Trnovo; †13. 10. 1914, Soko grad, Srbija), krajinski fotograf, alpinist, jamar. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 12. 1. 2020, https:// www.slovenska-biografija.si. 185 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! 186 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, nepaginirano. 187 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, nepaginirano. 188 Roschnik, Der Triglav in Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen. 189 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen, str. 32, 61, 127. 190 Prav tam, str. 165. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 48 23. 11. 2020 11:19:58 Zunanja podoba 49 Slika 22: Pregledna karta koč in poti Kranjske podružnice DuÖAV v Julijskih Alpah in Karavankah ( Festschrift, nepaginirano; Narodni muzej). Pri omembi kartografskega gradiva ne moremo mimo imena, ki je tudi v aktualnem seznamu planinskih koč. Gre za odvetnika in politika Henrika Tumo191 (slika 23), po katerem se imenuje koča na Slavniku. Čeprav ni bil avtor bro- širanega vodnika, je njegov prispevek na področju kartografije in topografije, predvsem Julijskih Alp, ogromen192 in si zato zagotovo zasluži vsaj nekaj besed. Tuma je začel z zimskimi turami, tako kot pred njim že Stanič, in je tudi sicer veljal za enega najboljših alpinistov.193 Njegovo zanimanje za vzpeti svet je segalo tudi čez meje današnjega slovenskega alpskega prostora, saj je objavljal 191 Tuma Henrik (*9. 7. 1858, Ljubljana; †10. 4. 1935, Ljubljana), politik, publicist in alpinist. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 192 Zapuščina njegovih del je velika, prav tako je obsežen seznam del sodobnih raziskovalcev, ki so proučevali življenje in delo Henrika Tume. Med mnogimi naslovi člankov in publikacij naj navedem: Strojin, Tone: Dr. Henrik Tuma: slovenski alpinist, narodni prosvetitelj, politik, publicist in odvetnik. Ljubljana: Slovenski gorniški klub Skala, 2008. 193 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 116. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 49 23. 11. 2020 11:19:58 50 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce v Jadranskem almanahu,194 v katerem opisuje predvsem goriški vzpeti svet in njegovo gospodarstvo.195 Pri izdelavi kartografskih del je uporabljal italijanski, precej redko slovenski, večinoma pa nemški jezik, kar ne preseneča. Nemškega jezika je bil namreč precej vajen zaradi očeta, ki je bil zelo načitan in je bral le nemško literaturo.196 Morda je treba na tem mestu spomniti, da je bila raba nemškega jezika med slo- venskimi izobraženci v drugi polovici 19. stoletja tudi sicer precej običajna. Pa ne le zato, ker so večinoma študirali v Gradcu ali Dunaju, vodja slovenskega narodnega gibanja Josip Vošnjak197 se v spominih na otroštvo dobro spominja, da je slovensko sicer znal, a so se doma pogovarjali iz- ključno v nemščini.198 Slika 23: Henrik Tuma (Wikipedija). 194 Jadranski almanah je izhajal letno, med letoma 1923 in 1930, pri Naši založbi v Trstu. Vseboval je koledar, kmetijske nasvete, poljudnoznanstvene in literarne prispevke. Digitalna knjižnica Slovenije, pridobljeno 1. 12. 2019, https://www.dlib.si. 195 Tuma, Henrik: Naše planine. V: Jadranski almanah. Trst: Naša založba, 1924, str. 76−94. 196 Tuma, Henrik: Iz mojega življenja. Ljubljana: Naša Založba, 1937, str. 19. 197 Josip Vošnjak (*4. 1. 1834, Šoštanj; †21. 10. 1911, Visole pri Slovenski Bistrici), politik, zdravnik in pisatelj. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 198 Vošnjak, Josip: Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1905, str. 16. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 50 23. 11. 2020 11:19:59 51 cene vodnikov Podatkov o nakladah prvih tiskanih vodnikov žal ni bilo mogoče najti in tudi njihove cene so bile le v redkih primerih navedene na naslovnici. Kljub temu da skromno število podatkov ne omogoča povsem realne slike njihove vrednosti, jih bom primerjala s cenami drugih izdelkov v tistem času (preglednica 1). Tako bodo bralci lažje dobili občutek in predstavo o ko-ličini denarja, ki je bil potreben pri nakupu planinskega vodnika. Pred tem bi bilo smiselno spomniti, da so se v drugi polovici 19. stoletja oziroma na prelomu stoletja dogajale denarne reforme, tako da cene oziroma valute v obravnavanem času niso bile enotne. Po letu 1900 so namreč goldinarje (gld) oziroma forinte (fl) ter njihove manjše enote krajcarje (kr) zamenjali krone (K) in helerji (h), na Slovenskem vinarji (vin).199 Cena Jägrovega vodnika po Kanalski dolini iz leta 1873 je bila 1 fl 30 kr, priložena geografska karta pa 30 kr.200 Rablov vodnik po Štajerski in Kranjski iz leta 1885 je bil verjetno zaradi ilustracij dražji in je bil vreden 2 fl 30 kr.201 Ka-kšne so torej bile cene drugih izdelkov pred letom 1900? Polletna naročnina 199 O tem glej Rajšp, Vinko: Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene. V: Kos, Peter; Majce, Janez;Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, str. 33−36. Primerjavo cen posameznih artiklov glej Vasilij Melik: Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi. V: Kos, Peter; Majce, Janez; Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984, str. 37−42. 200 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), naslovna stran. 201 Rabl, Illustrierter Führer durch Steiermark und Krain, nepaginirano. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 51 23. 11. 2020 11:19:59 52 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce za Laibacher Zeitung (dostava po pošti) je stala 7 fl 50 kr, desetvrstični oglas pa 60 kr. Na ljubljanski tržnici je bilo marca leta 1873 treba odšteti 10 kr za bokal (1,5 l) mleka, za funt (okoli 500 g) masla 44 kr, za vagan (pribl. 61 l) pšenice pa 6 fl 60 kr.202 Kilogram belega kruha je na prelomu iz 19. v 20. stoletje stal 25 kr, kilogram rženega pa 13 kr.203 Glede na navedene podatke je torej priložena geografska karta Jägrovega vodnika stala malo več kot kilogram belega oziroma malo manj kot 3 kg rženega kruha. Podatek precej jasno pokaže na kupce te literature, ki za malega človeka takratnega slovenskega ozemlja zagotovo ni bila zanimiva. Po letu 1900 je bila cena Badjurovega vodnika 60 h (vin),204 medtem ko je bilo za polletno naročnino za Laibacher Zeitung (dostava po pošti) treba plačati 15 K, za štirivrstični oglas pa 50 h (vin), za kilogram masla 1 K 80 h, za liter mleka pa 16 h.205 Preprost izračun torej pokaže, da je bilo pred letom 1900 za ceno vodnika mogoče dobiti skoraj 1,5 kg masla, po letu 1900 pa je bila cena vodnika vredna manj kot pol kilograma masla. Preglednica 1: Primerjava cen pred in po letu 1900. Cene pred letom 1900 fl kr Cene po letu 1900 K h planinski vodnik 1 30 planinski vodnik 60 polletna naročnina 7 50 polletna naročnina 15 Laibacher Zeitung Laibacher Zeitung 1,5 l mleka 10 1 l mleka 16 500 g masla 44 500 g masla 90 jajca/kos 1 jajca/kos 5 3/7 202 Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. 203 Holz, Eva: Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja. V: Kos, Peter; Majce, Janez; Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. str. 45. 204 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo, uvodna stran. 205 Laibacher Zeitung, 1. 3. 1900, št. 49, str. 385. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 52 23. 11. 2020 11:19:59 53 jezikovna PodoBa Dosedanji pregled avtorjev in naslovi del precej jasno nakazujejo na jezikovno podobo vodnikov. Večina je bila napisana v nemškem jeziku, precej redki so bili v slovenščini, eden v angleškem jeziku (preglednica 2). Pisci italijanskih planinskih vodnikov so se v obravnavanem obdobju obračali bolj v Zahodne Alpe, v Vzhodnih so bili pozorni predvsem na območje okoli Gardskega jezera.206 Temu prostoru se je posvečal irski politik, sicer pa naravoslovec in botanik ter avtor številnih knjig John Ball,207 ki je bil med letoma 1857 in 1860 tudi prvi predsednik angleškega Alpine Cluba. Za naše območje so planinski vodniki v italijanskem jeziku začeli izhajati šele v 20. stoletju.208 Preglednica 2: Jezik, v katerem so bili natisnjeni planinski vodniki. slovenski jezik nemški jezik angleški jezik 3 40 1 Nemški vodniki so bili večinoma natisnjeni v latinici, Jägerjev vodnik po Kanalski dolini iz leta 1873209 in Radicsev vodnik po alpskem svetu210 pa v 206 Ball, John: Guida alpina Tirolo meridionale­Alpi venete (Lago di Garda): sezioni 57, 58. Verona: H. F. Munster, C. Kayser successore, 1877. 207 John Ball (*20. 8. 1818, Dublin; †21. 10. 1889, London), politik, naravoslovec, biolog. Schär Pfister, Suzanne in Ball, John: Historisches Lexikon der Schweiz, pridobljeno 3. 6. 2020, https:// hls-dhs-dss.ch/de. 208 Servis italijanske nacionalne knjižnice, pridobljeno, 3. 6. 2020, https://opac.sbn.it. 209 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten). 210 Radics, Bergfahrten in Österreich. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 53 23. 11. 2020 11:19:59 54 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce gotici. Zanimivo je, da je bil Radicsev vodnik po Kranjski,211 ki je izšel tri leta pred omenjenim, natisnjen v latinici. Pri poimenovanju in pisanju geografskih pojmov ni bilo niti enotnega pra-vila niti nekega reda. V nemških vodnikih so bili zapisi večinoma nemški, sploh če je šlo za svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Če ustre-znega imena v nemščini ni bilo, je bilo slovensko ime zapisano po nemško, tako na primer Golitza, Kotschna, Vertatscha, Dobratsch212 ali Moistrouka, Pischentza,213 Manhart, Canin.214 Triglav je bil v različnih različicah nemške izgovarjave (Triglau, Terglau, Terglou) bolj ali manj vedno pisan slovensko. Angleški Baedeker iz leta 1903 ga na primer označuje s The Terglou,215 na zemljevidu, ki je priložen Jägrovem vodniku iz leta 1873, pa je denimo napisan slovensko (Triglav).216 Različne zapise je mogoče najti v Simovem vodniku po Polhograjskih Dolomitih, v katerem se v besedilu navaja nemški zapis Toschz, na priloženem zemljevidu pa je vrh zapisan slovensko, torej Tošc. Sploh je omenjeni zemljevid, izdan pri dunajski založbi R. Lechner‘s, pri zapisih zemljepisnih imen zanimiv. Večji kraji kot Ljubljana, Škofja Loka in Polhov Gradec so praviloma zapisani v nemški obliki, torej Laibach, Bi-schofslack, Billichergraz itn. Pri manjših krajih in poimenovanjih vrhov pa so napisana tako slovenska kot nemška imena. Tako na primer St. Jakob ali St. Lorenz, a tudi Osovnik in Kopačev vrh.217 Glede na našteta dejstva se zdi, da je bilo pisanje zemljepisnih imen precej subjektivno ter odvisno od (političnega) prepričanja pisca in njegovega poznavanja območja. Gotovo pa so avtorji pri pisanju imeli v mislih predvsem nem- ško govorečo ciljno publiko in so jim z navajanjem nemških imen (oziroma njihovih različic) želeli olajšati pot v vzpeti svet. Naj se na tem mestu pomudim še pri zanimivih etimoloških razlagah zemljepisnih imen, ki jih je mogoče zaslediti praktično v vsakem vodniku. Radics 211 Radics, Führer durch Krain. 212 Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt: Illustrierter Führer durch Klagenfurt und Umgebung, 1909, str. 66−69. 213 Jahne, Führer durch die Karawanken, str. 16. 214 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), str. 12. 215 Baedeker, The Eastern Alps …, str. 366. 216 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), nepaginirano. 217 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, nepaginirano. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 54 23. 11. 2020 11:19:59 Jezikovna podoba 55 je ob opiranju na polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja218 in slavnega Ha-cqueta219 razlagi imena Triglav namenil dobršen del istoimenskega poglavja.220 Po Anastaziju Grünu ga imenuje der heilige Dreihaupt,221 ime Triglav naj bi izhajalo iz narečnega Terglau in naj bi se v dokumentih začelo pojavljati šele od 18. stoletja dalje. Sima se je pri etimološki razlagi imena Toško čelo sicer najprej ozrl v turške vpade: »[…] Za časa turških vpadov so se tu gori izgubili trije Muslimani, ki so jih pogumne predstavnice šibkejšega spola okamenjale in jim z žeblji v čelo zadale smrtni udarec.« 222 Vendar se mu je izraz Vaisten Hiern, ki je bil omenjen v fevdni knjigi gospodov Luegger223 iz leta 1453, zdel pri razlagi veliko prepričljivejši. Na tem gospostvu je (bilo) namreč območje, ki naj bi v slovenskem jeziku pomenilo Tolsto Čelo,224 kajti dejansko je tam prst debela in mastna.225 Zanimiva je tudi razlaga imena Tošc, ki naj bi izvirala iz slovanskega zavaljen. Kot piše Sima, gora dejansko spada med zavaljene oziroma debele zaradi obli-ke in lege njenih travnikov ter skalnega pobočja.226 Ludwig Jahne je izvor imena Karavanke poiskal v keltskih izrazih Kara (kamen) in Wanka (travnik), ki naj bi torej označevala kamnit travnik.227 Slovenska izgovorjava zemljepisnih imen za nemško govoreče gorohodce gotovo ni bila lahka, česar so se zavedali tudi pisci besedil. V vodnike so zato 218 Prav tam, str. 28−30. Janez Vajkard Valvazor (*28. 5. 1641, Ljubljana; †sept./okt. 1693, Krško), polihistor, zbiralec, založnik Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 23. 2. 2020, https://www. slovenska-biografija.si. 219 Prav tam, str. 27−32. Hacquetovi zapisi o njegovem prvem pristopu na Triglav okoli 1. avgust 1773 so bili objavljeni v Oryctographia Carniolioe. Lepzig: J. G. I. Breitkopf, 1778, 1. del, str. 26. 220 Radics, Peter: Triglav und dessen Besteigungen. V: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Leipzig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 26−36. 221 Prav tam, str. 26. 222 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 16. »… zur Zeit der Türkeneinfälle drei Muselmänner auch da herauf verrirten, von den muthigen Vertreterinnen des schwachen Geschlechtes jedoch frischweg unzigelt und durch Einschlagen von Näglen in die Stirne getödtet wurden.« 223 Predjamski vitezi (Burggrafen von Lueg, kratko: Lueger, tudi Luger, v ital. virih Logar in Luogar), kranjsko-goriški plemenitaši, ki se pojavijo že leta 1202 kot vazali goriških grofov, pozneje kot deželni maršali goriško-gradiščanski, od 1463 tudi kot kranjski deželani, izumrejo v 16. stol. Ali so bili prvotno slov. Logarji ni točno dognano. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 2. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 224 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 15. 225 Prav tam. 226 Prav tam, str. 37. 227 Jahne, Ludwig: Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 7. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 55 23. 11. 2020 11:19:59 56 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce pogosto priložili preglednice slovenskih krajev, zapisane v fonetični obliki,228 ali pa so dodali sezname osnovnih sporazumevalnih fraz, številk itn.229 (slika 24). Frischauf je na primer nemške in slovenske fraze zapisal, potem ko je uporabnikom na kratko razložil slovenske fonetične posebnosti.230 Slika 24: Seznam slovenskih fraz (Jabornegg, Kärtnerführer, 1873, str. 18, 19; Narodni muzej). 228 Roschnik, Der Triglav, Anhang, nepaginirano. 229 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 18−19. 230 Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer, 1874, str. 6. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 56 23. 11. 2020 11:20:00 57 vseBinska analiza Visoko vrh planin stojim, V veselji rajskem tu živim; Tam dol‘ ljudje prebivajo, Veselje redko vživajo; Prid‘ vrh planin, Nižave sin! 231 Avtorji planinskih vodnikov bralcem niso želeli ponuditi zgolj informacij o želeni poti ali načrtovani planinski turi, temveč so jih skušali seznanjati s čim širšim spektrom koristnih in potencialno zanimivih informacij. V ospredju vsebinske analize zato niso bili opisi razgledov z vrhov, saj so ti bolj ali manj podobni današnjim. Pozornost pri branju je bila usmer-jena predvsem na zgodovinske, etnološke in demografske opise, posebno poglavje pa so zaradi številčnosti zahtevali tudi oglasi. V zgodovini so planinske poti iskali in zavarovali slovenski pastirji, lovci in divji lovci, po njih pa so prav tako vodili pretežno Slovenci.232 Še do konca 19. stoletja so pri ugotavljanju novih poti, pri pristopih na še neosvojene vrhove in pri vodenju turistov tako v Zahodnih kot v Vzhodnih Julijcih, imeli največjo vlogo divji lovci. Lov je bil namreč v tistih časih privilegij premožnih lovskih zakupnikov in veleposestnikov, po večini Nemcev. Loviti 231 Kocbek, Kos, Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, nepaginirano. 232 Več o slovenskih planinskih kočah do prve svetovne vojne glej Mikša, Peter: Nemška ali slovenska − planinske koče v slovenskih gorah do prve svetovne vojne. V: LC tim: interni časopis skupine, 2016, št. 6, str. 26−32. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 57 23. 11. 2020 11:20:00 58 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce je torej smel le vrhnji družbeni sloj, preprost človek je smel v lovišče le kot lovski čuvaj, gonjač ali kot nosač oprtnika in uplenjene divjadi. Divji lov je bil sicer strogo prepovedan, kazni zanj visoke, a ga ni bilo mogoče prepre- čiti.233 Kljub vsemu prikazi planinskih poti v analiziranih vodnikih niso bili v središču pozornosti, ampak so bili pregledani zgolj z vidika aktualnosti. Po pričakovanjih so bili opisi skrbni in izredno natančni, tako da so se upo-rabniki nanje resnično lahko zanesli. Hkrati pa lahko zapišem, da po večini omenjenih poti stopajo tudi moderni gorniki. Odnos do zgodovinskih dogodkov Med poučne vidike planinskih vodnikov gre na prvem mestu zagotovo šteti opise zgodovinskih dejstev in dogodkov, v katerih je bilo nemalokdaj najti protagoniste iz cesarsko-kraljevih družin. To za tisti čas ni bilo nekaj poseb-nega, saj je podobno opaziti tudi v planinskih zapisih, objavljenimi v takratnih planinskih revijah.234 Ker je v enem poglavju nemogoče predstaviti vse v vodnikih omenjene posameznike, ki so krojili ali bolj ali manj vplivali na zgodovinsko dogajanje, bo v nadaljevanju predstavljenih le nekaj tistih, katerih sledi so na Slovenskem vidne še danes. Sima je v vodniku po Polhograjskem hribovju bralce seznanil z že omenjenim saškim kraljem Friedrichom Avgustom, ki je Sv. Lovrenc obiskal 4. maja 1838.235 Na ta dogodek še danes spominjata obelisk ob vznožju hriba in pesem Timona Labacensisa, ki jo je leta 1882 objavil Laibacher Wochenblatt:236 Auf Bergesgipfel steht ein Kirchlein klein, An seinem Hange blüht ein Blumen fein. Der Berg, er heißt Laurentius, Das Blümchen heißt Anonymus, 233 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 34−35. 234 Poročilo o obisku saksonskega kralja, Planinski vestnik, 1907, št. 8, str. 146. 235 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 40−41. 236 Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen − je bil časopis, ki je v letih 1804−1810 in 1814−1818 izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr, kot priloga časnika Laibacher Zeitung. Bil je bolj znanstvene kot razvedrilno-beletristične narave, saj je vseboval članke z zgodovinsko in topografsko tematiko, pesmi, življenjepise in še kaj. Tanja Žigon, »Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804–1810 in 1814–1818)«, Zgodovinski časopis, 2001, št. 1, str. 67−91. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 58 23. 11. 2020 11:20:00 Vsebinska analiza 59 Da kam ins Land ein Königssohn, Ein Blumenfreund auf Sachsen Thron. 237 Badjura je v poglavju z naslovom Prvi turisti na Triglav med letoma 1778 in 1837 238 omenjal številna znana imena, kot sta denimo Baltazar Hacquet ali Valentin Vodnik.239 Pričakovano so se znana imena sicer po- javljala predvsem v povezavi z vzponi na Triglav. Med njimi so na primer Žiga Zois, Jovan Vesel Koseski240 in alpinist Julius Kugy241 (slika 25), slednji predvsem v povezavi z novimi planinskimi potmi.242 Radics je kot zgodovinar zgodovinskim ozadjem pričakovano namenil precej pro- stora. V vodniku po Kranjski je po opisu topografskih značilnosti243 prav toliko strani posvetil pomembnejšim dogodkom iz krajevne zgodovine.244 V tem oziru še posebej izstopa njegov vodnik po alp- skem svetu, saj je vseboval kar dve po- glavji: prvo je govorilo o princu Rudolfu Slika 25: Julius Kugy IV.245 in njegovi zimski poti po območju (Fototeka Slovenskega Krimmla (današnje okrožje Zell am See) planinskega muzeja). 237 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 41. 238 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! , str. 11−14. 239 Valentin Vodnik (*3. 2. 1758, Ljubljana; †8. 1. 1819, Ljubljana), pesnik, časnikar, jezikoslo-vec, duhovnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 240 Jovan Vesel Koseski) (*12. 9. 1798, Spodnje Koseze pri Moravčah; †26. 3. 1884, Trst), pesnik, prevajalec, pravnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 2. 10. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 241 Julij Kugy (*19. 7 1858, Gorica; †5. 2. 1944, Trst), alpinist. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 23. 7. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 242 Roschnik, Der Triglav, str. 47−49. 243 Radics, Führer durch Krain, str. 3−5. 244 Prav tam, str. 6−11. 245 Rudolf IV. (*1. 11. 1339, Dunaj; †27. 7. 1365, Milano), vojvoda Avstrije. Dopsch, Heinz: Neue Deutsche Biographie (NDB). Berlin: Duncker & Humblot, 2005, 22. del, str. 179−180. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 59 23. 11. 2020 11:20:01 60 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce leta 1363,246 drugo pa o bratu avstrijskega cesarja, nadvojvodi Janezu247 (slika 26), ki se je leta 1807 mudil v Bohinju. 248 Radics se je zavedal, kako veliko vlogo je imel nadvojvoda Janez pri razvoju avstrij- skega turizma: »Že na začetku našega stoletja je genialni princ naše cenjene vladarske hiše, nepozabni ńadvojvoda Janez´, eden najodličnejših predstavnikov avstrijske turistike, s svojim vsestranskim, blagoslova polnim delovanjem v korist alpskih dežel, spodbudil in pospeševal njeno razvojno strategijo.«249 Potovanje oziroma obisk nadvojvode Ja- neza je poleg Bohinja vključeval še Idrijo, kar je pisec večinoma povzel po Laibacher Zeitungu. Nadvojvoda Janez je s tem po- tovanjem želel opozoriti domoljube na le- Slika 26: Nadvojvoda Janez pote domovine ter tako prispevati tudi k (Wikipedija). vzgoji obiskovalcev vzpetega sveta.250 Nad lepotami Bohinja je bil, tako kot Radics, več kot navdušen: » Lepa ­ čudovita je tukaj narava! Je očarano zaklical princ, pomignil svojemu slikarju, mu nakazal mesto, s katerega je proti vzhodu mogoč pogled na jezero, in mu v tem položaju dal narisati kaskade.«251 Na obisk nadvojvode Janeza v Bohinju še danes spominja v marmor vklesana spominska plošča ob 246 Radics, Peter: Herzog Rudolf IV. von Oesterreich Wintertour über den Krimmler-Tauern 1363. V: Bergfahrten in Österreich, str. 1−8. 247 Johann Baptist Josef Fabian Sebastian von Österreich (*20. 1. 1782, Firence; †11. 5. 1859, Gradec), ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca I., avstrijski feldmaršal. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 1860, 6. del, str. 280–287. 248 Radics, Peter: Prinz Johann in der Wochein (Strategie und Touristik). V: Bergfahrten in Österreich, str. 64−68. 249 Prav tam, str. 64−65. » Schon zu Beginn unseres Jahrhunderts hat ein genialer Prinz unseres erlauchten Herrscherhauses, der namentlich in seinem vielseitigen segensreichen Wirken für die Alpenlande uvergeßliche ´Prinz Johann´, einer der hervorragendsten Repräsentanten der Touristik in Oesterreich diesen Einfluß der Strategie auf die Touristik geweckt und genährt.« 250 Prav tam, str. 65. 251 Prav tam, str. 66. » Schön­herrlich ist hier die Natur! Rief der entzückte Prinz aus, winkte seinem Maler, wies ihm eine Stelle an, wo man östlich die Aussicht auf den See gewinnt, und ließ in dieser Situation die Cascade abzeichen.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 60 23. 11. 2020 11:20:01 Vsebinska analiza 61 slapu Savica (slika 27). Izdelal jo je kamnosek Lenard Kelbel,252 odkril pa leta 1807 Žiga Zois.253 Slika 27: Plošča, ki spominja na obisk nadvojvode Janeza v Bohinju (Radics, Bergfahrten in Österreich, str. 67; Narodni muzej). Po Radicsu je bila pot nadvojvode Janeza za bohinjski konec pomembna vsaj zaradi dveh razlogov. Po eni strani je pri naravoslovcih in turistih nasploh vzbudila zanimanje za raziskovanje tega območja, po drugi pa je to povzro- čilo zagon krajevne industrije. Med drugim se je, zahvaljujoč neizmernemu trudu tamkajšnjega duhovnika Janeza Mesarja,254 razvilo sirarstvo. Tako so se bohinjski sirarski izdelki po Radicsevem mnenju z lahkoto primerjali z najboljšimi izdelki drugih alpskih sirarn.255 V istem vodniku je Radics posebno poglavje namenil Anastasiusu Grünu, ki ga je označil tudi za avtorja turističnih besedil.256 Razlog za to je bil namreč Grünov prispevek o Štajerski, objavljen v knjigi Deutschland, ki je izšla leta 1853.257 252 Prav tam, str. 67. 253 Ukanc­ Spominska plošča nadvojvodi Johanu pri slapu Savica, pridobljeno 21. 12. 2019 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16961. 254 Janez Mesar (*12. 6. 1832, Jesenice; †3. 5. 1895, Cerklje na Gorenjskem), župnik, gospodarski organizator, ustanovitelj prve sirarske družbe za Bohinjsko Bistrico, Bitnje in Lepence, ki je začela delovati 11. junija 1873 na Bitenjski planini. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 2. 10. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 255 Radics, Prinz Johann in der Wochein, str. 68. 256 Radics, Peter: Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847. V: Bergfahrten in Österreich, str. 86−94. 257 Verjetno gre za knjigo Karla Jahna, Illustriertes Reisebuch: Ein Führer durch Deutschland, die Schweiz, Tyrol, Italien …; Unter Benutzung amtl. Quellen, ki je izšla leta 1853. Informacijo o knjigi, ki je sicer ni bilo mogoče izslediti, je dobil od ustanovitelja časopisa Montags­Revue, časnikarja in pesnika Jakoba Herzoga. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 61 23. 11. 2020 11:20:02 62 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Po uvodnih besedah o pesniku, ki je med drugim veliko potoval po Italiji, Nemčiji, Franciji in Angliji, je Radics Grüna označil za ljubitelja alpskega sveta, ki ga je navdihoval pri ustvarjanju: » Srečen kraj, srečanje, navdih, ki se je ohranil v pesniški podobi našega nepozabnega grofa poetike! «258 Izpostavil je pesnikovo poznavanje in naklonjenost Štajerski, še zlasti njenemu alpske-mu delu. Glede na Radicsevo navdušenje, ki veje iz zapisanega, ni čudno, da je v svojih delih pogosto navajal Grünovo poezijo. Morda naj za konec zapišem še dejstvo, da je Radics pisal tudi o zgodovini Postojnske jame259 in ji namenil ravno toliko prostora kot opisom poti na Triglav in s Triglava v dolino.260 Odnos do gospodarskih razmer Prvotni planinski vodniki še danes delujejo precej prepričljivo, kar je ra-zumljivo, saj so jih avtorji napisali na podlagi lastnih izkušenj. Opisi ljudi, okolice in gospodarskih razmer so včasih izjemno podrobni, tako da so bili takratnim uporabnikom ne le v pomoč, ampak tudi v poduk. Zgradba prvih planinskih vodnikov je bila tipična. Navadno je pred demografskimi opisi, torej pred opisi tamkajšnjega prebivalstva, tekla beseda o splošnih, geografskih in gospodarskih značilnosti območja. Vsi avtorji so bili seveda očarani nad naravnimi lepotami vzpetega sveta, pri čemer so se mnogokrat precej podrobno posvečali tudi rastlinskemu svetu. Pogosti so (včasih tudi precej natančni) opisi rastlinstva, v nekaterih vodnikih je priložena tudi literatura. Pri tem izstopa Sima, ki poleg vsestranskega Karla Dežmana posebej izpostavlja avstrijskega botanika Wilhelma Vossa,261 po katerem je Voss Hütte, danes Erjavčeva koča na Vršiču, dobila ime. Skupna točka med Dežmanom in Vossom ni bilo le zanimanje za botaniko, oba sta bila tudi med vodilnimi člani kranjske 258 Radics, Peter: Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847, str. 86−87. » Glücklich jene Stätte, glücklich jene Begegnung, jene Anregung, die auf diese Weise von unserem uvergeslichen Dichtergrafen im poetischen Bilde festgehalten werden!« 259 Radics, Peter: Frühe Besucher der Adelsberger Grotte. V: Bergfahrten in Österreich, str. 15−25. 260 Radics, Peter: Triglav und dessen Besteigungen, str. 26−36. 261 Wilhelm Voss (*31. 12. 1849, Dunaj; †30. 3. 1895, Dunaj) botanik, mikolog, mineralog. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 12. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. O njem glej tudi Jogan, Jernej: Flora Ljubljanskega gradu stoletja po Vossu. V: Hladnikia. Ljubljana: Botanična sekcija Društva Biologov Slovenije, 2013, št. 32, str. 53−66. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 62 23. 11. 2020 11:20:02 Vsebinska analiza 63 Slika 28: Jahne, Ludwig: Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 63 23. 11. 2020 11:20:04 64 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce podružnice DuÖAV, kar je upodobljeno na fotografiji slavnostnega zbornika Festschrift.262 Nasploh se je Sima kar precej ukvarjal z Vossom in je svoje izsledke med drugim objavil v v časopisih,263 in v knjigi.264 Ludwig Jahne, ki se je posvečal območju Karavank, je menil, da so bili bogati vodni viri na obmo- čju Karavank neizkoriščeni, kar v preteklosti ni bilo tako. Po njegovem so bile na tem območju tačas razmere gospodarsko neugo-dne, saj je manjkalo dobre industrije, žito pa je komaj zadostilo potrebam. Rudarstvo je, predvsem v vzhodnih delih, tamkajšnjim ljudem sicer dajalo možnost zaslužka, a so bile razmere težavne in je bila panoga praktično že v zatonu. Surovine so bile po večini v vzpetem svetu, a sta bila njihov izkop in transport povezana z visokimi stroški. Zato je tamkajšnje prebivalstvo vedno bolj verjelo in upalo v rastoči tujski promet.265 Roschnik je bil bolj optimističen, saj je bil prepričan, da se je z izgradnjo železnice do Trbiža leta 1871 za to območje začelo novo obdobje.266 Pri opisih gospodarskih razmer je zanimivo, da Jahne na območju Karavank v nobenem od vodnikov ni omenil bogastva gozdov. Roschnik je v triglavskem vodniku (slika 29) obravnavano območje razdelil na tri dele, ki (še danes) ustrezajo trem dostopom na vrh Triglava: mojstran- ško območje, območje Bleda in Bohinja ter območje Trente. Na območju okoli Mojstrane se je prebivalstvo ukvarjalo zlasti z živinorejo. Redili so kra-ve, konje, pa tudi ovce, koze in svinje. Poleg živinoreje so se ljudje ukvarjali še s poljedelstvom, gozdarstvom in čebelarstvom.267 Na Bledu se je razvijal topliški turizem, Trenta z izrazito najskromnejšimi njivami pa je bila zanj od vseh dolin najrevnejša. V zadnjem času so se tamkajšnji prebivalci začeli ukvarjati z gozdarstvom samo zato, ker so poostrili nadzor nad divjim lovom.268 Trentar je bil namreč rojen lovec in mu je bilo veselje do lova tako rekoč prirojeno. Zanj je veljalo, da ne bi zapustil svojega območja, pa naj bi bilo še tako hudo: » Morda bi šel, pa bi mi morali pustiti puško in lov, drugače ne! «269 To je opazil tudi Kugy, ki je za tamkajšnje lovce zapisal, da so neka-262 Roschnik, Rudolf in August Plachki: Die Entwicklung der Section Krain. V: DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 7. 263 Sima, Johann: Professor Wilhelm Voss, Laibacher Schulzeitung, 1895, str. 52–55. 264 Sima, Johann: Professor Wilhelm Voss+. Laibach: Krainischen Landes-Lehrervereins, 1895. 265 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 5−7. 266 Roschnik, Der Triglav, str. 49. 267 Prav tam, str. 17. 268 Roschnik, Der Triglav, str. 19. 269 Abram, Josip: Opis Trente, Planinski vestnik, št. 9, str. 135. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 64 23. 11. 2020 11:20:04 Vsebinska analiza 65 Slika 29: Roschnik, Rudolf: Der Triglav, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 65 23. 11. 2020 11:20:04 66 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce teri po cele tedne lovili po tujih revirjih in kupčevali s plenom. Prebrisani in drzni Trentarji so bili prav moreča nadloga žandarjem, saj toliko divjih izbruhov strasti kot v Trenti Kugy ni videl še nikjer.270 Prebivalce Kanalske doline, ki so prišli z različnih koncev, je povezovalo tamkajšnje železarstvo. Ukvarjali pa so se še s trgovanjem, prevozništvom, v Rablju tudi s kopanjem premoga. Mnogi od njih so kot zidarji ali lesni delavci odšli na tuje.271 Prebivalci Polhograjskega hribovja so se ukvarjali predvsem s sadjarstvom : »V blagoslovljenih letih je na voljo zadosti sadja, pitne vode žal ne.«272 Na Štajerskem se je prebivalstvo ukvarjalo z različnimi dejavnostmi: živinorejo, poljedelstvom, vinogradništvom, pa tudi s premogovništvom, železarstvom, steklarstvom itn.273 Odnos do prebivalcev Za prebivalce vzpetega sveta je veljalo (in še velja), da so nekoliko posebni: Prebivalci gora mnogo bolj ljubijo svojo domovino nego dolinci. Kakor ne zapuste planinski orli svojih gora, tako je tudi planinec navezan nanje z dušo in telesom. Kakor prikovano je njegovo srce na skalne višine, globoke doline, na bistre vode, zelene planine in temne gozde! Kako nerad se loči planinec od kristalnočistega, oživljajočega vzduha, ki se izprehaja po opojnih smrekovih in jelovih lesovih in po planinskem cvetju – kako bi pogrešal vedrega, sinjega neba, ki se tako drzno in obenem ljubko in vabilno vzpenja nad njegovim ‚planinskim rajem!‘ Kako naj se malomarno odtrže od pisanega planinskega življenja sredi živahnih čred, njih mukanja, beketanja in meketanja, prijetno pomešanega s številnimi, zamolklo pojočimi zvonci! In, ali bi mogel v dolini, na ravnini kdaj tako iz srca radostno zavriskati kakor doma, kjer ožive ob krepkem vrisku gore naokrog? 274 270 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 129. 271 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), str. 4. 272 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 15. » Obst gibt es in gesegneten Jahren genug, gutes Trinkwasser dagegen weniger.« 273 Radics, Peter: Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847, str. 92. 274 Abram, Josip: Opis Trente, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 134. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 66 23. 11. 2020 11:20:04 Vsebinska analiza 67 Avtorji vodnikov so na svojih poteh po vzpetem svetu prihajali v stik z lokal-nim prebivalstvom. Zato so zlasti nemško govoreči na podlagi svojih izkušenj znali bralcem dobro, predvsem pa prepričljivo svetovati. Ludwig Jahne je strahove bralcev pred slovenskim jezikom in s tem morebi-tnim (ne)sporazumevanjem pomiril z izjavo, da se je v komunikaciji s prebivalci karavanškega sveta odlično znašel, saj so večinoma govorili tudi nemško: » Za obisk Karavank znanje slovenskega jezika ni nujno. «275 Prebivalce Karavank je sicer označil za miroljubne, preproste in poštene.276 Kot je razvidno iz cita-ta, se je njegov odnos do lokalnega prebivalstva v 30 letih sicer le malenkost spremenil. A prav v teh niansah je mogoče čutiti, da je svoja stališča do Slovencev nekoliko omilil. V večjih naseljih, kjer je še v začetku devetdesetih let 19. stoletja opazil pretežno nemško prebivalstvo, je 30 let pozneje že opazil tudi večjezičnost, čeprav še vedno z občutnim nemškim značajem. 1882 1912 Prebivalstvo v Karavankah je mešanih na­ V Karavankah je prebivalstvo na deželi slorodnosti, in sicer nemško in slovensko. Kmetje vensko, večji kraji pa so jezikovno mešani in in delavci v hribih pripadajo večinoma sled­ skoraj vsi nosijo nemški pečat. 278 njim, medtem ko v večjih krajih prebivajo večinoma Nemci. 277 Morda v povezavi s prebivalstvom tega območja še zanimivost, ki se je na-našala na tamkajšnja gostišča. Ta so bila na južnem delu Spodnje Koroške najslabša. V slovenskih vaseh namreč ni bilo mogoče dobiti niti piva niti vina, kaj šele kakšnega prigrizka.279 Roschnikovi opisi domačinov so večinoma pozitivni. Pri prebivalcih Mojstrane in Dovja mu je pozornost vzbujala nemščina, govorjena s precej očitnim koroškim naglasom, ki je posledica odraščanja mojstranških otrok na Koro- škem. Tja so namreč odhajali tudi zato, da bi se učili nemško: 275 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 5. » Zum Besuche der Karawanken Berge ist die slowenische Sprache nicht nöthig.« 276 Prav tam. 277 Jahne, Führer durch die Karawanken, str. 4−5. » Die Bevölkerung in den Karawanken ist gemischter nationalität, und zwar findet man dort sowohl den deutschen als auch den slovenischen Stamm. Der Bauern­ und Arbeiterstand im Gebirge gehört vorwiegend dem letztern an, während die grösseren Orte zumeist von Deutschen bewohnt si nd. « 278 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 8. » Die Landbevölkerung der Karawanken ist slowenisch, die größeren Orte jedoch gemischsprächig und tragen fast alle deutschen Charakter. « 279 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 14. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 67 23. 11. 2020 11:20:04 68 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Tamkajšnji človek je močan, čist in se odlikuje po poštenosti in zvestobi. Mojstranški vodniki, vedno zelo prijazni, poosebljajo te značilnosti. Materni jezik je sicer slovenski, vendar ljudje večinoma razumejo tudi nem­ ščino, ki se pogosto govori s koroškim naglasom. Razlog za to je bližina Koroške, kjer mojstranški otroci pogosto odraščajo, da bi se naučili nemškega jezika, saj se ga iz političnih razlogov v šoli na Dovjem ne morejo.280 Znanje nemščine s precejšnjim koroškim naglasom ni bilo nič čudnega, saj se starejši prebivalci teh krajev še danes spominjajo odhodov njihovih prednikov v koroške vasi, kjer so služili kot hlapci.281 Pri prebivalcih Bleda, ki ga označuje za die Perle von Krain, ni opazil nobenih posebnosti,282 je pa toliko bolj zanimiv opis prebivalcev bohinjskega konca, za katere še danes velja, da so malce posebni. Poudaril je zaverovanost vase in ponos, pri mlajših generacijah pa pomanjkljivo znanje nemškega jezika: Bohinjec kot predstavnik krepkega in zdravega slovanskega življa je, tako kot vsi prebivalci odročnih krajev, nekolikanj okoren in zaverovan v svoj prav, čemur je treba dodati še kar precejšen občutek ponosa. Sicer pa je tako kot vsak kranjski kmet nepokvarjen, pošten in vdan. Znanje nemščine je pri starejših precej pogosto, pri mlajših razmeroma redko. 283 Najskromnejši zapis je namenil prebivalcem Trente, o katerih je bilo predvsem v povezavi z divjim lovom nekaj že zapisanega. Roschnik je pri njih poleg iz-razitega italijanskega vpliva opazil močno revščino: » Otroci preživljajo življenje v sladkem brezdelju in v priložnostnem prosjačenju gorohodcev. «284 Da so bile v 280 Roschnik, Der Triglav, str. 15. » Der Menschenschlag ist kräftig und sauber und zeichnet sich durch Ehrlichkeit und Trauherzigkeit aus. Die Mojstaner Bergführer, durchwegs sehr nette Leute, dürfen als Vertreter dieser Eigenschaften bezeichnet werden. – Muttersprache ist die slowenische, doch wird vielfach auch Deutsch mit kärtenerischen Tonfall gesprochen und zeimlich allgemein verstanden. Dies macht die Nähe Kärntens, wo die Kinder aus Mojstrana häufig erzogen werden, um Deutsch zu lernen, weil dies aus politischen Gründen in der Schule zu Langenfeld nicht geschehen kann.« 281 Ustni viri tamkajšnjih prebivalcev. 282 Roschnik, Der Triglav, str. 16. 283 Prav tam, str. 17. » Mit den Bewohnern andrer abgeschidener Täler hat der Wocheiner, der als Vertreter eines kernigen, gesunden slawischen Menschenschlages gelten darf, eine gewisse Eckigkeit und Rechthaberei gemein, wozu noch eine zieimliche Gabe von Stolz kommt. Im übrigen ist er ehrlich und anhänglich, wie der unverdorbene Oberkreiner Bauer überhaupt. Die Kentnisse des Deutschen ist bei den alten ziemlich allgemein, bei den Jungen verhältnissmässig selten. 284 Prav tam, str. 18−19. » Die Kinder verbringen ihr Dasei im süssesten Nichtstun und betteln gelegentlich Bergsteiger an.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 68 23. 11. 2020 11:20:05 Vsebinska analiza 69 tem delu alpskega sveta razmere res precej skromne, potrjuje tudi nazoren Abramov opis: Trentar je popoln planinec; saj je Trenta tako bogata gora in planinskih orjaštev in pri tem tako lepa, da je prišel v navado rek, da je ‚strašno lepa‘. In Trentar jo ljubi iz dna srca! Žal pa, da človek ne more živeti samo od lepote, od gledanja, in to čuti zlasti Trentar vsak dan. Borno je njegovo življenje: boriti se mora z naravo, kamor stopi, boriti se mora s svojo ljubljenko. Toliko sveta gleda ga, hodi po njem, a uživati ga ne more, ker ni rodoviten, ker je težko dostopen!285 Na Štajerskem so živeli deloma Nemci deloma Wenden mit windischer oder slovenischer Sprache, večinoma katoličani. Grün je opazil dobre telesne in bolj ali manj dobre značajske lastnosti tamkajšnjih ljudi, ki so: »[...] močni, dobri, zgovorni, miroljubni in prijetni ljudje (Slovani seveda večinoma nezaupljivi, a vljudni), polni veselja in volje za petje in ples ter različne dejavnosti.«286 Podobno kot na mojstranškem koncu je bil tudi na obmejnih območjih Štajerske zaradi narečja jezik tam živečih prebivalcev nemško govorečim pohodni-kom težko razumljiv. V južnem delu Koroške se je govoril večinoma slovenski jezik, vendar so ljudje v dolinah razumeli tudi nemško. Težje se je bilo v nem- ščini sporazumeti le visoko v hribih, kjer so bile le posamezne kmetije. Slovenščina koroških kmetov je bila namreč večinoma tako slaba, da se je sploh ni dalo razumeti.287 Po zapisih Sima so bili prebivalci polhograjskega območja, ki je bilo svet zase, marljivi.288 Na Toškem čelu, še zlasti v tamkajšnjem gostišču, pa je bilo precej živahno: »V prijaznem gostišču se ljudje sosednjih vasi pogosto družijo v veselem pogovoru, v zimskem času pa ob družabnih igrah ali rajanju, pri katerem se ob zvokih harmonike in klarinetov fantje in dekleta znajo prav veselo zavrteti.« 289 285 Abram, Josip: Opis Trente, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 134. 286 Radics, Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847, str. 92. »[...] kräftige, gute, gesprächige, friedfertigte und gemüthliche Menschen, (die Slaven freilich meist mißtrauische, aber doch höfliche Leute) voll Lust an Gesang und Tanz und an mannigfacher Thätigkeit, [...].« 287 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 9. 288 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 5. 289 Prav tam, str.15. » Eine freundliche Raststätte, vereinigt es häufig Insassen der entlegenen Nachbardörfer zum fröhlichen Geplauder, in winterlicher Zeit zum Spiel um Breten, die dabei in Trümmer geschalgen werden, oder zu wohl auch zu einem Tänzchen bei »harmonika« und Clarinettönen, wobei sich oft Bursche und Mädchen mit ihresgleichen in lustigen Reigen zu drehen pflegen.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 69 23. 11. 2020 11:20:05 70 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Jägrov vodnik pri opisih prebivalcev Kanalske doline ponuja zanimiv statistič- ni pregled trbiškega in rabeljskega območja. Avtor se je pri imenih krajev navezal na vire iz trbiškega arhiva, medtem ko se je pri številu hiš in duš naslanjal na krški šematizem iz leta 1842. V Jägrovi tabeli je od 21 naštetih vasi le pri petih navedena oznaka slovenski jezik. Pri preostalih krajih je označen nemški jezik.290 V preglednici 3 so izpisani le kraji, v katerih se je sredi 19. stoletja še govorilo slovensko (wendisch). Preglednica 3: Slovenske vasi trbiškega in rabeljskega območja. Ime vasi/fare oz. kaplanije Število hiš Število duš Žabnice (Saifnitz) 180 1074 Ukve (Uggowitz) 114 878 Lipalja vas (Leopoldskirchen) 60 451 kaplanija Ovčja vas (Wolfsbach) 60 451 kaplanija Vratca (Thörl) 83 592 Prebivalci Kanalske doline so po njegovih besedah močni, mirni, pametni, vzdržljivi pri delu in zadovoljni, če le imajo dovolj koruzne moke in masti. Po naravi se tudi precej šalijo na svoj in tuj račun: »[...]; radi se šalijo na račun drugega in skoraj vsaka hiša ima nadimek ali vulgarno ime.«291 Odnos do nacionalnega vprašanja Kot že zapisano, je bil čas izhajanja prvih planinskih vodnikov politično precej razburkan. Ostritev slovensko-nemških interesov je od mnogih, tudi osebnosti povezanih s planinstvom, zahtevala, da so se postavili na eno ali drugo stran.292 Slovenci so bili z Avstrijskim turističnim klubom, ki je v tistem času po naših gorah postavljal dvojezično napisane table, sicer v dokaj dobrih odnosih, medtem ko je Kranjska podružnica DuÖAV slovenske gore 290 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), str. 3. 291 Prav tam, str. 4. »[…]; sie üben sich gerne gegen einander in Witz und Spöttelein und fast jedes Haus hat seinen Vulgar­ oder Spitznamen.« 292 Kakšen odnos je imel Karl Dežman do slovenstva, glej tudi v Cvirn, Janez: »Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune: Dragotin Dežman in slovenstvo«. V: Zgodovina za vse 2007, št. 2, str. 38−56 in Cvirn, Janez: »Vražji Dežman, kaj si storil.« V: Slovenska kronika XIX. stoletja. 2. del. Ljubljana: Nova revija, 2001−2003, str. 36−38. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 70 23. 11. 2020 11:20:05 Vsebinska analiza 71 hotela dobiti v popolno oblast. Hkrati s temi tokovi pa se je iz slovenskega narodnega gibanja rodila ideja po ustanovitvi lastnega nacionalnega planinskega društva.293 Dejstvo je, da je bilo tujcev v Julijcih vedno več, Slovenci pa so bili kljub letu 1870 ter odprti železniški progi proti Jesenicam in naprej v Trbiž precej redki.294 Razloge za to gre zagotovo iskati tudi v slabšem gmotnem položaju ve- čine slovenskega prebivalstva, ki si zaradi tega gorohodskih pustolovščin pač ni mogla privoščiti. Kot bomo videli, so bila omenjena planinska društva in njihove podružnice v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno precej aktivna predvsem v gra-dnji planinskih koč in urejanju razmer na področju vodništva, a čisto mimo nacionalnih odnosov vendarle niso mogli. Nemški DuÖAV je na območju današnje Slovenije nameraval postaviti vsaj nekaj temeljev za nemški vpliv, ki so ga Nemci želeli razširiti čez slovensko ozemlje do Jadrana. Nemški planinec naj bi se namreč v takratnem slovenskem vzpetem svetu počutil kot doma, bil naj bi prepričan, da hodi po nemških tleh. Glede na običajno rabo koroškega narečja nemškega jezika prebivalcev in s tem tudi gorskih vodnikov na območju Mojstrane se je takratni gorohodec v tem delu alpskega sveta v resnici tako tudi počutil.295 V takratnih časopisih in planinskih vestnikih je sicer vrsta člankov, v katerih tako Nemci kot tudi Slovenci sovražno in kritično nastopajo drug do drugega. Na prva nasprotovanja s slovenske strani naletimo tako v časopisu Slovenec, v katerem je bil leta 1887, torej skoraj šest let pred nastankom SPD, objavljen članek z naslovom Od Triglavskega podnožja. Nemcem so bile glavna spotika v Julijskih in Savinjskih Alpah slovenske koče in poti.296 V rubriki Društvene vesti si bomo pogledali novico neznanega avtorja, tudi zato, ker gre za poročilo o poškodovanju slovenskega napisa na Aljaževem stolpu in kraji spominske knjige iz stolpa. Resničnega krivca po besedah pisca ne bo lahko odkriti, moralni krivec pa je zagotovo nestrpni nemški šovinizem, ki se je šopiril z nemškimi imeni in s tem poskušal zatreti vsak znak slovenskega delovanja. V tem boju po njegovem mnenju tudi graški 293 Janša, Zgodovina turizma na Slovenskem, str. 116. 294 Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, str. 32. 295 Prav tam, str. 33−34. 296 Mikša, Peter: Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne. V: Zgodovina za vse, 2011, št. 2, str. 62−63. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 71 23. 11. 2020 11:20:05 72 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Grazer Tagblatt in Mittelungen des Deutsch­österreichischen Alpenverein s nista nedolžna, saj javno nastopata proti slovenskemu društvu. To absolutno ne nastopa šovinistično, temveč » […]oskrbuje svoje koče vestno in skrbno kot vsakemu turistu pristopna zavetišča, v katerih ne žalimo nobene narodnosti.«297 Nemcem pa na drugi strani s svojim nastopanjem » […] ni za to, da bi zares gojili turistiko, nego da se hočejo le vsesati v naš život in vtisniti našim planinskim krajem popolnoma nemški pečat.«298 Ne tako kratek dopis je avtor sklenil z jasnim apelom: Domačini in posebno javni zastopi v naših planinskih postojankah, pazite na to razdirajoče delovanje Nemškega planinskega društva, katerega zaupniki so naše domače poturice v Ljubljani, prof. Vesel, dr. Roschnik, prof. Beler,299 trgovec Ječminek …!300 Razlog za branje te novice je torej tudi v zaključku, v katerem se jasno odraža izrazito negativen odnos do vseh nemško usmerjenih. Med naštetimi izdajalci slovenstva najdemo tudi avtorja planinskega vodnika Roschnika. V tem oziru je zanimivo predvsem to, da se Roschnikova nacionalna usme-ritev prav zares tudi čuti ob branju njegovega dela. Avtorji takšnih del so večinoma želeli pisati bolj ali manj mimo nacionalnih okvirov. Odnos do nacionalnega vprašanja se je med vrsticami morda še najbolj izrazil pri opisih lokalnega prebivalstva. Pri Roschniku pa je bila ta tema tudi konkretno nagovorjena, in sicer v zvezi s Slovenskim planinskim društvom,301 katere-mu ni bil naklonjen. Razlog je videl v njegovi ustanovitvi, katere namen je bil jasen: […] izpodriniti nemško delovanje, tujcem preprečiti izvedbo načrtovanih gorskih del, predvsem pa ponovno pridobiti slovensko goro Triglav. Zato je bila v neposredni bližini Dežmanove koče zgrajena koča na Kredarici, v katero so želeli z vsemi silami privabiti tudi nemške gornike in to z namenom, da bi tudi z njihovo pomočjo, kjer je le mogoče, škodili nemškemu društvu. Markiranje poti je bilo pogosto nepotrebno, 297 Društvene vesti, Planinski vestnik, 1907, št. 9. str. 144. 298 Prav tam. 299 Verjetno gre za naravoslovca, seizmologa in učitelja Albina Belarja (*21. 2. 1864, Ljubljana; †1. 1. 1939, Polom), ki je bil aktiven član Avstrijskega planinskega društva (ÖAV). Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 2. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 300 Društvene vesti, Planinski vestnik, 1907, št. 9, str. 145. 301 Roschnik, Der Triglav, str. 21–22. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 72 23. 11. 2020 11:20:05 Vsebinska analiza 73 saj večkrat ni bilo izvedeno za obiskovalce gora, ampak za povečanje nacionalnega ozemlja.302 Roschnik je v nadaljevanju zapisal, da bi se nacionalni boj lahko razvil, a ker sta za boj vedno potrebna dva in ga Nemci niso želeli, do tega ni prišlo. Avtor je pomiril nemško govoreče gorohodce, češ naj se ne bojijo odpraviti v alpski svet zaradi strahu, da v kočah ne bi bili sprejeti ter sklenil svoja razmišljanja z mislijo, da nacionalni boj v gorah tako ali tako nima kaj iskati.303 Kljub nemški orientaciji je Roschnik torej vendarle poskušal pomiriti napeto nacionalno ozračje, ki je v obravnavanem času zajelo tudi vzpeti svet. Odnos do planinske opreme Zaradi aktualne vsebine, vse pogostejših pogovorov in opozarjanja o po-membnosti planinske opreme bo tej temi namenjeno posebno poglavje, čeprav se je o tem že pisalo.304 Da gre za precej pomembno vsebino, so iz svojih izkušenj vedeli pisci vodnikov, zato so ji navadno namenili uvodna poglavja. Jabornegg jo je denimo uvrstil med »Praktične nasvete za popotnike na Koroškem«,305 medtem ko se je Frischauf z njo ukvarjal v začetku uvodnega poglavja Oprema.306 Poleg obleke in obutve je denimo še posebno pozornost namenil Touristen Apotheki, v kateri je ločil sredstva proti različnim tegobam (odprtim ranam in sončnim opeklinam), med drugim je gorohodcem priporočal mandljevo kremo, posebno pozornost pa je namenil tudi negi stopal. 307 302 Prav tam, str. 22. »[…] um deutsche Arbeiten zu verdrängen, die alpinen Arbeiten, die noch zu machen wären, nicht mehr durch »Fremdlinge« besorgen zu lassen und vor allem den Triglav als »slowenischen Berg zurückzuerobern«. Zu diesem Zweck wurde in nächster Nähe des Deschmannhauses die slowenische »Kredaricahütte« gebaut und alles darangesetzt, auch deutsche Bergsteiger hereinzuziehen, um womöglich den deutschen Verein mit Hilfe deutscher Bergsteiger zu schäden. Markierungen und Wege wurden vielfach ohne wirklichen Bedarf ausgeführt nicht nur für die Bersteiger, sondern zur Vermehrung des Nationalbesitzes. « 303 Prav tam, str. 23−24. 304 O tem glej tudi Wester, Josip: Baltazar Hacquet, prvi raziskovalec naših Alp. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1954; Peternel, M. Mojca: Pomen dobre planinske opreme: kako so nanjo opozarjali v preteklosti, Planinski vestnik, 2019, št. 10, str. 27−29. 305 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 9−11. » Praktische Winke für Reisende in Kärnten« 306 Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer, 1874, str. 1−2. 307 Prav tam, str. 2−3. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 73 23. 11. 2020 11:20:05 74 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Poleg ustrezne planinske opreme so se vsi, ki so bili v tem času vsaj malo povezani z vzpetim svetom, zelo zavedali psihofizične pripravljenosti gorohodcev. » Potrebni so hladna kri, miren duh in utrjene mišice ter pokončna drža.«308 Hla-dnokrvnost, mirnost in fizična moč so torej pogoji za uspešno, predvsem pa varno pot vsakega pohodnika, ki jih je po Heinrichu Freyerju309 že pred več kot 100 leti navajal slovenski naravoslovec in učitelj Albin Belar, in so zagotovo aktualne še danes. Precejšnjo pozornost je pravilni opremljenosti takratnih gorohodcev namenil Radics. Ne le, da je tej temi posvetil obsežno poglavje, članek z enako vsebino in enakim naslovom Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II je objavil že nekaj let prej v Österreichische Touristenzeitung.310 Pri tem je zanimivo, da je leta 1892, torej štiri leta po izidu vodnika in skoraj deset let po izidu članka, izšlo delo s skorajda ena- kim naslovom, ki ga je napisal alpinist in pisec vodnikov Julius Meurer, v njem pa piše predvsem o elementarnih in osebnih nevarnostih, ki lahko doletijo vsakega gornika.311 Poglavje, namenjeno pravilni planinski opremi, je Radics povzel po Baltazar- ju Hacquetu (slika 30), ki je na več kot 10 straneh svetoval planincem in nara- voslovcem Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist? 312 Radicsu se je to skoraj stoletje staro besedilo zdelo brezčasno, Slika 30: Baltazar Hacquet predvsem pa najtemeljitejše in celovitej- (https://www.gore-ljudje.si/) še doslej. 308 Belar, Albin: Altes und Neues aus dem Triglavkönigreiche. V: DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 89. » Es bedarf kaltes Blut, ruhiges Gemüth und geübte Muskelkraft selben in aufrechter Stellung zu begehen.« 309 Heinrich Freyer (*7. 7. 1802, Idrija; †21. 8. 1866, Ljubljana), naravoslovec, apotekar, kustos. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 5. 2. 2020, https://www.biographien.ac.at. 310 Radics, Peter: Ein Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josephs, Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1883, št. 3, str. 61−65. 311 Meurer, Julius: Katechismus für Bergsteiger, Gebirgstouristen, Alpenreisende. Leipzig: Verlagsbuchhandlung J. J. Weber, 1892. 312 Jakob, Georg (ur.): Hacquet, Belsazar: Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist. V: Leben und Werke. München: Bergverlag Rudolf Rother, 1930, str. 209−220. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 74 23. 11. 2020 11:20:05 Vsebinska analiza 75 Radics je prvotno delo nekoliko skrčil in preoblikoval že s tem, da ga je namenil le planincem, medtem ko ga je Hacquet namenil še naravoslovcem. Prav tako so bila malenkostno spremenjena poglavja. Radics je denimo Hacquetovo podrobno razlago, zakaj naj v hribe ne bi smeli hoditi poročeni možje ( unbeweibt 313) povzel v enem stavku – misli poročenih mož lahko pogosto uhajajo k družini, kar vodi v nezbranost gorohodca in posledično v nesreče. Šesto poglavje Radicsevega vodnika, ki obsega skoraj 20 strani, nosi torej precej udarni naslov: Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II.314 Katekizem je sicer beseda, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeli kot knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov.315 Ker pa beseda v grščini ( katekheo) pomeni učiti, jo lahko uporabimo tudi zunaj verskega konteksta, in sicer kot temeljni zapovednik na določeno temo. Pri Radicsu oziroma še prej pri Hacquetu je res bilo tako: Današnji svet turistike bo iz vsebine v preteklem stoletju napisanega katekizma vzel to, kar izkušen gornik v sedanjem času zahteva od svojih kolegov, kako naj bo oblečen, kakšno opremo mu predlaga, kakšna ‚preventiva‘ in katere ‚potrebe‘ se mu še zdijo nepogrešljive.316 Radics je uvodoma namenil nekoliko več besed Hacquetu, ki ga imenuje najpomembnejši turist 18. stoletja. Omenil je njegov odnos do narave in gora ter dejstvo, da je že stal na Triglavu. Če odmislimo razmere, v katerih je nastajalo prvotno besedilo, ugotovimo, da so se nasveti dotikali vseh bistve-nih elementov sodobnega gorništva. Pri čemer je bil Hacquet morda še bolj natančen, saj je obravnaval tako fizične kot osebnostne lastnosti gornika. Pri slednjih je na prvem mestu poudaril srčnost, za slabe je označil razvade, kot so tobak, vino, topli napitki in mehke postelje. V hribe naj hodijo neustra- šni, zdravi ter telesno dobro pripravljeni, zaradi lažjega ravnotežja ne preveč 313 Radics, Bergfahrten in Österreich, str. 50. 314 Radics, Peter: Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II. V: Bergfahrten in Österreich, 45−63. 315 Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pridobljeno 22. 7. 2019, https://fran.si. 316 Radics, Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josef II, str. 47. » Unsere heutige Touristenwelt wird aus dem Inhalte dieses »Katechismus« aus dem vorigen Jahrhunderte. entnehmen, was der gewiegte Bergsteiger in illo tempore an seine »Genossen« für Forderungen stellte, wie er die bekleidet wissen wollte, welche Rüstung er ihnen zuwies, was für anderfertigte »Vorsorgen« und »Erfordernisse« er für die nöthigsten hielt.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 75 23. 11. 2020 11:20:05 76 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce veliki pohodniki. Pred odhodom je močno priporočal fizične priprave, kot so vzpenjanje na visoke zvonike ali strehe ter visoke delovne odre.317 Kar zadeva hrano, je Hacquet iz lastnih izkušenj verjel, da kruh in mleko, morda tudi nekaj sira, povsem zadostujejo, v sili pa sta dovolj samo kruh in voda. Po njegovem je mogoče v gorah preživeti tudi brez kruha, zgolj z rižem, ki mu je postal najljubša jed. Na poti sicer ne sme zmanjkati soli, čeprav se je treba ogibati slanemu mesu, ker to povzroči peklensko žejo. Ta je v hribih vse pre-pogosta in lahko postane težava, sploh v apnenčastem svetu, kjer se voda skriva le v redkih globinah. Zato je v gore treba nositi pločevinasto steklenico, na-polnjeno z vodo, v katero se, predvsem v vročih dneh, vlije nekaj kapljic kisa.318 Zelo izčrpen je bil Hacquet pri oblačilih. Nujno je bilo pokrivalo, to je usnjena kapa, ki naj se povezne na glavo kot kakšen dežnik. Bila naj bi iz svetlečega usnja in kot taka lahka in upogljiva, hkrati pa tudi primerna za nošenje v torbi. Izmed vseh pokrival je najbolj cenil t. i. ruske haube. Lasje gorohodcev naj bodo postriženi na okroglo ali speti v kratek čop. Zaradi vročine in s tem znojenja si je okoli glave priporočljivo zavezati trak. Najprimernejša oblačila so brezrokavniki in dolge hlače, narejene iz gamsje kože, ki morajo biti pri kolenih dovolj široke. Srajca naj bo kratka, a široka, s štirimi žepi, dva na zunanji strani, dva na notranji v višini prsi. V enem od notranjih žepov naj bodo papir, pribor za pisanje in denarnica, v drugem dvo-cevna pištola. V zunanjih žepih naj bosta kratek angleški daljnogled, takšen, kot so ga imeli oficirji na bojiščih, ter majhen kompas. Žepna ura je obvezna in se nosi v manjšem žepu na brezrokavniku, tako da ne more izpasti. Med obvezno opremo je spadalo tudi povečevalno steklo.319 Najprimernejša obutev so iz usnja izdelani (kratki) škornji s čim debelejšim pod-platom. Njihov zgornji del naj bi bil prav tako iz mehkega, debelega angleškega usnja, kar predstavlja dobro obrambo pred kačjimi ugrizi, ki so v vročih dneh lahko prav pogosti. Kot zdravnik je v tem primeru svetoval podvezovanje rane, mesto ugriza pa je treba prerezati z iglo, trnjem ali konico noža, da zakrvavi. Pri oblačilih so zaradi plezanja obvezne usnjene rokavice. Nepogrešljiv je še kratek plašč, ki pohodnika ne varuje le pred vetrom, snegom ali dežjem, temveč tudi pred hudim mrazom, ki z višino postaja vse ostrejši.320 317 Prav tam, str. 50. 318 Prav tam, str. 51. 319 Prav tam, str. 52. 320 Prav tam, str. 53. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 76 23. 11. 2020 11:20:05 Vsebinska analiza 77 Kot zanimivost še nekaj o transportu. Gorohodec naj bi za transport iz povsem praktičnih razlogov uporabljal 6–7 let starega, belega ali belosivega konja. Ob vrnitvi v dolino bo gornik belega konja, ki se barvno manj zlije z naravo, precej lažje našel, kot denimo rjavega. Za konja je bila poleg barve precej pomembna tudi postrižena griva, ne pa tudi rep, ki konju lahko še kako služi v poletnih dneh. Poleg temeljnih navodil o pravilni ježi so bili nanizani tudi nasveti o prtljagi, shranjeni v dveh torbah na sedlu, v njih naj bi bila tudi knjiga.321 Turist se je pred odhodom moral ukvarjati še s preventivnimi akcijami, torej z zalogami hrane, rezervnimi oblačili ter zaščito pred krajami.322 V zadnjih poglavjih so bili dani splošni, a še danes zelo aktualni napotki. Avtorju se namreč zdi povsem jasno, da vzpeti svet obiskujejo le domačini, ki območje dobro poznajo, tujci pa zgolj v spremstvu vodnikov, ki jim je treba zaupati in ne nasprotovati. V prtljagi turista je predvidel še rezervno srajco in flanelast lajbič. V poletnih mesecih je namreč znojenje močnejše, korak pa zaradi redkejšega zraka počasnejši. Na vsakih 100 ali 200 korakov je zato treba napraviti počitek, pri čemer je nujno obleči brezrokavnik. Prepričan je namreč bil, da počivanje s preznojenimi oblačili na koži sčasoma povzroči revmatizem, ki se ga je nemogoče znebiti. V opremi sta bili nepogrešljivi še palica in vrv, ki omogoča varovanje gorohodca pri plezanju in prečkanju ledenikov.323 Brez dvoma je Hacquetovo besedilo kljub veliki časovni oddaljenosti ne le celovito, ampak še danes precej aktualno. Ni čudno torej, da ga poznajo in navajajo tudi sodobni pisci gorskih besedil.324 Medtem ko Hacquet in Radics (še) nista predvidela posebne opreme za ženske, je v Jabornegovem vodniku iz leta 1873 v razdelku Bekleidung und Reiseutensilien že najti nasvet za dame: »Dame, ki želijo očuvati svojo polt, naj uporabljajo glicerinsko kremo.« 325 321 Prav tam, str. 54−55. 322 Prav tam, str. 56−57. 323 Prav tam, str. 58−63. 324 Scharfe, Martin: Berg­Sucht. Eine Kulturgeschichte dea frühen Alpinismus 1750−1850. Wien; Köln; Weimar: Böhlau Verlag 2007, Lesti, Andreas: Das ist doch der Gipfel. Geschichten von den Bergen der Welt. Salzburg; München: Bergwelten Verlag bei Benevento, 2007, Lesti, Andreas, Männer mit Eigenschaften, Stuttgarter Nachrichten, 24. 3. 2014. Stuttgarter Nachrichten, pridobljeno 13. 5. 2020, https://www.stuttgarter-nachrichten.de. 325 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 10. » Damen, welche ihren Teint schonen wollen, sind Glycerinenreibung rathen.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 77 23. 11. 2020 11:20:05 78 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce V slovenskih vodnikih so prav tako že nasveti, namenjeni obiskovalkam gora. Kocbek je primerni hribovski opremi namenil štiri strani v poglavju Kratka navodila za hribolazce,326 pri čemer se je opiral na zdravnika in gornika Karla Chodounskega.327 V posebnem odstavku je že apeliral tudi na takratne gorohodke: » Dame si morajo priskrbeti razen gorskih čevljev lodnasto krilo, ki se da visoko speti. Razen tega naj imajo bluzo, kratko jopico, pelerino z lodnasto kapuco proti dežju, okrogel slamnik ali lodnasti klobuk. Dežnikov in solnčnikov ne nosi nihče v gore! «328 326 Kocbek, Savinske planine …, str. 5−9. 327 Karel Chodounsky (*18. 5. 1843, Studénka, Češka; †12. 5. 1931, Praga), gornik, zdravnik, farmakolog. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 22. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 328 Kocbek, Savinske planine …, str. 5−6. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 78 23. 11. 2020 11:20:05 79 drUGa vseBina Schöne Kogel, schroffe Wände Wellig land auch zwischen drein Stille Grotten, dunkle Gänge, Schleichend Wasser im Gestein; Grüne Thäler, reiche Matten, Selt‘ne Blümchen auf dem Hang; Duft‘ge Tannen, Buchenschatten, In den Gründen froher Sang. 329 Seznami in imeniki Avtorji so pomembnejše, predvsem pa uporabnejše informacije, strnjeno, v obliki različnih seznamov ali tabel, objavili navadno na koncu vodnikov. Pogosto je najti sezname planinske literature, na primer specifičnih strokovnih knjig ali člankov, povezanih s Karavankami in Savinjskimi Alpami,330 lahko pa tudi literaturo s širšega območja, na primer celotne Koroške. 331 Za takratne turiste so še kako prav prišli imeniki oseb, pri katerih si je bilo mogoče izposoditi ključe planinskih koč.332 Njihova uporaba je bila mo-goča le ob upoštevanju posebnih pogojev ( Bedingungen für die Benutzung 329 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, nepaginirano. 330 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 10, 11. 331 Amthor, Jabornegg, Kärntnerführer, 1873, str. 8−9. 332 Radics, Führer durch Krain, str. 80. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 79 23. 11. 2020 11:20:05 80 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce der in den Talstellen hinterlegten Schlüssel), strnjenih v petih točkah.333 Ključ si je tako smel izposoditi le član DuÖAV oziroma drugega pobratenega planinskega društva. Drugi pohodniki so zunaj obratovalnega časa lahko odšli v kočo samo v spremstvu gorskega vodnika, ki je imel ključ. Tega je bilo mogoče prevzeti le ob predložitvi veljavne planinske izkaznice ter ob-veznemu plačilu 10 kr za jamstvo, da bo ključ po koncu pohoda tudi vrnjen, kar je uporabnik moral overoviti s podpisom. Ob pravočasni vrnitvi ključa, torej v roku petih dni, pri čemer se dan izposoje ni štel, je bil gorniku denar vrnjen.334 Na koncu vodnikov je bilo najti še različna imenska kazala, sezname tur335 in sezname markiranih poti.336 Roschnikov vodnik je imel poleg že omenjene preglednice z nemškimi in slovenskimi imeni ter fonetičnimi zapisi priloženo še precej nazorno preglednico s podatki o poti, trajanju poti, prenočitvenih možnostih in takso, ki jo je bilo treba plačati vodniku za vodenje.337 Z odlokom deželnih kranjskih oblasti, izdanim 1. junija 1865, je bil namreč narejen prvi korak k organiziranemu in urejenemu vodništvu. Odlok je služil kot podlaga Vodniškemu redu ( Bergführerordnung), ki je v veljavo stopil 27. junija 1874 in mu je bilo v slavnostnem Festschriftu namenjeno celo poglavje.338 Vsa ta prizadevanja ne presenečajo, saj so bile v 70. letih 19. stoletja razmere, povezane z gorskimi vodniki v Vzhodnih Alpah, precej klavrne. Vodniki so bili po večini nosači, od katerih prav veliko védenja o gorskih vrhovih ni bilo pričakovati. Po Frischaufu so bili še najboljši lovci, ki so radi vodili turiste, a le če jim je to dopuščala služba.339 Da je bilo več kot nujno urediti razmere na tem področju, izhaja končno tudi iz dejstva, da takratni alpski svet še zdaleč ni bil tako obljuden kot danes : »V hribih pogosto ure dolgo ni mogoče srečati nobenega človeka, če pa že, potem od njega ne dobiš informacije.«340 Rudolf Roschnik je prevzel skrb za vodništvo in leta 1894 je bil v Mojstrani organiziran že prvi tečaj za vodnike, na 333 Prav tam, str. 81−82. 334 Prav tam. 335 Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer, 1874. 336 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 62−63. 337 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen, str. 191−204. 338 DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 21−26. 339 Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer, 1874, str. 4. 340 Prav tam, str. 5. » Man findet oft stundenlang im Gebirge keine Person oder höchstens Leute, von denen keine Auskunft zu erhalten ist.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 80 23. 11. 2020 11:20:05 Druga vsebina 81 katerem se je še posebej izkazal oftalmolog Emil Bock.341 Na tečaju je bilo 13 udeležencev iz Mojstrane, Dovjega, Belega Polja, Kranjske Gore, Koro- ške Bele in z Bleda.342 Tečaj v organizaciji DuÖAV se je zgodil več kot deset let pred prvim slovenskim tečajem in pomeni prelomni trenutek v razvoju vodniškega poklica, saj je bil s tem narejen prvi korak pri profesionalizaciji te dejavnosti. Posledično je to zagotovo vodilo k modernizaciji turizma. Prvi slovenski vodniški tečaj je bil organiziran šele leta 1906 v Ljubljani, na njem se je izobraževalo 30 pripravnikov iz Mojstrane, Bohinjske Bistrice, Srednje vasi, Žirovnice, Radovne, Rateč, Mlina pri Bledu, Luč, Stahovice pri Kamniku, Begunj in Kranjske Gore.343 Kraj tečaja leta 1894 zagotovo ni bil izbran naključno, saj so prav iz Mojstrane prihajali najbolj izkušeni vodniki. Opis enega izmed njih se zdi še posebno zanimiv: Pojava priporočenega vodnika […] je kaj malo pričala v njegovo dobro. Zdelo se je, da komaj obvladuje izrazito dolge okončine in izraz zaspane melanholije je počival na širokem, dobrodušnem obrazu, ki ga je ob odsotnosti prednjih zob nenehno krasil skrajno preprost nasmeh. Sprednje zobe si je bil namreč izbil zato, da bi bil oproščen vojaščine, preizkušen in zanesljiv način tistega časa, ko je bilo patrone treba odgrizniti še z zobmi […]. 344 Da je bila hoja v hribe v spremstvu vodnika, sploh za nedomačine, nujna, so vedeli vsi pisci vodnikov in so to že na prvi pogled precej jasno zapisa-li: » Vzpona na Triglav, najvišji vrh Kranjskih Alp, se lahko lotijo le zanesljivi 341 Emil Bock (*19. 8. 1857 Galicija; †17. 12. 1916, Ljubljana), zdravnik, oftalmolog, sicer pa predsednik Kranjske podružnice med letoma 1891 in 1894. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 5. 2. 2020, https://www.biographien.ac.at. 342 DuÖAV za Kranjsko, Festschrift, str. 23. 343 Lovšin, Gorski vodniki v julijskih Alpah, str. 50. 344 Welter, D.: Aus den Julischen Alpen. V: Der Alpenfreund, 9. del, 1876, str. 202. »Die Erscheinung des Emfpehlenen, [….], sprach wenig, zu seinen Gunsten. Er schien der langen ungeschlachten Glieder kaum Herr zu sein, und Ausdruck schläfriger Melancholie lagerte auf dem breiten gutmüthigen Gesicht und um den weiten Mund, dem durch das Fehlen der beiden Vorderzähne ein fortwährendes äußerst einfältigen Lächeln aufgezwungen war. Er hatte sich die Zähne ausgeschlagen, um vom Militärfrei zu kommen, ein probates Mittel zu der Zeit, als man noch die Patronen mit den Zähnen abbeißen musste, [….].« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 81 23. 11. 2020 11:20:05 82 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce gorniki brez vrtoglavice in v spremstvu izkušenega vodnika.«345 Radics je to pri navedbi ture na Triglav poudaril tudi vizualno: »Vzpon na Triglav svetujemo le najbolj izkušenim turistom in le v spremstvu z e l o z a n e s l j i v i h vodnikov.«346 Se je pa bilo treba za ceno pogoditi predhodno, torej v dolini, saj so včasih vodniki pozneje v hribih znali tudi izsiljevati. 347 Ceniki so bili torej naslednja večja skupina podatkov, ki so jih avtorji, ko so se razmere na področju vodništva uredile, dodajali na koncu svojih del. Zato cenovnikov v prvih izdajah še ni bilo. Skladno z že omenjenimi denarnimi reformami so se spreminjale tudi cene vodniških tur. Poglejmo nekaj primerov pred letom 1900 in po njem. Pov-prečna cena dnevnega vodenja je bila po Frischaufu pred letom 1900 2–3 fl.348 Za deveturno vodenje od Rablja do Kanina je bilo treba odšteti 6 fl, za pot od istega izhodišča do Mangarta (4 ure) bi pohodnik plačal 4 fl, za 10-urno vodenje do Montaža pa 7 fl.349 Za lažjo predstavo spomnimo na ceno Jägrovega vodnika iz leta 1873, ki je bila 1 fl 30 kr, za priloženi zemljevid 30 kr,350 cena 1,5 litra mleka pa 10 kr. Očitno so bile cene na triglavskem višje kot na kamniškem, saj je bila cena vodniške ture z Okrešlja do Kamniškega sedla in nazaj, ki je prav tako trajala štiri ure, 1 fl 30 kr.351 Badjura v vodniku iz leta 1913 navaja, da je vodenje iz Mojstrane do Aljaževega doma stalo 4 K, do konca doline Vrat, kar znese približno štiri ure, pa 5 K. Pot na Triglav čez Vrata je bila za dve kroni dražja kot pot čez Krmo ali Kot. Kot zanimivost morda še podatek, da je bila cena vodenja iz Bohinja do Kredarice, to je približno pet ur, 10 K, z Bleda čez Pokljuko na Triglav in nazaj 345 Baedeker, Südbaiern, Tirol und Salzburg, 1888, str. 392. » Die Besteigung des Triglau, des höchsten Gipfels der Krainer Alpen, kann nur von erprobten schwindelfreien Berggängern mit tüchtigen Führ ern unternommen werden.« 346 Radics, Führer durch Krain, str. 69. » Die Ersteigung des Triglav selbst nur für die geübtesten Touristen zu rathen und nur mit s e h r s i c h e r e n Führern.« 347 Frischauf, J. Frischauf‘s Gebirgsführer, 1874, str. 4. 348 Prav tam. 349 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), str. 55. 350 Prav tam, naslovna stran. 351 Kocbek, Savinske planine... , str. 94. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 82 23. 11. 2020 11:20:05 Druga vsebina 83 pa 18 K.352 Še za lažjo predstavo: cena Badjurovega vodnika leta 1913 je bila 60 h, za liter mleka pa je bilo treba odšteti 16 h.353 Primerjava cen v posameznih vodnikih triglavskega pogorja je pokazala, da so bile cene bolj ali manj enotne in večjih odstopanj ni bilo.354 Cene na štajerskem koncu so bile zelo natančno opredeljene, saj jim je Kocbek namenil kar tri strani. Zanimiva je primerjava cen v obeh Kocbekovih vodnikih. V vodniku iz leta 1904 je bilo za enako pot in z enakega izhodišča, torej Okre- šelj−Kamniško sedlo, treba odšteti 4 K,355 vodnik je smel zahtevati višjo ceno, če je šlo za vezano turo, in sicer 6 K na dan na višavi in 4 K na dan v dolini. Morda naj za lažjo primerjavo o vrednosti navedenih cen v tistem času navedem še nekaj tedenskih mezd tekstilnih delavcev pred letom 1900 in po njem, kar je treba vzeti le za približno orientacijo, saj so bile mezde glede na stroko (živilska, lesna, rudarska …) precej različne.356 Tedenska mezda tekstilnega delavca je bila pred letom 1900 preračunana v krone okoli 9,6 K, po letu 1913 pa 15,4 K.357 Znani so tudi podatki o mesečnih mezdah za leto 1912. Delavske mezde so bile takrat v razponu od 50 do 200 K na mesec, plače uslužbencev od 200 do 800 K, plače direktorjev pa od 1000 do 2500 K in več.358 Iz podatkov o delavskih mezdah in cenah vodniških storitev je razvidno, da so bile te za preprostega človeka kar visoke, saj je vodnik za približno 12 šti-riurnih vodenj zaslužil mesečno mezdo najmanj plačanega delavca. Vodniška dejavnost je bila torej dobro plačana in je resnično lahko postala osrednja go-spodarska dejavnost posameznika. Zato se ne gre čuditi, da jo je poleg že omenjenega odloka kranjskih deželnih oblasti leta 1865359 v 19 točkah opredelil tudi Razglas deželne vlade za Kranjsko leta 1904.360 352 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! , str. 103. 353 Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. 354 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen, str. 191−204. 355 Kocbek, Savinske planine …, str. 86. 356 Kresal, Franc: Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991. V: Prispevki za novejšo zgodovino 1995, št. 1/2, str. 10−13. 357 Prav tam, str. 11. 358 Kresal, Franc: Davki na Slovenskem od avstrijske davčne reforme 1896 do jugoslovanske 1928. V: Zgodovinski časopis, 1995, št. 3, str. 422. 359 Razpis c. k. deželne gosposke za Kranjsko 1. 6. 1865, št. 5533. V: Zakonik in ukazni list za vojvodstvo kranjsko. Ljubljana: Rozalija Eger, 26. 6. 1865, str. 20−22. 360 Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko 20. 8. 1904, št. 13826. V: Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. Ljubljana: A. Klein & Komp., 1. 9. 1904, str. 44−50. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 83 23. 11. 2020 11:20:05 84 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Cene vodniških tur v kamniškem in triglavskem pogorju so bile po letu 1900 enotnejše. Razlog za to je gotovo v vse boljši pravni ureditvi na tem podro- čju, saj je cenovnike potrjeval 11. člen namestniške naredbe, z 31. decembra 1873, deželnega zakonika iz leta 1874, ki ga je okrajno glavarstvo v Celju potrdilo 12. aprila 1895.361 Kocbek je v dodatku priložil cenik vodnikov362 in cenik po turah,363 prav ob koncu pa še Red za planinske vodnike v vojvodini Štajerski,364 katerega določila so se nanašala zgolj na vodnike in ne na potovalce. Zanimiv je 11. člen, po katerem je vodnik zavezan, da potovalcu nosi do osem kilogramov prtljage in ga ta » […] nikakor ne sme siliti, več teže nositi«365 kot tudi to, da se mora vodnik » […] hraniti sam ter ne sme zahtevati še drugega plačila razen onega, katero je določeno po tem cenovniku«.366 O aktualnosti vodništva in vodniških tarif v obravnavanem času pričata tudi dva priročnika, ki sta izšla pri Kranjski podružnici DuÖAV, in sicer priročnik o tarifi gorskih vodnikov po Kamniških Alpah367 in po Julijskih Alpah.368 Morda za konec še Roschnikovo mnenje o planinskih vodnikih. Po njegovem je bilo dobro (nemško) govoreče vodnike najti predvsem v Mojstrani, posamezne pa tudi na Bledu, v Bohinju in Trenti.369 Avtorji tiskanih vodnikov so se torej dobro zavedali, da hoja v hribe pač ni nekaj, kar bi lahko počel vsak kar tako, zato so nekateri za vsak slučaj že tudi objavili sezname gorskih reševalnih postaj.370 Med široko vsebinsko paleto seznamov omenimo še zanimiv izsek iz reda koč ter cene ležišč.371 Ta je bila odvisna od podlage ležišča, zato je bilo le- žišče na slamnati podlagi cenejše (1 K 20 h) kot denimo ležišče z žimnico. Cena skupnega ležišča je bila 2 K, za sobo z eno posteljo pa 3 K.372 Če 361 Kocbek, Savinske planine…, str. 87. 362 Prav tam, 85−87. 363 Prav tam, 87−97. 364 Prav tam, str. 98−102. 365 Prav tam, str. 101. 366 Prav tam, str. 90. 367 Bergführer­Tarif für die Steiner­Alpen. Laibach: Section Krain, 1904. 368 Bergführer­Tarif für die Julischen Alpen und die Karawanken. Laibach: Section Krain, 1893. 369 Roschnik, Der Triglav, str. 27. 370 Prav tam, str. 82−83. O začetkih gorskega reševanja glej tudi Mikša, Peter: Začetki reševanja v naših gorah in nastanek prve reševalne postaje, Friko.si. Elektronski vir: slovenski plezalni portal. 371 Roschnik, Der Triglav, str. 80. 372 Prav tam. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 84 23. 11. 2020 11:20:06 Druga vsebina 85 spomnim, da je bila cena ilustriranega vodnika pred prvo svetovno vojno 60 h, je bilo mogoče v planinski koči za ceno dveh vodnikov dobiti ležišče na slamnati podlagi. V duhu prvotnih vodnikov, predvsem pa za lažjo predstavo o vrednosti takratnega denarja, naj se poglavje konča s cenovnikom (preglednica 4) različnega blaga in storitev pred in po letu 1900: Preglednica 4: Primerjava blaga in storitev pred in po letu 1900. Cene pred letom 1900 fl kr Cene po letu 1900 K h planinski vodnik 1 30 planinski vodnik 60 polletna naročnina 7 50 polletna naročnina 15 Laibacher Zeitung Laibacher Zeitung 1,5 l mleka 10 1 l mleka 16 500 g masla 44 500 g masla 90 jajca/kos 1 jajca/kos 5 3/7 štiriurno vodenje 1 30 štiriurno vodenje 4 (Okrešelj−Kamniško sedlo) (Okrešelj−Kamniško sedlo) izposoja ključa planinske 10 ležišče na slami 1 20 koče Pesmi Ein neuer Lenz erschien in Tirol, Den hat Herr Rudolph im Winter bei Nacht Vom Krimlertauern ins Land gebracht. 373 Uvodoma je bilo zapisano, da so bile pesmi nepogrešljiv del vodniške literature v obravnavanem času in ker jih ni bilo malo, si zaslužijo podrobnejši pogled. Kot so bralci verjetno že opazili, so postavljene na začetek vsakega poglavja, torej tako, kot so jih večinoma umeščali tudi pisci vodnikov. Včasih so bili verzi vpeti v besedilo, lahko pa se je z njimi poglavje tudi končalo. Pesmi so bile večinoma nemške, redke so bile slovenske, še redkeje so se poja-vljale latinske, kot na primer naslednja o Triglavu: 373 Radics, Peter: … » 20 Jahre kaum. « V: Bergfahrten in Österreich, str. 122. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 85 23. 11. 2020 11:20:06 86 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Hie ubi Terglavus caput altis nubibus infert Quanta laborantis naturae munera cerno! Quam stat sublimis! Ventosque imbresque serenus Despicit, atque simul raros ostentat honores flora tuos.374 Avtorji pesmi pogosto niso bili navedeni, če pa že, jih podobno kot slikarjev kljub številnim razpoložljivim biografskim leksikonom ni bilo mogoče iden-tificirati. Tak primer je denimo Timon Labacensis,375 o katerem bi se le na podlagi priimka lahko dalo sklepati, da je izhajal iz Ljubljane. Spekter znanih pesnikov in pesmi v vodnikih pa je precej pisan. Med njimi najdemo Ferdinanda Alpenheima,376 ki je ustvarjal v koroškem narečju. Sima377 se je navduševal nad skladateljem in feljtonistom dunajskih časopisov Maxom Kalbeckom.378 V predgovoru prvega slovenskega vodnika379 je bila pesem duhovnika in časnikarja Blaža Potočnika,380 ki so jo pozneje tiskali v šol-skih berilih.381 Badjura382 je uporabil znamenito pesem o Zlatorogu nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha,383 v prevodu Antona Funtka,384 iz leta 1886. Kot zanimivost naj ob tem spomnim, da se je med letoma 1881 in 1960 po Baum-bachu imenovala koča na Logu (nasproti današnjega Doma Trente). Skorajda po pravilu je verze najti v vodnikih in člankih Petra Radicsa. Glede na naklonjenost385 Anastaziju Grünu ali, kot ga je sam imenoval, der unver­ 374 Radics, Vom Triglav und dessen Besteigungen, str. 33. 375 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 41. 376 Jäger, Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten), nepaginirano. Alpenheim, Ferdinand: Gentianen. Gedichte und Lieder im kärntner‘ schen Volksdialekte. Graz: Gutenberg, 1874. 377 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 34, 53. 378 Max Kalbeck, psevdonim Jeremias Deutlich (*4. 1. 1850, Breslau; †4. 5. 1921, Dunaj), pesnik, pisec feljtonov, skladatelj. Österreichisches Biographisches Lexikon, pridobljeno 23. 2. 2020, https://www.biographien.ac.at. 379 Kocbek, Kos, Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, nepaginirano. 380 Blaž Potočnik (*31. 1. 1799, Kranj; †20. 6. 1872, Ljubljana), pesnik, pisec, časnikar, duhovnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 381 Na primer leta 1888 v Tretjem berilu za občne ljudske šole. 382 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! , nepaginirano. 383 Rudolf Baumbach (*28. 9. 1840, Kranichfeld; †21. 9. 1905, Meiningen) nemški pesnik, planinec. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 384 Anton Funtek (*30. 10. 1862, Ljubljana; †21. 10. 1932, Ljubljana), pesnik prevajalec. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 21. 1. 2020, https://www.slovenska-biografija.si. 385 Radics, Peter: Anastasius Grün und seine Heimath: Festschrift zum 70jährigen Jubiläum des Dichters [11. April 1876]. Stuttgart: Cota, 1876 in Radics, Peter: Anastasius Grün: Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und Wirken. Leipzig: Foltz, 1879. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 86 23. 11. 2020 11:20:06 Druga vsebina 87 gessliche heimatliche Sänger,386 je širok nabor pesmi iz ciklov Veldes 387 in Fünf Lieder aus Krain 388 pravzaprav pričakovan. Dejstvo pa je, da so bile tudi pri drugih piscih389 Grünove pesmi iz cikla In der Veranda 390 precej priljubljene. Radics ne samo da je bil velik ljubitelj rim, temveč je znal pesmi tudi tematsko izbrati in jih z velikim občutkom vključiti v besedilo. To je prišlo še posebno do izraza v vodniku po Kranjski (slika 31), v katerem na začetku skoraj vsakega poglavja stoji pesem, ki predstavlja tematski uvod v nadaljnjo vsebino. Tako je bila pred poglavjem o Predjamskem gradu zapisana pesem Jovana Vesela Koseskega, pred opisom Jame pod Babjim zobom pa pesem z enakim naslovom, ki jo je po slovenski predlogi Olge Giontin prevedel Edward Samhaber.391 Poleg omenjenih pesnikov je Radics navajal še Valentina Vodnika in njegove Hoch Savicas Fluten,392 dunajskega lirika Johanna Gabriela Seidla393 ter Fran-ceta Prešerna s Krstom pri Savici.394 Tako kot za Grüna se tudi pogostemu navajanju Prešernovih pesmi pri Radicsu ne gre čuditi, saj ju je precej dobro poznal in cenil ter o njiju tudi pisal.395 Pogostnost pesmi v planinskih vodnikih kaže po eni strani zanimanje avtorjev za to tematiko, po drugi pa je to gotovo odraz njihovega širokega vedenja, ki je poleg geografskega poznavanja obsegalo širok spekter najrazličnejšega drugega znanja. 386 Radics, Peter: Aus dem Stammbuche der Wochein, Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1886, str. 1, str. 7, »nepozabni domoljubni pesnik«. 387 Prav tam in Radics, Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere …, str. 18−19. 388 Hormayr, Joseph von (ur): Taschenbuch für vaterländische Geschichte, München: Franz 1839. Radics, Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere …, str. 65−68. 389 Sima, Im Billiehgrazer Gebirge, str. 9. 390 Frankl, Ludwig August (ur.): Anastasius Grünś gesammelte Werke. Berlin: G. Grotśche Verlagsbuchhandlung, 1877, str. 158. 391 Edward Samhaber (*26. 12. 1846, Freistadt; †27. 3. 1927, Linz), avstrijski literarni zgodovinar, lirik, dramatik in gimnazijski učitelj. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 2. 10. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 392 Radics, Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere …, str. 83. 393 Johann Gabriel Seidl (*21. 6. 1804, Dunaj; †18. 7. 1875, Dunaj), arheolog, lirik, dramatik. Avtor besedila avstrijske himne. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 1887, 33. del, str. 333–350. 394 Radics, Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere …, str. 82. 395 Radics, Peter: Anastasius Grün’s Lehrer und Freund. Der slovenische Dichter France Preschiren als deutscher Poet. Biographische­litterarische Studie. Leipzig: Webel, 1882. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 87 23. 11. 2020 11:20:06 88 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 31: Radics, Peter: Führer durch Krain und die Landeshauptstadt Laibach, naslovnica (Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 88 23. 11. 2020 11:20:08 Druga vsebina 89 Oglasi Nove ideje so se in se še danes z oglasi širijo in prenašajo na ljudi.396 Tega so se zavedali tudi pisci in verjetno tudi tiskarji obravnavanih vodnikov, saj so bili le redki, denimo Roschnikov po Triglavu, Simov po Polhograjskem hribovju ter Jägrov po Kanalski dolini, popolnoma brez njih. Poleg števila oglasov pozornost vzbuja tudi široka paleta oglaševalcev. Na podlagi vsebine so bili oglasi razdeljeni v dve skupini, pri čemer so v prvi oglasi planinskih koč, v drugi pa vsi preostali. Oglasi planinskih koč Kdo so bili oglaševalci koč, ni jasno, verjetno pa takratna planinska društva oziroma organizacije. Presenetljiva, predvsem pa zelo zanimiva je vsebinska dimenzija teh oglasov, saj sodobnemu raziskovalcu med vrsticami neredko ponujajo številne informacije o takratnih razmerah v kočah in planinstvu nasploh. Kljub temu da vsi oglasi niso bili bogati s takšnimi podatki, so za primerjavo z današnjimi kočami precej zanimivi. Pa si najprej poglejmo primer krajšega oglasa, ki se nanaša na današnji Valvazorjev dom: »Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom 2236 m, odprta celo leto. 3 sobe, 8 postelj, 4 skupna ležišča, dostop iz Žirovnice 2 uri, Javornika 2¼ ure, zelo lahka tura.«397 Kot vidimo, sta v oglasu podatka o nadmorski višini ter pristopnih poteh še danes aktualna, opis koče in udobje v njej pa je v primerjavi z današnjim sta-njem pričakovano precej skromnejše. Oglasi koč so bili navadno obširnejši od navedenega primera in so takratnim gorohodcem ponujali precej praktičnih in uporabnih informacij. Poglejmo primer oglasa za še danes priljubljeno kočo na Golici: »Koča na Golici pod Golico (1835), na kranjski strani, odprta od 20. maja do 20. septembra. Znana po izvrstni kuhinji, vedno na voljo sveže meso, zmerne cene. 3 sobe 396 Jančič, Zlatko: Oglas naš vsakdanji. 2, Pomen časopisnega oglasa. V: MM: media marketing. junij 1981, str. 5. 397 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 118. » Valvasorhütte 1180 m, am Hochstuhl 2236m, ganzjährig von der Wirtschafterin bewohnt. 3 Zimmer, 8 Betten, 4 Lager, Zugang von Scheraunitz 2 Stunden, Jauerburg 2 ¼ Stunden, sehr leichte Partie.« Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 89 23. 11. 2020 11:20:08 90 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce s šestimi posteljami, soba za moške in soba za ženske, v vsaki 5 postelj, soba z 10 skupnimi ležišči. Dostop z Jesenic 3 ure, iz Prodrožce 4 ure. Hramba ključev v dolini: na Jesenicah (gospod E. Twerdy), v Ljubljani na informacijah v knjigarni Kleinmayr & Bamberg. Čudovit razgled na Julijske Alpe, Triglav in Karavanke; v maju in juniju za vsakega ljubitelja narave prelepe narcise. Znano lahka tura, primerna tudi za zimsko turo.« 398 Poleg običajnih informacij o gori ter možnih pristopih in značilnostih koče lahko vidimo, da je hoja v hribe že postala tudi ženska dejavnost, saj je bila damam v koči namenjena posebna soba. Iz oznake, da je šlo za lahko turo, vidimo, da je bil neznani avtor vajen hoje v hribe. V oglasih so bile pogoste in uporabne informacije o tem, kje je bilo mogoče dobiti ključ v času, ko je bila koča zaprta. V navedenem primeru si ta podatek zasluži posebno pozornost, saj je aktivno delovanje ljubljanskega tiskarja Otmarja Bamberga, enega izmed ustanoviteljev podružnice DuÖAV za Kranjsko, prišlo še enkrat do izraza. Tiskarji in založniki so tudi sicer pogosto oglaševali. Poleg ljubljanskega Gi-ontinija399 (slika 32) najdemo na primer tudi še celovškega Johannesa Heyna (slika 33), ki ga je od leta 1868 pa vse do danes mogoče poiskati v isti ulici, Krammergasse.400 Drugi oglasi V to skupino spadajo po eni strani oglasi, ki so bili posredno povezani s hojo v hribe, po drugi pa tisti, ki z vzpetim svetom nimajo nič skupnega. K prvim spadajo oglaševalci različnih gostišč ob železniških postajališčih, torej izhodiščih za ture. Ti so poleg pričakovanih informacij o izvrstni kuhinji ali od-piralnem času vsebovali za današnji čas precej nenavadne informacije. Tako je bil nemalokrat naveden podatek o električni razsvetljavi, o opremljenosti s 398 Prav tam, nepaginirano. » Kahlkogelhütte – 1582 m, unter dem Kahlkogel 1835 (Goliza) auf der Krainer Seite gelegen, bewirtschaftet vom 20. Mai bis 20. September. Anerkannt vorzügliche Wirtschaft, stets frisches Fleisch, mäßigste Preise. 3 Einzelzimmer mit 6 Betten, je 1 Herren u. Damenzimmer mit je 5 Betten, 10 Pritschenlager, Zugang von Aßling 3 Stunden, Rosenbach 4 Stunden. Talstation f. d. Schlüssel: Aßling (Gauwart Herr E. Twerdy), in Laibach bei der Auskunftstelle in der Buchhandlung Kleinmayr & Bamberg. Prachtvolle Aussicht auf Julische Alpen u. Triglav u. Karawanken; im Mai u. Juni herrliche, jeden Naturfreund begeisternde Narzissenblüte. Bekannt leichte und lohnende Partie, auch für Wintertouren geeignet.« 399 Giontini Janez (*16. 5. 1818, Reka; †14. 1. 1879, Ljubljana), knjigar in založnik. Slovenski biografski leksikon, pridobljeno 1. 12. 2019, https://www.slovenska-biografija.si. 400 Verlag Johannes Heyn, pridobljeno 12. 1. 2020, http://www.verlagheyn.at. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 90 23. 11. 2020 11:20:08 Druga vsebina 91 Slika 32: Oglas ljubljanskega tiskarja Giontina (Radics, Krain, nepaginirano; Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 91 23. 11. 2020 11:20:09 92 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 33: Oglas celovškega tiskarja Heyna (Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, nepaginirano; Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 92 23. 11. 2020 11:20:09 Druga vsebina 93 kopalnico in pogosto tudi o možni rabi senčne verande: »[…] znana, meščanska hiša, odlične jedi in pijača – električna osvetljava, senčna veranda. Tujske sobe, kopalnice in možnost prevoza.« 401 Neposredno povezavo z gorniki in hojo v hribe imajo zagotovo tudi oglasi turističnih društev in njihovih glasil,402 med časopisnimi oglasi se najde celo oglas za dunajski Oesterreichischer Lloyd.403 Med oglaševalce brez neposredne povezave z vzpetim svetom spadajo različna podjetja, kot na primer graška tovarna likerjev Eckert ali celjska hranilnica404, in obrtniki oziroma trgovci. Radicsev vodnik po Kranjski je tudi na tem področju nekoliko poseben. Med njegovimi oglaševalci je najti številne ljubljanske trgovce in podjetnike, še zlasti obrtnike: urarje, krojače, klobučarje, zlatarje, fotografske ateljeje in že omenjenega tiskarja Giontinija. Med oglasi je izstopal celostranski slikovni oglas za hotel Slon (slika 34), ki ga je sicer najti tudi v angleškem Baedekerju.405 Ker je Radicsev vodnik obsegal tudi širše območje Kranjske, ne presenečajo oglasi Postojnske jame in postojnskih gostilničarjev ter blejskega hotela Toplice. Množičnost oglasov v planinskih vodnikih kaže na dejstvo, da so bili ti vodniki in s tem tudi oglasi brani, kar je za vse oglaševalce pomenilo dobro reklamo in ne nazadnje tudi naložbo. Pozdravljen mi srčno, Triglav častiti! Tri glave dvigaš drzno do neba Kot bog, čigar ime ti je nositi, In vsaka ima krono od snega. Molče orjaki zro me v led zaviti, Kedar na tebi mi srce igra; Italija pod menoj v sončnem sviti Pozdravlja me in sinji val morja. Zlatorog406 401 Jahne, Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen, str. 114. » Altbekanntes, bürgerliches Haus, vorzügliche Küche und Getränke. – Elektrische Beleuchtung, schattige Veranda. Fremdenzimmer. – Bäder und Fahrgelegenheiten.« 402 Prav tam, nepaginirano. 403 Roschnik, Führer durch die Julischen Alpen, nepagirnirano. 404 Kocbek, Savinske planine ... , nepaginirano. 405 Baedeker, The Eastern Alps…, str. 349. 406 Badjura, Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!, nepaginirano. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 93 23. 11. 2020 11:20:09 94 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Slika 34: Oglas ljubljanskega hotela Slon (Radics, Krain, nepaginirano; Narodni muzej). Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 94 23. 11. 2020 11:20:11 95 skleP Pregled planinskih vodnikov v obdobju od leta 1870 do prve svetovne vojne je rezultat brskanja po spletnih katalogih slovenske, avstrijske, nemške in italijanske narodne knjižnice. Seznam avtorjev in njihovih del je na podlagi dobljenih rezultatov verjetno popoln, fizični pregled pa ne, saj so nekatera dela v lasti zasebnih zbirk in so zato javno nedostopna. Kljub temu upam, da je ta zapis pri bralcih poleg njihove podobe ustvaril tudi vtis o razmerah, ki so bile v obravnavanem obdobju značilne za današnji slovenski vzpeti svet. Prve izdaje planinskih vodnikov, s precej redkim črno-belim slikovnim gradivom, marsikdaj ovitim v naslovnice pustih barv, sodobnemu bralcu, vajenemu vse kaj drugega, gotovo ne morejo delovati všečno. Kljub temu so bili daljši zapisi etnografskih, etimoloških, zgodovinskih in drugih vsebin gorohodcem tistega časa ne samo koristni, ampak tudi poučni. Za sodobne raziskovalce in siceršnje ljubitelje vzpetega sveta ter zgodovine pa danes pomenijo precej natančen vir takratnega časa in razmer na tem območju. Kot so bralci opazili, v središču raziskave niso bili opisi razgledov z vrhov, ki so z izjemo urbanizacije pokrajine bolj ali manj takšni kot danes. Prav tako so bili tudi opisi planinskih poti zanimivi le z vidika aktualnosti. Ob njihovem branju se pojavlja dvoje ugotovitev. Po eni strani je večina v vodnikih opisanih poti aktualnih še danes, po drugi pa je spoznanje, da so pisci vodnikov tako naše kraje odpirali neslovenskim uporabnikom in gornikom. Predmet pozornejšega branja so bili zlasti opisi lokalnega prebivalstva, njihovega gospodarskega položaja itn., ki so takratnega gorohodca poučili in, predvsem v povezavi z jezikom (nemško govorečega gornika), tudi pomirili. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 95 23. 11. 2020 11:20:11 96 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Bralec tistega časa se je ob branju seznanil ne le s konkretnimi informacijami o planinskih turah, ampak tudi s strokovno literaturo z različnih področij, v oglasih je našel vrsto praktičnih podatkov, ob verzih pa spoznaval pesnike. Hoja v hribe je bila takrat predvsem moška domena, a so tako kot na druga področja družbenega življenja tudi v vzpeti svet vse bolj prodirale ženske. Med pisci vodnikov tako prevladujejo avtorji, ki jih večinoma najdemo med (visoko) izobraženimi poklici. Svojo poklicno dejavnost so pogosto dopolnjevali s hojo v vzpeti svet, pri čemer so se zavedali pomena in povezanosti tega srednjeevropskega prostora. Vsebinska raznolikost del pa obenem dokazuje njihovo široko poznavanje različnih tematskih področij. Vsi pregledani vodniki delujejo v svojih opisih precej prepričljivo, kar je zagotovo posledica dejstva, da so nastali kot rezultat osebnih interesov avtorjev, predvsem pa njihovih izkušenj. Med pisci besedil naj izpostavim Petra Radicsa, saj njegovi vodniki izstopajo v mnogočem. Bralcem je namreč poleg praktičnih informacij ponudil širši pogled v alpski svet tudi zunaj današnjega slovenskega ozemlja, tako z geografskega, kulturno-literarnega kot zgodovinskega vidika. Vodniki so izhajali v času zaostrenih nacionalnih razmer v takratnem slovenskem prostoru, kar je kljub nepolitični naravi te literature včasih vendarle prišlo do izraza. Pogosteje je bilo nacionalno opredeljenost pisca čutiti med vrsticami. Dejstvo namreč je, da so odnosi med Nemci in Slovenci, zlasti na nacionalno mešanih območjih, močno zaznamovali njihov vsakdanjik in ta-kšnih skrbi preprosto ni bilo mogoče pustiti v dolini. Široka paleta objavljenih oglasov je takratnim bralcem prinašala različne bolj ali manj uporabne informacije, sodobnim raziskovalcem pa predstavlja odličen vir pri sestavljanju celovite podobe krajev oziroma vzpetega sveta takratnega slovenskega prostora na prelomu 19. stoletja v 20. Naj za konec izpostavim še praktični vidik pregledanih vodnikov. Poleg opo-zoril, povezanih s primerno planinsko opremo, in zanesljivih podatkov o po-teku planinskih poti, so pisci dodajali še številne druge informacije, na primer o cenah prenočevanja v planinskih kočah, o vodniških tarifah itn. Priloženi seznami vodnikov, s katerimi je bila pot v gore lažja, predvsem pa varnejša, kažejo na visoko zavedanje piscev, da hoje v hribe ne gre podcenjevati in da se je nanjo treba temeljito pripraviti. Planinstvo je danes del slovenske narodne identitete in pravi slovenski nacionalni šport. Zaradi množičnega obiska vzpetega sveta je zato še toliko bolj na Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 96 23. 11. 2020 11:20:11 skleP 97 mestu stara modrost, da sta odgovorno obnašanje gornika in ustrezna planinska oprema temeljna pogoja za varen vzpon in vrnitev v dolino. Naj bo to tudi zadnja misel in hkrati osebna želja v zapisih o prvih planinskih vodnikih na Slovenskem. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 97 23. 11. 2020 11:20:11 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 98 23. 11. 2020 11:20:11 99 Povzetek Delo Knjige za gorohodce, s podnaslovom Prvi planinski vodniki na Slovenskem, predstavlja gorniško literaturo v času od 70. let 19. stoletja do prve svetovne vojne in je odraz brskanja po spletnih katalogih slovenske, avstrijske, nemške in italijanske narodne knjižnice. Seznam avtorjev in njihovih del je na podlagi dobljenih rezultatov verjetno popoln, vsebinski pregled pa ne, saj so nekatera dela v zasebnih zbirkah in zato javno niso dostopna. Prve izdaje planinskih vodnikov, z redkim črno-belim slikovnim gradivom in pogosto ovitim v naslovnice pustih barv, sodobnemu bralcu zagotovo ne delujejo privlačno. Njihova vsebinska pestrost z daljšimi zapisi etnografskih, etimoloških, zgodovinskih in drugih vsebin pa je bila za gorohodce tistega časa ne le koristna, ampak tudi precej poučna. Za sodobne raziskovalce in siceršnje ljubitelje vzpetega sveta ter zgodovine pomenijo prve izdaje tiskanih vodnikov precej natančen vir podatkov o takratnem času in razmerah v vzpetem svetu današnjega slovenskega območja. Predmet pozornejše vsebinske analize niso bili toliko opisi še danes aktualnih gorskih poti, temveč predvsem opisi lokalnih prebivalcev, njihovega gospodar-stva itn. Prav ti zapisi so takratnega gorohodca poučili in, predvsem v povezavi z jezikom (nemško govorečega gornika), tudi pomirili. Med pisci vodnikov, tako kot med takratnimi gorniki nasploh, avtoric skoraj ni, predvsem gre za (visoko) izobražene avtorje, ki so poklicno dejavnost pogosto dopolnjevali s hojo v vzpeti svet. Vsebinska raznolikost del po eni strani dokazuje široko poznavanje različnih tematskih področij, po drugi pa je med branjem čutiti njihovo zavedanje tega srednjeevropskega prostora. Ker Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 99 23. 11. 2020 11:20:11 100 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce so avtorji pisali iz svojih izkušenj in osebnih prepričanj, vsi pregledani vodniki delujejo precej prepričljivo. Vodniki so izhajali v času zaostrenih nacionalnih razmer v takratnem slovenskem prostoru, kar je kljub nepolitični naravi te literature včasih vendarle pri- šlo do izraza. Dejstvo namreč je, da so odnosi med Nemci in Slovenci, zlasti na nacionalno mešanih območjih, močno zaznamovali njihov vsakdanjik in takšnih skrbi preprosto ni bilo mogoče pustiti v dolini. Planinstvo je danes del slovenske narodne identitete in pravi slovenski nacionalni šport. Zaradi množičnega obiska vzpetega sveta je zato še toliko bolj na mestu stara modrost, da sta odgovorno obnašanje gornika in ustrezna gorniška oprema temeljna pogoja za varen vzpon in vrnitev v dolino. Modrost torej, ki so jo avtorji prvih tiskanih vodnikov na Slovenskem redno izpostavljali in bi jo vsekakor moral ozavestiti vsak sodobni gornik. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 100 23. 11. 2020 11:20:11 101 zUsammenfassUnG Das vorliegende Buch Knjige za gorohodce ( Bücher für Bergsteiger) mit dem Untertitel Prve izdaje planinskih vodnikov na Slovenskem ( Erste Ausgaben der Bergführer im slowenischen Raum) umfasst den speziellen Literaturbereich im Zeitraum von 70 Jahren des 19. und beginnenden 20. Jahrhunderts bis zum Ersten Weltkrieg. Es entstand im Rahmen von Recherchen in den Online-Katalogen der slowenischen, österreichischen, deutschen und italienischen Nationalbibliotheken. Die Liste der Autoren und ihrer Werke ist aufgrund der erzielten Ergebnisse vollständig. Die inhaltliche Untersuchung dagegen nicht, da sich einige Werke in privaten Sammlungen befinden und damit nicht öffentlich zugänglich sind. Die ersten Ausgaben der Bergführer mit ihrem oft trüben schwarz-weißen Bildmaterial kommen modernen Lesern sicher nicht attraktiv vor. Ihre inhaltliche Vielfalt mit längeren Aufzeichnungen ethnographischer, etymolo-gischer, historischer und anderer Inhalte war jedoch für die damaligen Bergsteiger nicht nur nützlich, sondern auch lehrreich. Für moderne Forscher und Liebhaber der Bergwelt und der Geschichte stellen die ersten Ausgaben ge-druckter Führer ziemlich präzise die Zeit und Verhältnisse in der Bergwelt der Julischen Alpen und Karawanken um die Jahrhundertwende dar. Im Mittelpunkt der Recherchen standen nicht die Schilderungen der Berg-wege selbst, die mehr oder weniger noch heute aktuell und gültig sind. Viel-mehr richtete sich die Aufmerksamkeit auf Beschreibungen der Natur und der Ortsgeschichte sowie der einheimischen Bevölkerung und ihrer Wirtschaft u. Ä. Diese Beschreibungen waren für die damaligen (in erster Linie deutschsprachigen) Bergsteiger lehrreich und hilfreich. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 101 23. 11. 2020 11:20:11 102 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Die Bergsteiger jener Zeit kamen vor allem aus gutbürgerlichen Familien, die sich die Berg- bzw. Kletterausrüstung für eine immer beliebter werdende Freizeitbeschäftigung leisten konnten. Unter den Autoren, die ihre berufliche Tätigkeit oft mit dem Bergwandern verbanden, finden sich - wie im damaligen Bergsteigerwesen und im gesell-schaftlichen Leben generell - überwiegend Männer, in seltenen Fällen schrieben aber auch Frauen. Die inhaltliche Vielfalt der Werke (neben den schon erwähnten Beschreibungen finden sich auch Fachbücherlisten zu verschiede-nen Themen wie Geographie, Gartenbau, Flora,…) zeigt einerseits ein breites Wissen der Autoren über verschieden Themenbereiche. Andererseits ist zwischen den Zeilen ihr Bewusstsein für den mitteleuropäischen Raum spürbar. Die gelesenen Bergführer wirken in ihren Schilderungen ohne Ausnahme sehr überzeugend, was sicherlich darauf zurückzuführen ist, dass sie, aus per-sönlichem Interesse und, vor allem, auf der Grundlage eigener Erfahrungen geschrieben wurden. Die Werke wurden in einer Zeit zunehmender nationaler Spannungen im damaligen slowenischen Raum herausgegeben, was trotz des unpolitischen Charakters dieser Literatur manchmal auch zum Ausdruck kam. Häufig ist die nationale Orientierung des Autors zwischen den Zeilen zu erahnen. Ange-sichts der Tatsache, dass vor allem in nationalgemischten Gebieten (Kärnten) das Leben stark durch die Beziehungen zwischen Deutschen und Slowenen geprägt war, konnte diese Last nicht einfach »im Tal zurückgelassen werden«. Heutzutage ist das Bergsteigen ein echter slowenischer Nationalsport und Teil der slowenischen Nationalidentität. Ein massenhafter Besuch der Bergwelt sollte aber verantwortungsvoll und mit der richtigen Kletter- bzw. Berg-ausrüstung erfolgen, was schließlich die grundlegenden Voraussetzungen für einen sicheren Aufstieg und die sichere Rückkehr ins Tal sind. Es handelt sich hierbei um eine Weisheit, die in den alten Bergführern regelmäßig hervor-gehoben wird und die im Bewusstsein jedes modernen Bergsteigers verankert sein sollte. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 102 23. 11. 2020 11:20:11 103 aBecedni seznam vodnikov (1870-1914)407 1. Amthor, Eduard; Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steyermark, Krain, Görz. Augsburg: Amthor‘s Verlagsbuchhandlung, 1887. (NUK) 2. Amthor, Eduard; Rabl, Josef: Süd­Tirol, Kärnten und angrenzende Gebiete. Leipzig: Amthor‘sche Verlagsbuchhandlung, 1902. (ÖNB) 3. Amthor, Eduard; Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. (NM) 4. Badjura, Rudolf: Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti. V Ljubljani: H. Badiura, 1913. (NM) 5. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1878. (ÖNB) 6. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1888. (ÖNB) 7. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg, Ober­ und Nieder­Österreich, Steiermark, Kärnten und Krain: Handbuch für Reisende; mit 38 Karten, 10 Plänen und 7 Panoramen. Leipzig: Baedeker, 1894. (ÖNB) 407 Seznam je nastal na podlagi podatkov, dobljenih na spletnih straneh slovenskega knjižnič- nega informacijskega sistema (COBISS) ter avstrijske (ÖNB) in nemške (NDB) nacionalne knjižnice. Zavedam se, da seznam morda ni popoln, saj je kakšen izvod prvotnih planinskih vodnikov zagotovo še v lasti zasebnih zbirk (ZZ). Hramba knjig je označena v oklepaju. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 103 23. 11. 2020 11:20:11 104 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce 8. Baedeker, Karl: The Eastern Alps: including the Bavarian highlands, Tyrol, Salzburg, Upper and Lower Austria, Styria, Carinthia, and Carniola; handbook for travellers. Leipzig: Karl Baedeker, 1903. (ÖNB) 9. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1880. (ÖNB) 10. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1882. (ÖNB) 11. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1887. (ÖNB) 12. Frischauf, Johannes: Die Kreuzer­Alpe bei Stein (1837−1924). Laibach: Verlag des Verfassers, med 1877 in 1900. (SK) 13. Frischauf, Johannes: Die Sannthaler Alpen: mit einer Karte und einem Panorama. Wien: Brockhausen & Bräuer, 1877. (KC) 14. Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Graz: Leuschner & Lubensky, 1874. (ÖNB) 15. Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer durch die Österreichischen Alpen und die angrenzenden Theile von Bayern, Italien und Montenegro: Östlicher Theil. Wien: Verl. d. Österr. Touristen-Club, 1883. (ÖNB) 16. Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt : Illustrierter Führer durch Klagenfurt und Umgebung: (Wörthersee, Rosental, Karawanken). Klagenfurt: Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt, 1909. (NM) 17. Verein zur Hebung des Fremdenverkehres in Klagenfurt : Illustrierter Führ er durch Klagenfurt und Umgebung: (Wörthersee, Zollfeld, Rosental, Karawanken): mit Stadtplan 1:25.000 und Uebersichtskarte von Mittelkärnten 1:150.000, 44 Bildern in Schwarzdruck und 3 Dreifarbendrucken. Klagenfurt: J. Heyn, 1914. (ÖNB) 18. Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch­krainischen und krainisch­steirischen Länderscheide, Sonderausdruck aus der Laibacher Zeitung. Laibach: I. Kleinmayr & Bamberg, 1900. (NM) 19. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Das Loibl­, Boden­, Bären­ und Zellthal in den Karawanken: (ein Wink für heimische und fremde Touristen zum Besuche derselben). Klagenfurt: F. Kleinmayr, 1879. (ZZ) 20. Jabornegg, Markus Freiherr von: Führer für Klagenfurt und Umgebung und Aufzählung der vorzüglichsten Reise­Routen im Lande. Klagenfurt: s. n., 1886. (ZZ) 21. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. (NM) Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 104 23. 11. 2020 11:20:11 aBecedni seznam vodnikov Po slovenskem Planinskem svetU (1870–1914) 105 22. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1876. (ÖNB) 23. Jäger, Gustav: Der Donatiberg bei Rohitsch in Unter – Steiermark. Wien: M. Auer, 1867. (NUK) 24. Jäger, Gustav: Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere: mit einer Karte des Kanalthals und der angrenzenden Gebiete. Wien: Tourist, 1873. (NM) 25. Jahne, Ludwig: Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen. Klagenfurt: Verlag von Jakob Heyns Buchhandlung, 1912. (NM) 26. Jahne, Ludwig: Eisenkappel und Umgebung, die Ostkarawanken und die Sauntaler (Steiner)­Alpen. Darmstadt: K. P. Geutner, 1903. (NUK) 27. Jahne, Ludwig: Führer durch die Karawanken. Wien: R. Lechner, 1882. (NM) 28. Jahne, Ludwig: Wegweiser durch die Karawanken, Julischen und Sanntaler (Steiner) Alpe. Klagenfurt: J. Heyn, 1911. (FF) 29. Jahne, Ludwig: Ost­ und Mittelkarawanken, Sanntaler (Steiner) Alpen: amtlicher Führer der Sektion Carinthia des Oesterr. Touristen­Klubs. Berlin: Geuters Reiseführerverlag, 1924. (ZZ) 30. Kocbek, Fran: Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. V Št. Petru v Savinski dolini: A. Cvenkel, 1903. (NM) 31. Kocbek, Fran in Kos, M: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. V Celji: Slovensko planinsko društvo, 1894. (NM) 32. Meurer, Julius: Illustrirter Führer auf den k.k. österr. Staatsbahnen für die Strecken: Salzburg­Bischofshofen und Selzthal­Bischofshofen. Wien: Steyrermühl, o. J, okoli 1887. (ÖNB) 33. Noë, Heinrich: Deutsches Alpenbuch: 2. Abth., Die Ostalpen, 1. Bd.: Wanderungen und Bilder in und aus Osttirol, Kärnten, Steiermark, Salzburg und Nieder­Oesterreich. Glogau: Carl Flemming, 1885. (ÖNB) 34. Radics, Peter: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Leipzig: Amthor’şche Verlagsbuchhandlung, 1888. (NM) 35. Radics, Peter: Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische. Laibach: J. Giontini, 1885. (NM) 36. Radics, Peter: Veldes als Mittel­ und Ausgangspunkt in die Nähere und weitere Umgebung: für Badebesucher und Touristen. Laibach: J. Mallner, 1879. (NM) 37. Roschnik, Rudolf: Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung. Stuttgart; Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906. (NM) Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 105 23. 11. 2020 11:20:11 106 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce 38. Roschnik, Rudolf: Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel und eine Übersichkarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt: Joh. Heyn, 1914. (NM) 39. Scheidlin, August von; Jabornegg, Markus, Freiherr von : Die Alpenwirtschaft in Kärnten. T. 2, H. 3. 2, Alpen am südlichen Ufer der Drau. Klagenfurt: Kärntner Landwirtschafts-Gesellschaft, 1881. (ZZ) 40. Sima, Johann: Im Billiehgrazer Gebirge. Berg­ und Thalwanderungen mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen. Laibach: Verlag der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereins, In Commission bei Ig. V. Kleimayr & Fed. Bamberg, 1892. (NM) 41. Thalherr, Baron: Fremdenführer von Cilli und Umgebung: und Wegweiser nach den Sulzbacher Alpen: mit besonderer Berücksichtigung der nahen Curorte Neuhaus, Sauerbrunn, Tüffer und Römerbad. Cilli: Theofil Drexel, 1875. (ÖNB) 42. Verein der Gebirgsfreunde in Steiermark: Ausflüge im Gebiete der steierischen Alpen: 1. Graz: Verein der Gebirgsfreunde in Steiermark, 1872. (ÖNB) 43. Vodnik za Julijske Alpe in Karavanke po Gorenjskem. Kranjska Gora; Radovljica; Kranj; Tržič: podružnice S. P. D., Tiskarna Sava v Kranju, 1913. (NM) 44. Wagner, Josef in Hartman, Vinzenz: Der Führer durch Kärnten: ein Reisehandbuch für alle Freunde der Alpenwelt, der Sage und Geschichte, des Volkslebens, des Alterthümlichen, der Industrie, Kunst und Wissenschaft: nebst Reiseund Gebirgskarte. Klagenfurt: J. Leon, 1861. (NUK) Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 106 23. 11. 2020 11:20:12 107 viri in literatUra Alpenheim, Ferdinand: Gentianen. Gedichte und Lieder im kärntner‘schen Volksdialekte. Graz: Gutenberg, 1874. Amthor Gottlieb: Der Alpenfreund: Blätter für Verbreitung von Alpenkunde unter Jung und Alt: in populären und unterhaltenden Schilderungen aus dem Gesammtgebiet der Alpenwelt und mit praktischen Winken zur genussvollen Bereisung derselben. 9. Theil: mit 11 Kunstbeilagen. Gera: E. Amthor, 1876. Amthor, Eduard, in Rabl, Josef: Süd­Tirol, Kärnten und angrenzende Gebiete. Leipzig: Amthor‘sche Verlagsbuchhandlung, 1902. Anastasius Grün, In der Veranda. Berlin: Grote, 1876. Badjura, Rudolf: Izleti po Karavankah: s preglednim zemljevidom 1 : 300.000. Ljubljana: samozal., 1932. Badjura, Rudolf: Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo!: (kažipot na Triglav): 27 fotografičnih posnetkov, 1 zemljevid, 3 načrti. V Ljubljani: H. Badiura, 1913. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1878. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg, Ober­ und Nieder­Österreich, Steiermark, Kärnten und Krain: Handbuch für Reisende; mit 38 Karten, 10 Plänen und 7 Panoramen. Leipzig: Baedeker, 1894. Baedeker, Karl: Südbaiern, Tirol und Salzburg: Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland; Handbuch für Reisende. Leipzig: Baedeker, 1878. Baedeker, Karl: The Eastern Alps: including the Bavarian highlands, Tyrol, Salzburg, Upper and Lower Austria, Styria, Carinthia, and Carniola; handbook for travellers. Leipzig: Karl Baedeker, 1903. Ball, John: Guida alpina Tirolo meridionale­Alpi venete (Lago di Garda): sezioni 57, 58. Verona: H. F. Munster, C. Kayser successore, 1877. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 107 23. 11. 2020 11:20:12 108 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Batagelj, Borut: Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem.V: Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša, 2010, št. 6, str. 124–142. Bergführer­Tarif für die Julischen Alpen und die Karawanken. Laibach: Section Krain, 1893. Bergführer­Tarif für die Steiner­Alpen. Laibach: Section Krain, 1904. Blažić, Mileva Milena: Dva modela ženskega pravljičarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedovalke. V: Studia mythologica Slavica, 2016, str. 237−250. Bruckmüller, Ernst: Nove raziskave zgodovine avstrijskega meščanstva. V: Zgodovinski časopis, 1991, št. 3, str. 369−389. Cvirn, Janez: » Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune: Dragotin Dež- man in slovenstvo«. V: Zgodovina za vse, 2007, št. 2, str. 38−56. Cvirn, Janez: »Vražji Dežman kaj si storil.« V: Slovenska kronika XIX. stoletja. 2. del. Ljubljana: Nova revija, 2001−2003, str. 36−38. Cvirn, Janez: Trdnjavski trikotnik politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861−1914). Maribor: Obzorja, 1997. Deutscher und österreichischer Alpenverein, Section Krain in Laibach, 1874 bis 1901: Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines (Ig. V. Kleinmayr & Bamberg), 1901. Dežman, Jože: Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848− 1948). Celovec: Mohorjeva, 2008. Dolenc, Ervin: Turizem v slovenskih hribih in gorah. V: Razvoj turizma v Sloveniji: Zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, str. 136−147. Dopsch, Heinz: Neue Deutsche Biographie, 22. del. Berlin: Duncker & Hum-bolt, 2005. Frankl, Ludwig August (ur.): Anastasius Grünś gesammelte Werke. Berlin: G. Grotśche Verlagsbuchhandlung, 1877. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1882. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1887. Fremden-Verkehrs-Comite des steirischen Gebirgs-Vereines: Steirische Wanderbücher. Graz: Pechel, 1880. Frischauf, Johannes: Die Sannthaler Alpen, 1837−1924. Wien: Verlag des Verfassers, 1877. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 108 23. 11. 2020 11:20:12 Viri in literatura 109 Frischauf, Johannes: Die Sannthaler Alpen: mit einer Karte und einem Panorama. Wien: Brockhausen & Bräuer, 1877. Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer durch die Österreichischen Alpen und die angrenzenden Theile von Bayern, Italien und Montenegro: Östlicher Theil. 3. Wien: Verl. d. Österr. Touristen-Club, 1883. Frischauf, Johannes: J. Frischauf‘s Gebirgsführer. Steiermark, Kärnten, Krain und die angrenzenden Theile von Oesterreich, Salzburg, Tirol. Graz: Leuschner & Lubensky, 1874. Gams, Ivan: Pojem in obseg doline v slovenski regionalni geografiji. V: Geografski vestnik, Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 1994, str. 125−136. Gašperič, Primož; Šolar, Renata; Zorn, Matija: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Ljubljana: Založba ZRC; Inštitu Milka Kosa, 2020 Gašperič, Primož: Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas. V: Acta geographica Slovenica, 2007, št. 2, str. 245–273. Geršič, Matjaž in Perko, Drago (ur): Rudolf Badjura − življenje in delo. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. Hacquet, Belsazar: Wie man am zweckmäßigsten Gebürge bereist. V: Jakob, Georg (ur.): Leben und Werke. München: Bergverlag Rudolf Rother, 1930, str. 209−220. Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, Laibacher Zeitung, 4. 5. 1900, št. 102, str. 831 in Laibacher Zeitung od 5. 5.−15. 5. 1900, številke od 103−111. Hintner, Alba: Berggänge an der kärtntisch­krainischen und krainisch­steirischen Länderscheide, Sonderausdruck aus der »Laibacher Zeitung«. Laibach: I. Klein mayr & Bamberg, 1900. Hintner, Alba: Der Geiger und Jagdloch, Laibacher Schulzeitung, 15. 1. 1902, št. 1, str. 2−3. Hintner, Alba: Frauenbergfahrten. V: Deutscher und österreichischer Alpenverein, „Section Krain“ in Laibach, 1874 bis 1901: Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines (in Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg), 1901, str. 73−75. Hintner, Florian: Ein Krainer Bergfahrt vor hundert Jahren, Laibacher Zeitung, 7. 10. 1896, št. 230, str. 1975. Holz, Eva: Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja. V: Kos, Peter; Majce, Janez; Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984, Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, str. 43−46. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 109 23. 11. 2020 11:20:12 110 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Hormayr, Joseph von (ur): Taschenbuch für vaterländische Geschichte. München: Franz, 1839. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Das Loibl­, Boden­, Bären­ und Zellthal in den Karawanken: (ein Wink für heimische und fremde Touristen zum Besuche derselben). Klagenfurt: F. Kleinmayr, 1879. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Die Heideriche und Alpenrosen in unseren Alpen, Klagenfurter Zeitung, 22. 6. 1865, št. 141, str. 561−562. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Die Heideriche und Alpenrosen in unseren Alpen, Klagenfurter Zeitung, 23. 6. 1865, št. 142, nepaginirano. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Ein neuer Pflanzenbürger Kärntens (Epimedium alpinum), Klagenfurter Zeitung, 18. 6. 1886, št. 137, str. 565. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Führer für Klagenfurt und Umgebung und Aufzählung der vorzüglichsten Reise­Routen im Lande. Klagenfurt: s. n., 1886. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1873. Jabornegg, Markus, Freiherr von: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steiermark, Krain, Görz, Tirol, Salzburg. Gera: E. Amthor, 1876. Jäger, Gustav: Der Donatiberg bei Rohitsch in Unter – Steiermark. Wien: M. Auer, 1867. Jäger, Gustav: Touristen­Führer im Kanalthal (Kärnten): Tarbis und Raibl als Standquartiere: mit einer Karte des Kanalthals und der angrenzenden Gebiete. Wien: Tourist, 1873. Jahne, Ludwig: Eisenkappel und Umgebung, die Ostkarawanken und die Sauntaler (Steiner)­Alpen. Darmstadt: K. P. Geutner, 1903. Jahne, Ludwig: Führer durch die Karawanken. Wien: R. Lechner, 1882. Jahne, Ludwig: Karawanken Führer mit einer Wegkarte und Abbildungen. Klagenfurt: Verlag von Jakob Heyns Buchhandlung, 1912. Jahne, Ludwig: Kärntnerführer: Reisehandbuch für Kärnten unter Berücksichtigung der angrenzenden Gebietstheile von Steyermark, Krain, Görz. Ausburg: Amthor‘s Verlagsbuchhandlung, 1887. Jahne, Ludwig: Ost­ und Mittelkarawanken, Sanntaler (Steiner) Alpen: amtlicher Führer der Sektion »Carinthia« des Oesterr. Touristen­Klubs. Berlin: Geu ters Reiseführerverlag, 1924. Jančič, Zlatko: Oglas naš vsakdanji. 2, Pomen časopisnega oglasa. V: MM: media marketing, junij 1981. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 110 23. 11. 2020 11:20:12 Viri in literatura 111 Janša, Olga: Zgodovina turizma na Slovenskem. V: Turistični vestnik: strokovni časopis za turizem in gostinstvo. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 1968, str. 26, 73, 115, 154, 193, 247. Jogan, Jernej: Flora Ljubljanskega gradu stoletja po Vossu. V: Hladnikia. Ljub- ljana: Botanična sekcija Društva Biologov Slovenije, 2013, št. 32, str. 53−66. Klinar, Stanko (ur.): Valentin Stanič: prvi alpinist v Vzhodnih Alpah: ob dvestoletnici njegovih vzponov na Veliki Klek in Watzmann leta 1800. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2000. Kocbek, Fran: Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. V Št. Petru v Savinski dolini: A. Cvenkel, 1903. Kocbek, Fran: Vodnik po kočah Savinjskih Alp. V Celju: Goričar & Leskovšek, 1926. Kocbek, Fran, in Kos, M.: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. V Celju: Slovensko planinsko društvo, 1894. Kocutar, Stane: Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2009. Konovšek, Tjaša; Mikša, Peter; Zorn, Matija: Od cokel do gojzarjev: gorniška obutev na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 2018, št. 1/2, str. 53−64. Kresal, Franc: Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991. V: Prispevki za novejšo zgodovino 1995, št. 1/2, str. 10−13. Kresal, Franc: Davki na Slovenskem od avstrijske davčne reforme 1896 do jugoslovanske 1928. V: Zgodovinski časopis, 1995, št. 3, str. 422. Lesti, Andreas: Das ist doch der Gipfel. Geschichten von den Bergen der Welt. Salzburg; München: Bergwelten Verlag bei Benevento, 2007. Lončar, Dragotin: Politično življenje Slovencev (Od 4. januarja 1797 do 6. januar ja 1919), Ljubljana: Slovenska matica, 1921, str. 26−91. Lovšin, Evgen (ur.): Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1956. Lovšin, Evgen: Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba Slovenije, 1961. Melik, Vasilij: Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi. V: Kos, Peter; Majce, Janez; Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru- štev, 1987, str. 37−42. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 111 23. 11. 2020 11:20:12 112 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Meurer, Julius: Illustrirter Führer auf den k.k. österr. Staatsbahnen für die Strecken: Salzburg­Bischofshofen und Selzthal­Bischofshofen. Wien: Steyrermühl, o. J., okoli 1887. Meurer, Julius: Katechismus für Bergsteiger, Gebirgstouristen, Alpenreisende. Leipzig: Verlagsbuchhandlung J. J. Weber, 1892. Mikša, Peter in Golob, Urban: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013. Mikša, Peter in Gradnik, Elizabeta: Trden kakor skala. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017. Mikša, Peter in Zorn, Matija: Nacionalno markiranje slovenskih gora pred prvo svetovno vojno. V: Igra ustvarjalnosti: teorija in praksa urejanja prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2018, št. 6, str. 22−29, pridobljeno, 11. 4. 2020, https://www.iu-cg. org/stevilka.php?vol=6&lang=si. Mikša, Peter: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga«: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. V: Zgodovinski časopis, 2015, št. 2, str. 112−123. Mikša, Peter: Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne. V: Zgodovina za vse. 2011, št. 2, str. 59−69. Mikša, Peter: Nemška ali slovenska − planinske koče v slovenskih gorah do prve svetovne vojne, LC tim: interni časopis skupine, 2016, št. 6, str. 26−32. Mikša, Peter: Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje. V: Zgodovinski časopis, 2013, št. 3/4, str. 390−405. Mikša, Peter: »Začetki reševanja v naših gorah in nastanek prve reševalne postaje,« Friko.si. Elektronski vir: slovenski plezalni portal, pridobljeno 20. 11. 2019 https://www.friko.si/index.php/alpinizem/2867-zaetki-reevanja-v-naih-gorah-in-nastanek-prve-reevalne-postaje. Mikša, Peter: Zapisi gora: od kratkih zabeležb v Slovencu do podrobnega opisovanja v Ilustriranem Slovencu. V: Tominšek Perovšek, Mateja (ur.): Slovenec: političen list za slovenski narod (1873−1945): kratek pregled zgodovine ob 140­letnici njegovega izhajanja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2013, str. 108−111. Mikša, Peter in Vehar, Maja: Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne. V: Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, 2018, št. 1, str. 10−38. Mlač, Bine (ur.): Planinski terminološki slovar. Ljubljana: ZRC SAZU, 2002. Mlakar, Janko: Iz mojega nahrbtnika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972. N. A.: Zur Geschichte der Triglau-Ersteigungen, Blätter aus Krain, 9. 5. 1857, št. 19, str. 73−76. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 112 23. 11. 2020 11:20:12 Viri in literatura 113 N. A.: Freie Stimmen, 28. 4. 1914, št. 56, str. 3. N. A.: Novice, 16. 3. 1894. št. 11, str. 105. Noë, Heinrich: Deutsches Alpenbuch: 2. Abth., Die Ostalpen, 1. Bd.: Wanderungen und Bilder in und aus Osttirol, Kärnten, Steiermark, Salzburg und Nieder­Oesterreich. Glogau: Carl Flemming, 1885. Orožen, Fran: Valentin Stanič, Prvi veleturist, Planinski Vestni k, 1907, št. 1−4. Peternel, M. Mojca: Ludwig Jahne (1856−1937). V: Prispevki za novejšo zgodovino, 2020, št. 1, str. 33−46. Peternel, M. Mojca: Planinski vodniki po slovenskem gorskem svetu od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. V: Kronika: časopis za krajevno zgodovino, 2020, št. 2, str. 227−240. Prešern, France: Šmarna gora. V: Miha Kastelic (ur.): Kranjska čbelica. Ljubljana: Natisnil Jožef Blaznik, 1848. Rabl, Josef: Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain: mit besonderer Berück sichtigung der Alpengebiete von Obersteiermark und Oberkrain. Wien; Pest; Leip zig: A. Hartleben, 1885. Radics, Peter: An Oesterreichs Alpenbahnen. Ein Führer im Liede durch Oesterreichs Hochgebiergswelt. Wien: Fromme, 1889. Radics, Peter: Anastasius Grün als touristischer Schriftsteller über Steiermark 1847. V: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Lepizig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 86−94. Radics, Peter: Anastasius Grün und seine Heimath: Festschrift zum 70jährigen Jubiläum des Dichters [11. April 1876]. Stuttgart: Cota, 1876. Radics, Peter: Anastasius Grün: Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und Wirken. Leipzig: Foltz, 1879. Radics, Peter: Anastasius Grün’s Lehrer und Freund. Der slovenische Dichter France Preschiren als deutscher Poet. Biographische­litterarische Studie. Leip zig: Webel, 1882. Radics, Peter: Aus dem Stammbuche der Wochein, Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1886, št. 1, str. 7−8. Radics, Peter: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Lepizig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888. Radics, Peter: Ein Katechismus für Bergsteiger aus den Tagen Kaiser Josephs, Oesterreichische Touristenzeitung, 1883, št. 3, str. 61−65. Radics, Peter: Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Reisende und Einheimische. Laibach: J. Giontini, 1885. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 113 23. 11. 2020 11:20:12 114 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Radics, Peter: Herzog Rudolf IV. von Oesterreich Wintertour über den Krimler-Tauern 1363. V: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Leipzig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 1−8. Radics, Peter: Prinz Johann in der Wochein (Strategie und Touristik). V: Bergfahrten in Österreich. Einst und Jetzt 1363−1887. Augsburg; Leipzig: Amthor‘şche Verlagsbuchhandlung, 1888, str. 64−68. Rajsp, Vinko: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. V: Kos, Peter; Majce, Janez; Melik, Vasilij; Mihelič, Darja et al.: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, str. 33−36. Razpis c. k. deželne gosposke za Kranjsko 1. 6. 1865, št. 5533. V: Zakonik in ukazni list za vojvodstvo kranjsko. Ljubljana: Rozalija Eger, 26. 6. 1865, str. 20−22. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko 20. 8. 1904, št. 13826. V: Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. Ljubljana: A. Klein & Komp., 1. 9. 1904, str. 44−50. Roschnik, Rudolf: Der Triglav: mit 17 Abbildungen, 2 Karten und 1 Umrisszeichnung. Stuttgart; Leipzig: Deutsche Verlags-Anstalt, 1906. Roschnik, Rudolf: Die österreichischen Stempel­ und Gebührenvorschriften. Wien: k. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1917. Roschnik, Rudolf : Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel und eine Übersichkarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt: Joh. Heyn, 1914. Sabidussi, Hans: Markus Freiher von Jabornegg, Carinthia 2, 1910, št. 3, 4, str. 97−114. Santonino, Paolo: Popotni dnevniki. Celovec; Dunaj; Ljubljana: Mohorjeva založba, 1991. Scharfe, Martin: Berg­Sucht. Eine Kulturgeschichte dea frühen Alpinismus 1750−1850. Wien; Köln; Weimar: Böhlau Verlag, 2007. Shaw, Trevor: Foreign travellers in the Slovene karst: 1537−1900. Ljubljana: ZRC SAZU, Postojna: Karst Research Institute at ZRC SAZU, 2000. Sima, Johann: Im Billiehgrazer Gebirge. Berg­ und Thalwanderungen mit einer Uebersichtskarte von Laibach mit markierten Wegen, Verlag der Section »Krain« des deutschen und österreichischen Alpenvereins. Laibach: In Commission bei Ig. V. Kleimayr & Fed. Bamberg, 1892. Sima, Johann: Professor Wilhelm Voss, Laibacher Schulzeitung, 1895, str. 52–55. Sima, Johann: Professor Wilhelm Voss+. Laibach: Krainischen Landes-Lehrervereins, 1895. Strojin, Tone: Dr. Henrik Tuma: slovenski alpinist, narodni prosvetitelj, politik, publicist in odvetnik. Ljubljana: Slovenski gorniški klub Skala, 2008. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 114 23. 11. 2020 11:20:12 Viri in literatura 115 Strojin, Tone: Zgodba okrog prvega triglavskega zavetišča na Prodih, Planinski vestnik, 2003, št. 3, str. 12–15. Šašel Kos, Marjeta: Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. Ljubljana: SAZU, 1986. Thalherr, Baron: Fremdenführer von Cilli und Umgebung: und Wegweiser nach den Sulzbacher Alpen: mit besonderer Berücksichtigung der nahen Curorte Neu haus, Sauerbrunn, Tüffer und Römerbad. Cilli: Theofil Drexel, 1875. Thieme, Ulrich (ur.): Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart. Leipzig: Verlag von E. A. Seemann, 1908, 7. del, str. 284. Tuma, Henrik: Iz mojega življenja. Ljubljana: Naša založba, 1937. Tuma, Henrik: Naše planine. V: Jadranski almanah. Trst: Naša založba, 1924, str. 76−94. V. D.: Badjurova krožna pot, Planinski vestnik, 1975, št. 2, str. 96−98. Verein der Gebirgsfreunde in Steiermark: Ausflüge im Gebiete der steierischen Alpen: 1. Graz: Verl. des Hrsg.; 1872. Vodnik za Julijske Alpe in Karavanke po Gorenjskem. Kranjska Gora; Radovljica; Kranj; Tržič: podružnice S. P. D., Tiskarna Sava v Kranju, 1913. Vošnjak, Josip: Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1905. Wagner, Josef, in Hartman,Vinzenz: Der Führer durch Kärnten: ein Reisehandbuch für alle Freunde der Alpenwelt, der Sage und Geschichte, des Volkslebens, des Alterthümlichen, der Industrie, Kunst und Wissenschaft: nebst Reise­ und Gebirgskarte. Klagenfurt: J. Leon, 1861. Welter, D.: Aus den Julischen Alpen. V: Der Alpenfreund, 9. del, 1876, str. 192−226. Wester, Josip: Baltazar Hacquet, prvi raziskovalec naših Alp. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1954. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: Universitäts-Buchdruckerei L. C. Zamarski (vormals J. P. Sollinger), 1856–1891. Zapp, Jürgen, in Frick, Herbert: Karawanken­Führer, Teil1 Hochstuhl, umfassend die Berge zwischen dem Kleinen Dürrengraben und dem Loibltal. Celovec: J. Heyn, 1963. Žigon, Tanja: Laibacher Wochenblatt – ljubljanski tednik za korist in zabavo (1804–1810 in 1814–1818). V: Zgodovinski časopis, 2001, št. 1, str. 67−91. Žigon, Tanja: Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004. Žigon, Tanja: Nemško časopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska založba, 2001. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 115 23. 11. 2020 11:20:12 116 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Časopisni viri Carinthia 2, letnik 100, št. 3, 4, str. 97−114. Blätter aus Krain, 9. 5. 1857, št. 19, str. 73−76. Freie Stimmen, 28. 4. 1914, št. 56, str. 3. Ilustrirani Slovenec, 29. 8. 1926, št. 35, str. 295. Klagenfurter Zeitung, 18. 6. 1886, št. 137, str. 565. Klagenfurter Zeitung, 22. 6. 1865, št. 141, str. 561−562. Klagenfurter Zeitung, 23. 6. 1865, št. 142, nepaginirano. Klagenfurter Zeitung, 26. 5. 1872, št. 118, str. 750. Klagenfurter Zeitung, 6. 8. 1874, št. 177, str. 1213. Laibacher Zeitung, 31. 3. 1873, št. 73, str. 514. Laibacher Zeitung, 7. 7. 1876, št. 153, str. 2−3. Laibacher Zeitung, 1. 3. 1900, št. 49, str. 385. Laibacher Zeitung, 4. 5. 1900, št. 102, str. 831. Laibacher Zeitung, 6. 2. 1901, št. 30, str. 237−238. Laibacher Schulzeitung, 15. 1. 1902, št. 1, str. 2−3. Novice, 16. 3. 1894. št. 11, str. 105. Oesterreichische Buchhändler Korespondent, 24. 5. 1884, št. 21, str. 6. Oesterreichische Touristenzeitung, 15. 10. 1881, št. 8, str. 84. Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1883, št. 3, str. 61−65. Oesterreichische Touristenzeitung, 1. 1. 1886, št. 1, str. 7−8. Prager Zeitung, 17. 2. 1890, št. 39, str. 4. Süddeutsche Post, 24. 12. 1871, št. 103, str. 602. Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins, 1880, str. 35. Zeitschrift des deutschen und österreichischen Alpenvereins, 1881, str. 51. Elektronski viri Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si/. Historische österreichische Zeitungen und Zeitschriften, http://anno.onb.ac.at. Historisches Lexikon der Schweiz, https://hls-dhs-dss.ch/de. Lesti, Andreas, Männer mit Eigenschaften, Stuttgarter Nachrichten, 24. 3. 2014, pridobljeno 13. 5. 2020, Stuttgarter Nachrichten, https://www.stuttgarter-nachrichten.de. Novak, Angelo: pridobljeno 1. 12. 2019, https://www.julische-alpen.info/ die-h%C3%B6chsten-gipfel-der-julischen-alpen/triglav-2-864m. Österreichischer Biblithekenverbund, https://search.obvsg.at. Österreichisches Biographisches Lexikon, https://www.biographien.ac.at. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 116 23. 11. 2020 11:20:13 Viri in literatura 117 Planinska zveza Slovenije, https://www.pzs.si. Planinski vestnik, http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1965_02. pdf. Schär Pfister, Suzanne in Ball, John: Historisches Lexikon der Schweiz, pridobljeno 3. 6. 2020, https://hls-dhs-dss.ch/de. Servis italijanske nacionalne knjižnice, https://opac.sbn.it. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://fran.si. Slovenski biografski leksikon, http://www.slovenska-biografija.si. Verlag Johannes Heyn, pridobljeno 12. 1. 2020, http://www.verlagheyn.at. Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 117 23. 11. 2020 11:20:13 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 118 23. 11. 2020 11:20:13 119 imensko kazalo A C Abram, Josip 43, 64, 66, 69 Chodounsky, Karel 78 Ajlec, Kornelija 15 Compton, Edward Theodore 31 Aljaž, Jakob 10 Compton, Edward Harrison 31 Alpenheim, Ferdinand 86 Cvirn, Janez 10, 70 Amthor, Eduard Gottlieb 27, 29, 56, 67, 69, 73, 79 D Auersperg, Anton Alexander 7, 55, Deutlich, Jeremias → glej Kalbeck, 61–62, 69, 86–87 Max Dežman, Dragotin 70 B Dežman, Jože 10 Badjura, Rudolf 25, 48, 52, 59, Dežman, Karel 17, 48, 62, 70 82–83, 86, 93 Dolenc, Ervin 15, 18–19 Baedeker, Karl 35, 54, 82, 93 Ball, John 53 F Bamberg, Otmar 17–18, 90 Fereri Klun, Vinko 17 Batagelj, Borut 9 Franc I. Avstrijski 60 Baumbach, Rudolf 86 Frankl, Ludwig August 87 Belar, Albin 72, 74 Freyer, Heinrich 74 Blaznik, Jožef 9 Friedrich Avgust I. 9, 58 Blažič, Milena Mileva 41 Frischauf, Johannes 18, 23–24, 45, Bleiweis, Janez 19, 35 56, 73, 80, 82 Bock, Emil 81 Funtek, Anton 86 Brinšek, Bogumil 48 Bruckmüller, Ernst 10 G Gams, Ivan 13 Gašperšič, Primož 8 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 119 23. 11. 2020 11:20:13 120 Marija Mojca Peternel: Knjige za gorohodce Geršič, Matjaž 25 K Giontin, Olga 87 Kalbeck, Max 86 Giontini, Janez 90–93 Kelbel, Lenard 61 Golob, Urban 39 Kersnik, Janko 19 Gradnik, Elizabeta 17 Kocbek, Fran 13, 24, 57, 78, 82–84, Grün, Anastazij → glej Auersperg, 86, 93 Anton Aleksander von Kocutar, Stane 25 Konovšek, Tjaša 8 H Kos, Mihael 13, 24 Hacquet, Belsazar 39, 55, 59, 74–77 Kos, Peter 51–52, 57, 86 Harrison, Edward 31 Kresal, Franc 83 Hartman, Vinzenz 33 Kugy, Julius 59, 64, 66 Herbert, Frick 19 Herzog, Jakob 61 L Hintner, Alba → glej Hintner, Labacensis, Timon 58, 86 Albina Levec, Fran 19 Hintner, Albina 41–43, 48 Lončar, Dragotin 10 Hintner, Florian 9 Lovšin, Evgen 18, 21, 23, 39, 58, 66, Holz, Eva 52 71, 81 Hormayr, Joseph 87 M J Majce, Janez 51–52 Jabornegg, Markus von 26–27, 29, Melik, Vasilij 51–52 31, 67, 73, 77 Mesar, Janez 61 Jäger, Gustav 33, 48, 51–54, 66, 70, Meurer, Julius 34, 74 82, 89 Mihelič, Darja 51–52 Jahn, Karl 61 Mikša, Peter 6, 8–10, 15, 17–19, 23, Jahne, Ludwig 29, 31, 48, 54–55, 39, 41, 57, 71, 84 63–64, 67, 79, 89, 92–93 Mlač, Bine 13, 15 Jakob, Georg 74 Mlakar, Janko 41 Jančič, Zlatko 89 Moschè, Alfonz 18 Janežič, Anton 19 Janša, Olga 7–8, 18–19, 22, 24, 49, N 71 Noë, Heinrich 34 Jogan, Jernej 62 Novak, Angelo 8 Johann Baptist Josef Fabian Sebastian 60 O Jurčič, Josip 19 Orožen, Franc 15, 17, 22–23 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 120 23. 11. 2020 11:20:13 imensko kazalo 121 P Š Perko, Drago 25 Šašel Kos, Marjeta 8 Pernat, Marko → glej Pernhart, Šolar, Renata 8 Marko Pernhart, Marko 46 T Pernhart, Markus → glej Pernhart, Tavčar, Ivan 19 Marko Thalherr, Baron 25 Peternel, Marija Mojca 6, 15, 29, 73 Thieme, Ulrich 31 Plachki, August 64 Tominšek Perovšek, Mateja 19 Potočnik, Blaž 86 Tuma, Henrik 49–50 Prešeren, France 9, 87 V R Valvazor, Janez Vajkard 55 Rabl, Josef 29–30, 45–47, 51 Vehar, Maja 41 Radics, Peter 8, 18, 35, 37–40, 46, Vesel Koseski, Jovan 59 48, 53–55, 59–62, 66, 69, 74–75, Vodnik, Valentin 59, 87 77, 79, 82, 85–88, 91, 93–94, 96 Voss, Wilhelm 62, 64 Rajšp, Vinko 51 Vošnjak, Josip 50 Roschnik, Rudolf 33, 47–48, 56, 59, 64–65, 67–68, 72–73, 80, 83–84, W 89, 93 Wagner, Josef 33 Rucker, Franz 46 Welter, D. 29, 81 Rücker, Günter 46 Wester, Josip 73 Rudolf IV. Habsburški 59 Z S Zapp, Jürgen 19 Sabidussi, Hans 26 Zoff, Alfred 46 Sambaher, Edward 87 Zois, Žiga 9, 59, 61 Santonino, Paolo 8 Zorn, Matija 8, 18 Scharfe, Martin 77 Scheidlin, August von 27, 29 Ž Seidl, Johan Gabriel 87 Žigon, Tanja 35, 58 Shaw, Trevor 9 Sima, Janez → glej Sima, Johann Sima, Johann 31–32, 48, 54–55, 58– 59, 62, 64, 66, 69, 79, 86–87, 89 Stanič, Valentin 15, 17, 21–23, 49 Stransky, J. 47 Strojin, Tone 15, 18, 21, 49 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 121 23. 11. 2020 11:20:13 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 122 23. 11. 2020 11:20:13 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 123 23. 11. 2020 11:20:13 Knjige_za_gorohodce_FINAL.indd 124 23. 11. 2020 11:20:13