399
Slovenska Matica. XIX. občni zbor Matice Slovensi(e
5. dan decembra 1883.
Ko se je v čitalnični dvorani zbralo nad 60 družbenikov, otvori gosp. predsednik Grrasselli zborovanje, pozdravi došle člane, potem pa navaja razloge in okoliščine, ki so uplivale, da se zbor po pravilih ni sklical v poletenskem času, ampak še le sedaj. V prvi vrsti uplivala je v tej zadevi jako znamenita slavnost 6001etnice, pri kateri so bili vdeleženi vsi zastopi, vsa društva. Pozneje o počitnicah tudi ni kazalo sklicati zbor, in odložilo se je na početek šolskega leta v nadi, da so dotle društvene knjige gotove. Žal, da smo se tudi v tem varali in morali čakati še nekoliko tednov. Sploh je „Matica" z izdavanjem in pošiljanjem knjig zaostala že nekoliko let. Da se odpravi ta nedosta-tek, sklenil je odbor letos poslati družabnikom knjige skupaj za leto 1882^83. in v bodoče nadejati se je rednega izdajanja in pošiljanja.
Predsednik Gr as seli i popisuje potem, kako se je „Matica", izdavši prelep „Spomenik", katerega posebno krasen izvod se je poklonil Nj. Veličanstvu, udeležila slavnosti na dostojen in primeren način, kako je bila odborova deputacija v avdijenci sprijeta in kako milostljivo se je izrazil presvitli cesar pri tej priliki. Poudarjaje, da „Matica", kot naš prvi literarni zavod, tudi v tej zadevi ni zaostala, marveč storila, kar zahteva njena čast, prestopi se potem k 2. točki dnevnega reda: Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. maja 1882. do konca oktobra 1883. leta.
Poročevalec profesor Senekovič poročal je tako:
„Slavna gospoda! Podrobno poročilo o delovanji ,;Matice Slovenske" daje vam odbor v svojem „letopisu za leto 1882 in 1883"; dovolite, da vara iz tega poročila povzamem le najvažnejše točke.
400
Od zadnjega velikega zbora, ki je bil 14. junija lanskega leta, do tega velikega zbora sošel se je Matičin odbor šestkrat k po več ur trajajočim sejam in sicer 5. julija, 21. oktobra lanskega leta, 10. jan., 4. aprila, 3. oktobra in 10. novembra t. 1. Dnevni red seje dne 10. novembra je bil toliko obsežen, da je odbor to sejo moral nadaljevati dne 19. novembra. Eazen tega shajala sta se književni in gospodarski odsek še posebej. Književni odsek je imel svoje posebne seje dne 8. julija 1882 1., 31. januarija in 12. marca t. L; gospodarski odsek pa se je shajal vsakokrat, kedar je bilo  treba kako  gospodarsko   zadevo hitro
•v • /   •
resiti.
Sej so se udeleževali navadno le ljubljanski odborniki, izmed vnanjih odbornikov prišla sta le dva, vsak po enkrat k sejam; dva druga vnanja odbornika pa sta stavila pismene nasvete, o katerih je potlej odbor v svojih sejah konečno sklepal.
Glavna skrb odboru je bila, kakor druga leta, tudi letos ta, da bi dobili gg. matičarji dobrih in primernih knjig, in kolikor moči o pravem času. Ali se je odboru posrečilo to svojo nalogo gg, matičarjem v zadovoljnost rešiti ali ne, o tem blagovolite svojo sodbo izreči. Vendar smemo vam dati zagotovilo, da si je odbor svest, da je storil toliko, kolikor je pri obstoječih razmerah storiti mogel.
Kakor se je že po časnikih naznanilo, dobe gg. matičarji to leto: 1. letopis za leti 1882. in 1883.; 2. „Turgenevljeve Lovčeve" zapiske, poslovenjene po ranj-kem Remci, L del, in 3. Spomenik.
Vse te knjige računijo se gg. matičarjem za dve leti, za leto 1882. in 1883. Vsled tega je pričakovati, da bodo gg. matičarji odslej dobivali svoje knjige vsako leto o pravem času.
Odbor je sicer s prva nameraval knjige za 1. 1882. izdati posebej, in sicer je imel v mislih: a) Letopis, b) Turgenevljeve „Lovčeve zapiske" L ^del, c) Macu-novo „Književno zgodovino slovenskega Štajerja"; ako pisatelj rokopis glede jezika tako popravi, kakor odbor zahteva, d) Spomenik.
Glede „Spomenika'^ je književni odbor v svoji seji dne 8. julija sklenil, in ves odbor v svoji seji dne 21. oktobra ta sklep tudi odobril, da se vanj sprejemajo slavnostne pesni, zanimljive epizode iz življenja slavnih Habsburžanov, znanstvene razprave o razmerah kranjske dežele s Habsburžani, ter da se ima ta knjiga Nj. Veličanstvu slovesno pokloniti. Da odbor svoj smoter v zaželjeni meri doseže, objavilo se je 19. novembra slovenskim pisateljem vabilo na sodelovanje v tem Spomeniku. To vabilo je imelo prav povoljen uspeh. Ker je odbor bil sklenil Spomenik Nj. Veličanstvu pokloniti, bilo je neobhodno potrebno poleg njega notranje vrednosti skrbeti tudi za krasno vnanjo obliko. Vsled tega se je odboru primerno zdelo „Spomenik" tiskati s posebnimi črkami in v drugem formatu. Za tisk Spomenika v tej obliki, kakor je odbor zahteval, oglasila se je edina tiskarna Kleinmajr & Bamberg, kateri se je tisk izročil, ko je bila obljubila, da si naroči na svoje stroške celo novih črk. G. mestnega inženirja Duffe-ja pa je odbor naprosil, da je narisal vse inicijale in okvirne ozaljske in izdelal podroben načrt za kaseto v kateri se je Spomenik Nj. Veličanstvu poklonil. G inženir je vse delo blage volje prevzel ter tudi izdelovanje kasete ves čas osobno nadzoroval. — Da je dek gosp. mestnega inženirja krasno in okusno, prepričal ste se, gospoda, gotovo sami, ko ste to delo v tukajšnj veliki realki bili ogledovali, kjer se je bilo za nekolike časa razstavilo.
Vsled te krasne vnanje in notranje oprave pa s( je Spomenik podražil bolj nego je bilo odboru ljubo; —
a Spomenik pa je postala knjiga, katero izroča odbor gg. matičarjem z nekakim ponosom, trdeč, da je to jedna najlepših, če ne najlepša knjiga, ki se je doslej V slovenskem jeziku bila izdala.
Ta dragacena knjiga je bila vzrok^ da je odbor določil, da se imajo vse letos izdane knjige gg, društ-venikom šteti za 1. 1882. in 1883. G-g. matičarji pa ne trpe s tem nikake škode, kajti vse knjige so vredne 8 gld. 50 kr., med njimi Spomenik sam 5 gld.
Omenil sem že, da je odbor s prva nameraval letos izdati tudi Macunovo ,, Književno zgodovino slovenskega Štajerja". Dovolite, da o tej knjigi izpregovorim nekoliko besed. Pisatelj Macun je imel v svojem rokopisu nekatere jezikovne posebnosti, katerih odbor zarad jednoličnosti v matičnih spisih ni mogel sprejeti. Odbor je torej od gosp. pisatelja zahteval, naj spisu jezik toliko izpremeni, kolikor odbor želi; drugače bi se spis ne mogel sprejeti. Predno so še te obravnave med gosp. pisateljem in odborom bile dognane, poslal je društveni tajnik rokopis v tiskarno. Ko je odbor bil o tem postopanji tajnikovem v seji dne 10. januarja t. 1. zvedel, bili ste stavljeni že dve tiskani poli. Na to je odbor sklenil stavljenje knjige ustaviti, g. pisatelju pa naznaniti, da se knjiga še le leta 1884. izda, ako on zahtevanim izpremembam privoli. Da se denar po nepotrebnem ne troši in ker je tiskarna črk potrebovala, hotel je odbor že stavljeni dve poli to leto dati na čisto natisniti in shraniti, vso knjigo pa še le 1. 1884 izdati. G. Macun pa odi3ora ni prav umel, kajti je protistiral, da bi odbor njegovo delo v oddekih izdajal, ter je precej osorno terjal razrušenje stavljenih dveh pol in svoj rokopis nazaj. Odbor je njegovi želji nemudoma ustregel ter s tem končal to zadevo, o kateri se je nekoliko časa precej veliko govorilo in matiče-nemu odboru podtikalo, kakor bi bil hotel g. prof. Macunu nagajati.                                    (Dalje prih.)
408
Slovenska Matica. XIX. občni zbor Matice Slovenske
5. dan decembra 1883.
(Dalje.)
V letošnjem ;,letopisu" nahajate, gospoda, nekatere izpremembe. Odbor je namreč sklenil, iz letopisa izključiti vse prestave in kratke beletristiške spise ter sprejemati vanj le učeno-znanstveno pisane slovenske razprave. Poleg tega pa „Matica" nikakor ne misli zanemarjati prekoristnega leposlovja. Izdavala bode posebno zabavno knjižnico, v kateri se bodo objavljali izvirni in na slovenski jezik preloženi leposlovni spisi, in začela je to knjižnico letos s Turgenevljimi „Lovčevimi zapiski^'. Samo ob sebi se razumeva, da prinaša letopis, kakor doslej, poročilo o matičnem delovanji in imenik udov ^^Matice Slovenske". Odbor se nadja, da bodo gosp. matičarji s to izpremembo zadovoljni in da nahajajo v letošnjem letopisu, obsezajočem 28 tiskanih pol, zadosti njim ugajajočega gradiva.
Tudi za 1. 1844. se je odbor že za spise pobrinil, ter je doslej sklenil izdati: a) Turgenevljeve ^^Lovčeve zapiske^, IL del, b) letopis, c) Glovackijevo „Floro slovenskih dežel", ako gosp. pisatelj drugo polovico svojega rokopisa kmalu pošlje.
Lanski veliki zbor „Matice Slovenske" je bil sklenil društvo „Narodni dom^ prositi, da izpremeni svoja pravila toliko, da bi sedel v upravnem odboru tega društva tudi zastopnik „ Matice Slovenske". Društvo „Narodai dom" je tej želji ustreglo, vsled česar je matičin odbor v svoji seji dne 4. aprila t. 1. izvolil mojo malenkost za stalnega zastopnika „Matice Slovenske" v upravnem odboru „Narodnega doma".
Na priporočilo g. Jana Lega, uradnika Musea kra-Ijevstva Češkega v Pragi, daroval je visokorodni gosp. Jan grof Harrach „Matici Slovenski" j,biblioteko novomeške poezije", obsezajočo 83 krasno vezanih zvezkov ; svojemu darilu pa priložil pismo, v katerem javi svojo največo naklonjenost narodu slovenskemu ter pravi, da je izbral „z basnickeho pisemuictva (českeho) veškera aajlipši dila". (To pismo in darovane knjige naštete najdete, gospoda, v letošnjem letopisu.)
Nemila smrt nam je to leto marsikaterega matičarjev -odtegnila. Imena vseh to leto umrših matičarjev mi niso znana; omeniti si dovoljujem le nekatere odlič-ajake: gosp. Jurij Grabrijan, dekan v Vipavi in dolgoletni odbornik „Matice Slovenske^S je umrl 22. junija 1882; gosp. šolski nadzornik J. Šolar, umrl 22. februarja 1883; gosp. dr. Štef. Kočevar, dr. Rapoc, notar v Šo-štanji, gosp. prof. Iv. Macun, pesnik in Matičin usta-novnik Hašnik, dekan in pisatelj Novak, prost Sorčič, Fr. Remec, slov. pisatelj itd. — Bodi vsem tem žemljica lahka in ohranjen blag spomin!
Dne 15. novembra 1. 1. je umrl v Zagrebu dr. Gjuro Daničič, slavni pisatelj in urednik ;;Rječnika hrvatskoga ili srbskoga^^ Njegovega pogreba se je udeležil kot zastopnik ;^Matice Slovenke" g. odbornik prof. Vodušek. — Na Miklošičevi slavnosti v Ljutomeru dne 2. septembra t. 1. zastopala sta „Matico" odbornika gg. Šuklje in Praprotnik. — Ob času otvorjenja češkega narodnega gledališča v Pragi zastopal je tudi „Matico^^ gosp. odbornik prof. Pleteršnik, katerega je poslalo dramatično društvo tjakaj kot svojega zastopnika. Ob drugih priložnostih izraževala je „Matica Slovenska^^ svoje sočutje ali pismeno ali telegrafično.
Delovanje dosedanjega gosp. tajnika ni bilo toliko uspešno, kakor je odbor pričakoval; zatorej je odbor v svoji seji dne 19. novembra t. 1. sklenil dosedanjemu gospodu tajniku službo odpovedati ter drugega tajnika najeti.
Slavna gospoda! To je v glavnih potezah vse, kar bi Vam imel o delovanji „Matice Slovenske" v tem letu poročati. Iz tega blagovolite razvideti, da je bil napredek „Matice Slovenske'^ nje odboru ves čas na srci, da je odbor delal, kolikor je mogel in znal. Ravno ta skrb za „Matičin^^ napredek je tudi povod, da stopa danes odbor pred Vas z nasvetom o nekaterih izpre-membah društvenih pravil. O teh nasvetih imate priložnost pri 7. in 8. točki svojo sodbo izreči.
Prosim vas, slavna gospoda, da blagovolite to moje poročilo na znanje vzeti."
(Dalje prihodnjič.)
409