Maribor, dne 13. Januarja 1932. Posamezna številka stane Din 1.56. Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran; Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, V« strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Prosvcta — delo. Prosvetna zveza je priredila v Mariboru tridnevni prosvetno-športni tečaj za člane fantovskih krožkov, odnosno mladeniških zvez in prosvetnih društev. Tečaj je trajal tri dni: 3., 4. in 5. januarja. Obisk je bil povse zadovoljiv. Nad 50 ¿fantov se je tečaja udeležilo. Kakor udeležba, tako je bila še bolj zadovoljiva vnema, s katero so mladeniči sledili izvajanjem predavateljev. Videlo se jim je na obrazih, kako se trudijo osvojiti si glavno vsebino tega, kar so jim podajali govorniki. Kar so slišali, so sprejeli ne samo kot naučne besede, marveč tudi kot smernice za življenje in delovanje. Spored predavanj je bil jako pester. Predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec je tolmačil na osnovi papeža Pija XI. okrožnice »Quadragesimo anno« (»Ob štiridesetletnici« glasovite Leonove socialne okrožnice) poglavitna krščanska načela, ki naj bi se po njih preosnovala človeška družba. Z izrednim zanimanjem so se fantje poglobili ob predava-teljevih besedah v spoznavo vprašanj, ki stoje danes v ospredju in nujno zahtevajo rešitev kakor pri drugih narodih, tako zlasti med našim narodom — Podpredsednik dr. Jeraj je pojasnjeval idejo slovenstva, predsednik Katoliške akcije podravnatelj Jerebic cilje te akcije in način, kako jih je treba uresničiti, dr. Sušnik pomen društvenih knjižnic in kako se naj fant v njih udei-stvuje, odnosno jih izkoriščuje, kanonik dr. Mirt važnost zadružništva in varčevanja, Marko Krajnc kmetstvo kot steber naroda, dr. Veble pomen naših občin in podravnatelj Hrastelj izseljeništ-vo kot našo rak-rano. Praktična navodila za delovanje fantovskih krožkov in prosvetnih organizacij vobče so dali: podpredsednik dr. Vatovec, kaplan dr. Meško in Geratič. O športu sta naučno in praktično predavala g. Leskovar in Štangl. Mladeniči, ki so s pričakovanjem prišli na tečaj, so se ob njegovem zaključku z zadovoljstvom napotili domov, kamor so ponesli s seboj načela, ki so bili v njih poučeni, ideale, ki so bili v njih utrjeni, pobude, ki jih bodo vnemale za delovanje v njihovem krajevnem in okrajnem področju. Ne pozabite, in to je opomin, ki je naslovljen ne samo na mladeniče, ki so bili na tečaju v Mariboru, marveč na mladino vobče in na tiste, ki so za njih vzgojo in izobrazbo poklicani in odgovorni, ne pozabite, da je prosveta delo! Izobraževalno in vzgojno delo med mladino je danes stokrat potrebnejše, nego je bilo kedaj. Saj vidimo, kako mladina surovi in propada. Kdor gleda to surovenje in propadanje križem rok, je za to soodgovoren. felllsa fe naša sfisha. Piše žena iz Slov. goric. Piše se po časnikih in govori se na predavanjih, da vlada po svetu gospodarska kriza. Kaj pa naj rečem o našem kmetskem stanu? Ali ni v največji bedi? Mnogo je danes ljudi zlasti po mestih, ki ne poznajo naših razmer. Po mestih postopajo brezposelni ljudje. Časniki poročajo o visokih številkah, ki jih dosega število brezposelnih po raznih državah. Na deželi pa bi bilo posla dovolj, ni pa dovolj takih, ki bi se dali zaposliti. V nekaterih krajih ni dobiti niti za denar služinčadi in delavcev. Siromak je posebo mlad gospodar, ki še nima otrok, da bi mu pomagali pri delu, pa tudi drugi ne morejo vsega Angl. podkralj v Indiji lord WJlington, ki je dal zapreti Ghandija in ja proglasil nad Indijo izjemno stanje ter preki sod. Francoski vojni minister Maginot, ki Je umrl pred dnevi. opraviti sami. Vse hiti z dežele v mesta. Tam jo baje manj dela, več zaslužka, in kar gotovim mladim ljudem naj« bolj ugaja: veliko prostosti in mnogo zabav. Dobrih dekel težko dobiš na deželi. Nekdaj so bile takšne, ki so se rav« nale po zgledu sv. Notburge, sedaj pa imajo druge zglede, za katerimi hitijo v mesta. Še težje je s hlapci. Tudi od obrtnikov bežijo mladi ljudje radi v trge in mesta. O gospodarski stiski, ki nas tlači, ste v našem ljubem prijatelju »Slov. Gospodarju« prav velikokrat poročali. Ta stiska je res velika, smem reči: strašna. Naši pridelki so brez cene. Živina je vsak dan cenejša, krma "'vine, ki je primanjkuje, pa vsak dan dražja. Davki visoki, mesto da bi se razne davščine znižale, pa rastejo. Če ima kmetovalec plačati davka skupno 3000 dinarjev, od kod naj vzame denar? Za lipo kravo se danes komaj dobi 500 dinarjev. Prodati bi jih torej moral 6, samo da plača da^ vek. Odkod pa naj vzame, da kupi sol* petrolej, obleko, orodje in vobče vse potrebščine? Saj živina ne raste tako kakor gobe v lesu. Saj lepa krava doraste v 4 letih, živeža pa komaj toliko pridelamo, da sami živimo. Bog nas varuj slabe letine! Če bo slabo leto, potem še le bo joj in gorje! Ali se bo kaj storilo za nas? Pred vo« litvami sem slišala, da so nam obljubljali, kaj bo vse novi parlament storil za rešitev gospodarske krize, posebno še gospodarske stiske, ki tlači kmeta. Mi čakamo na izpolnitev teh obljub. Ne davno pa sem slišala, da je nek izvoljeni poslanec na nekem shodu kmetom najbolj priporočal: »Štedite!« To znam tudi jaz sama, saj smo slovenske kmet« ske gospodinje znane kot velike šted-ljivke. Toda kako naj štedimo, če pa nimamo dinarja vzeti v roke?! Če nimaš nič, tudi štediti ne moreš. Te svoje misli sporočujem Tebi, ljubi naš »Slov. Gospodar«, da jih objaviš. Če kmetska žena sredi svojega dela vzame pero v roke In piše v časnik, je to najboljši dokaz, kolika je naša stiska. V NAŠI DRŽAVI. Nova vlada. V zadnji številki smo poročali med »Novejšem«, da je podal ministrski predsednik Zivkovič ostavko celotnega kabineta. Kralj je sprejel ostavko in je pooblastil g. Petra Živko-viča, da sestavi novo vlado, ki je bila imenovana dne 5. januarja. Nova vlada šteje 14 ministrov in ti so: Ministrski predsednik Peter Živkovič. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki se pa mudi v inozemstvu in ga bo zastopal doma trg. minister dr. Albert Kramer. Za ministra trgovine je imenovan dr. Albert Kramer. Minister socijalne politike je Ivan Pucelj. Notranji minister je postal dr. Milan Srskič. Prosvetni minister je dr. Dragotin Kojič. Pravosodstvo je podeljeno Božidarju Maksimovieu. Minister gozdov in rudnikov je dr. Stanko Šibenik. Prometni minister je Lazar Radivojevič. Kmetijstvo ima Juraj De-metrovič. Gradbeni minister je Nikola Preka. Minister vojske in mornarice je armijski general Dragomir Stojanovič. Finančni minister je dr. Milorad Gjor-gjevič in minister telesne vzgoje pa dr. Dragan Kraljevič. Imenovanje senatorjev. Kralj je imenoval 9. januarja 28 senatorjev. Iz Dravske banovine sta imenovana gg. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik, in vpokojeni profesor dr. Valentin Rožič. Narodna skupščina je sklicana za 15. t. m. Na dnevnem redu so volitve pred-sedništva skupščine. V DRUGIH DBŽAVAH. Avstrija in podaljšanje kreditov. Avstrijski lcancelar Buresch in finančni minister Weidenhoffer odpotujeta še v teku tega meseca v Ženevo. Tu se bosta razgovarjala s člani finančnega odbora Zveze narodov in skušala doseči podaljšanje dosedanjih kreditov. Avstrijska vlada je menda opustila misel na novo posojilo, ker v državi sami čedalje bolj raste odpor proti novemu zadolženju, ki bi bilo . veliko breme državnim financam; s posojili se finančna " riza ne more končno rešiti, temveč se njen izbruh samo za nek^j i odloži. Izjava nemškega kancalarja. Nemški kancelar Bruning je obvestil angleškega, poslanika, da Nemčija ne more sedaj in da ne bo mogla v bodoče nadaljevati plačil na račun vojnih odškodnin. Volitev novega predsednika nemške republike se bodo vršila koncem marca ali v začetku aprila 1.1. Rumunija bo pričela pogajanja z Rusijo o nenapadanjn. Pogajanja med Ru-munijo in ruskimi sovjeti glede medsebojnega nen' - c.danja b^do v kratkem pričela v 'ligi. Prva pogajanja bodo vodili poslaniki obeh držav, nadaljna pa po potrebi tudi dru^i odposlanci in zastopniki. Smrt francoskega vojnega ministra. Umrl je francoski vojni minister Magi-not v starosti 54 let. Ostavko je podal 9. tega meseca iz zdravstvenih razlogov francoski zunanji minister Briand. Močna angleška roka v Indiji. Zadnjič smo poročali, da je pustil angleški podkralj za Indijo zapreti voditelja indijskih nacijonalistov Ghandija in pred-«ednika vseindijskega kongresa. Nada- ZA GRGRANJE pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjujoča masiranja in obkladke, vzemite staro in preizkušeno domače sredstvo in koz-metuikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni bodete! Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ald 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 341. Savska banovina. lje je proglasil podkralj dne 5. januarja nad Indijo izjemno stanje in preki sod. Krajevne oblasti so prejele pooblastilo, da lahko aretirajo vse osebe, za katere mislijo, da bi lahko rušile mir in red, ne da bi bilo treba v to svrho kakšnega pooblastila. Sploh je vsakemu Indcu prepovedano, da bi se vmešaval v posle indske vlade ter vršil kritiko o njenem delovanju. Nadalje »se podeljuje vsem indskim knezom pravico, da na svojem področju razpuste vse organizacije, ki so naperjene proti redu in miru. Prepo-dano je napadati tujce in Tndce, ki so prijazni Angliji. Proti upornikom bodo izrekali obsodbe, če treba tudi smrtne, preki sodi, do katerih občinstvo nima dostopa. Težko se bode kaznoval bojkot angleškega blaga. Bivši predsednik vse indskega kongresa in sedanji voditelj eksekutive Nehru je bil obsojen na dve leti težke ječe. Kljub izjemnemu stanju se vršijo od nacijonalistov sklicana protestna zborovanja, na katerih se poziva indski narod na vsestranski bojkot napram Angležem. Amerika se cbercžuje na morju. Ameriški tajnik za finance javlja, da znaša primanjkljaj v državnem proračunu 1 milijardo 354 milijonov dolarjev, med tem, ko je bil koncem leta 1930 proračun še na dobrem za 66 milijonov dolarjev. Finančno leto v Združenih državah Severne Amerike konča dne 30. junija in do tedaj bode presegel primanjkljaj znatno zgoraj omenjene številke. Kljub slabemu finančnemu stanju predlaga vlada zgradbo 120 vojnih ladij v teku petih let, ki bi naj stale 616 milijonov dolarjev. Kaiiad na japonskega cesarja in odstop vlade. Na japonskega cesarja ali mikada je izvršil neki Korejec bombni napad, ko se je ta vračal z vojaške novoletne parade v Tokiju. Bomba je eksplodirala v neposredni bližini mikado-vega voza. K sreči pa ni nikogar ranila. Atentatorja so policijski agentje prijeli baš v trenutku, ko je hotel vreči še drugo bombo. Na policiji, kjer so ga takoj zaslišali, je izpovedal, da mu je korejska komunistična stranka, ki je obsodila mikada na smrt, dala nalog za izvršitev atentata. Zaradi atentata je zavladalo veliko vznemirjenje po vsej Japonski. — Zaradi napada na mikada je podala po starem japonskem običaju šele pred kratkem sestavljena vlada — ostavko. Japonski cesar ni sprejel ostavke vlade, ampak sta bila izločena iz nje le notranji ter vojni minister, ki nosita odgovornost radi bombnega napada na mikada. Nadaljnji cilji Japoncev na Daljnem vzhodu. Japonske čete so zasedle zadnjo vojaško važno točko v Mandžuriji mesto Šanhajkvan. Spor med Japonci in Kitajci se bo še poostril, ker bojkotirajo Kitajci japonsko blago. Radi bojkota japonskega blaga grozi Japonska, da bo izkrcala čete v najvažnejših kitajskih pristaniščih in proglasila blokado zasedenih luk. * CerUcif lit feollSevl&a. O položaju vere in cerkve v Rusiji so poročali prav mnogi ljudje, ki so opa-i zovali ruske razmere z lastnimi očmi. Med tistimi, ki so v najnovejšem času obiskali Rusijo, da si ogledajo prilike, je frančiškanski pater dr. Schlund, ki jc vseučiliški profesor v Munchenu na Nemškem. Meseca septembra 1. 1931 je potoval v Rusijo. Kar je videl in slišal, nakratko poroča v časnikih. V Rusiji je, da posnamemo nekoliko ugotovitev iz njegovega zanimivega poročila, položaj vere in cerkve tako slab, da ga niti ne moremo misliti slabšega. Veliko slabši je, nego je bil za časa preganjanja kristjanov v rimski državi v prvih treh stoletjih. Ni nam ne iz zgodovine ne iz sedanjosti znan kakšen narod brez religije. V Rusiji pa sedaj nastaja ljudstvo brez vere. To, česar se bojijo verni ljudje in kar željno pričakujejo boljševiški poglavarji, se bode najbrž zgodilo: drugi ali tretji rod v Rusiji ne bo več imel religije. Rusko ljudstvo pa je nekdaj slovelo po svetu vsled svoje religijoznosti. Ruska pravoslavna cerkev leži na — smrtni postelji. Ona umira. To je usoda cerkve, ki je bila v vsem navezana na državo. Ruski carizem si je usužnjil pravoslavno cerkev. Grob carizma zdaj preti požreti tudi njegovo zvesto poda-nico. Veliko, prav veliko število ruskih pravoslavnih duhovnikov je usmrče-nih. Ker se v Rusiji take usmrtitve vršo navadno brez sodnijskega sklepa povse natihem, se njih število ne da ugotoviti. Prav mnogo duhovnikov je poslanih v, prognanstvo v Sibirijo ali v druge kraje. Tisti duhovniki pa, ki so smeli ostati, živijo v največji bedi. Ne dobijo živil iz državnih magacinov, marveč se bed-no hranijo s tem, kar jim verniki, ki sami nimajo nič, dado kot miloščino. Pravoslavne cerkve po velikih mestili so po večini zaprte. V Leningradu — prej Petrogradu — je odprtih kakšna dvanajstorica cerkva, v Moskvi pa od 360 samo okoli 24. Druge so zaprte ali pa se uporabljajo kot prostori za kino-in druga gledališča, kot društveni prostori boljševiških sovjetov, celo kot brezbožni muzeji. O nobeni cerkvi, ki je, danes še odprta, se ne ve, ali je ne bodo' jutri zaprli. Treba je le, da skličejo brezbožniki javno zborovanje ter dado svojo zahtevo, naj se ta in ta cerkev za-; pre, na glasovanje, in stvar je končana. Ni nobenega človeka, ki bi se upal javno proti glasovati. Ponekod so začeli tako postopati, da cerkvene zgradbe celot no ne porušijo, marveč samo kupolo, na močne zidove pa zgradijo nadzidje, in dobljeni so prostori za gostišča ali za kakšne boljševiške šole. Kar se tiče katoličanov, nihče ne ve, koliko jih je v Rusiji. Vseh 6 katoliških škofij je nezasedenih, samo v Moskvi živi katoliški škof, ki pa ne more delovati. V Moskvi je bilo pred svetovno vojno 25.000 katoličanov s 40 duhovniki, sedaj pa jih je kakšnih 200 z 2 duhovnikoma. V Leningradu je katoliška cerkev ves teden zaprta, odpre se v soboto in v nedeljo zjutraj. Nato pride nek dominikanski pater, ki živi skrito, opravi sv. opravilo, potem pa zopet odide. V Moskvi so 3 katoliške cerkve. V francoski cerkvi opravlja sv. opravilo nek škof, ki stanuje s svojim duhovnikom skrito zunaj mesta, v slovanski pa star poljski duhovnik. Kar se dostaje religijoznosti, je še opazovati pri starejših ljudeh. Ti še hodijo v cerkev, se prekrižajo in molijo na star način, poljubljajo svete podobe ter se svoje vere ne sramujejo. Mladina pa nima vere, brezbožna šola jo je ubila. Brez vere dorašča, brez vere živi in bo živela. Ne zahaja v cerkev, če pa pride tje, se nedostojno obnaša, smeji, poje, žvižga in divja. Poročevalec končuje svoje poročilo tako-le: Brez tolažbe, — brez upanja! Čudovit vpliv pridige. Pariški ruski list »Voroždenije« je prinesel nedavno dopis svojega dopisnika Surgučova iz Valencije na Španskem. V tem dopisu opisuje Surgučov pridigo sivolasega duhovnika don Jose Santonija na praznik »Marije, matere obupanih«, pokroviteljice zapuščenih, predvsem vrtnarjev in cvetličark. Njeno cerkvico so bili pred kratkim napadli brezbožniki. Duhovnik je rekel: »Neumni ljudje so požgali klopi in strehe po naših cerkvah v domnevi, da bodo na ta način vpepelili tudi našo vero, srce in dušo. Kaj pa so opravili? Danes je res soparno pri nas, pa ne vem, ali mi jemlje sapo vonj vaših lili in vrtnic, ki ste jih nasuli pred Marijo, ali pa največja sreča, ki me je doletela v dolgem življenju. Prej sem doznal, da trepečete od gneva in pričakujete, da bo Bog z nebeškim ognjem zažgal požigal-ce. Ali ste pozabili, kako so pljuvali Kristusu v obraz na Pilatovem dvorišču, ga zasmehovali, a on je samo molil za nasilneže? Mar res mislite, da se bo mašč-čeval za kup starih klopi? Mar res hočete čudeža? Takoj ga boste dobili----« In don Jose je poklical starega, sključenega cerkovnika: »Mihael! Vzemi največjo puščico in prosi vernike, naj darujejo za nove klopi!« Množica je zaihtela. Srebro je kmalu do vrha napolnilo puščico. Stari Mihael je šel po drugo, po — tretjo! Don Jose je pričel klicati s priž-nice: »Dosti, bratje in sestre/imamo že dovolj!« A razburjenje se ni hotelo poleči. Neka žena si je z glave strgala vezeno avbo in še ta je bila kmalu polna denarja, prstanov, zapestni in uhanov. »Dosti je!« je klical don Jose ljudem, ki so vedno zopet odpirali denarnice, in je udaril z roko po prižnici. »Prosil sem vas samo, da nam kupite nove klopi. Vi pa hočete zgraditi nov samostan. Imamo dosti samostanov v Valenciji, in vsi ne bodo požgani!« Don Jose si je oddahnil in vprašal: »Hoteli ste čudež. Ali ste ga videli?« — »Smo, smo!« je zaklicala množica in solze so ji vrele iz oči. »Ore-mus« je zaklical duhovnik in na kolenih z vso množico zapel: »Ave Maria . . .« Orgle so se oglasile tako navdušeno, kot da bi bile žive. Mati zapuščenih, pokroviteljica Valencije, je milostno sklanjala nad verniki svojo kronano glavo. In kdor je videl to vzhičenje in srečne solze, bo pritrdil, da bodo lahko vzklili v tem navdušenem ozračju največji čudeži!— P. Turk. O tem slovenskem misijonarju na Kitajskem se je zadnji čas veliko pisalo ne samo v Sloveniji, marveč vobče po časopisju na svetu. Bolj-ševiški kitajski roparji so ga bili vjeli ter odpeljali s seboj. Posrečilo pa se je njegovemu škofu doseči, da so ga tolovaji pustili na svobodo, kajpada proti plačilu velike odkupnine. V zadnji številki našega lista smo o tem poročali. »Amerikanski Slovenec« je že dne 19. decembra 1931 poročal o rešitvi g. Turka z dostavkom: »Banditi so ga sicer izpustili, a kako strto je njegovo zdravje vsled surovega ravnanja, kateremu je bil podvržen od strani divjaških tolp.« * IhriMK. V zadnjih desetletjih se je pri nas zelo razširil ali skoro že udomačil nemški izraz »trogar« za nosača mrliča — dočim se naši lastni izrazi vedno dalje zatemnujejo in propadajo pozabljivosti. V južnih delih Slovenije poznajo za nosača mrliča izraz »žulec«, toda tudi ta se že sliši vedno redkeje; v severnih delih so se pa posluževali nekdaj besede »trudnik«, katero je že pa vobče danes tudi smatrati kot izumrlo. Ne najdemo je tudi v nobenem slovarju od 'legiserja do Pleteršnika. Zasledili srtfo o pa zopet v neki »Mrtvački pesmi« v oetili kiticah; prva polovica zadnje kitice se glasi: »Trudniki vi mene zdaj zdignite No na britov zaneste me; Moje truplo mi v grob spravite, Naj tam v miru počiva se .'.« Pesem je napisal nek V. Ferk v Sve-čini dne 22. novembra 1858, kakor je sam dodal h koncu. Da-li jo je on sam spesnil, ali samo prepisal že znano pesem, se danes ne da več dognati. Vidi se na prvi hip, da ta pesem, katera je bila zložena v nekem starem »Rituale Salisburgense«, nima nikake slovstvene vrednosti, pač pa je omena vredna, ker nam je ohranila besedo »trudnik«. Tekom poizvedovanja, da-li je ta izraz že mrtev, ali da je znabiti še kje v živi rabi, je naš znani zgodovinar g. dr. Kovačič ugotovil, da ga rabijo v šent-peterski župniji nižje Maribora še danes za pogrebca, in je verjetno, da ga tudi kje drugod poznajo v istem smislu, kar bi bilo potrebno doznati, da se določi njegova današnja krajevna razširjenost. — V staroslovenščini je beseda »trudnik« tudi že znana in označuje človeka, kateri se »trudix kako dobro delo izvršiti. Naj bi se pristno slovenska beseda »trudnik« zopet oživila v ljudski rabi, ker je mimo »pogrebca« najizrazitejša v tem smislu. Mlad profesor v Mariboru g. Valentin Jemec, je umrl na jetiki v bolnici. Rajni je parkrat pisal mične črtice za »Gospodarjeve« priloge. Vjeliko prezgodaj umrlemu slovenskemu vzgojitelju bodi ohranjen časten ter hvaležen spomin! Radi požiga tri leta robije. Obtožnica je trdila, da je Janez Vogrin zažgal ob treh zjutraj dne 4. oktobra 1931 hišo in hlev ter gospodarsko poslopje svoje ločene žene Antonije Vogrin v Gornjem Porčiču pri Št. Lenartu v Slov. goricah Obtoženi je živel v sporih in tožbah z Antonijo in ga dolži obtožnica, da je izvršil požig iz maščevanja. Mariborski senat je obsodil Vogrina kljub zanikanju in izgovoru na pijanost na tri leta robije in na pet let izgube častnih pravic. Obtoženi ni sprejel sodbe. Vsem čast. gg. duhovnikom vljudno sporočamo, da bomo oficij in formular za sv. maše bi. Osane kotorske pravočasno vsem poslali in jih ni treba posebej naročiti. — Ali ste že poslali naročilo za sveče? Ne odlašati na zadnje dni! — Tudi glede velikonočnih listkov prosimo naročila čimpreje poslati, da je možno tiskati istočasno, sicer se tiskovine podražijo. Zmrznil je v gozdu na Radiu nad Remšnikom v sneženem metežu 401etni domačin Josip Holcman. Hiša v plamenih. Dne 5. januarja jc začela goreti stanovanjska hiša posestnika Šetine v Št. Petru v Savinjski dol Požar je najbrž nastal radi tega, ker je pregorel dimnik in se je oprijel ogenj lesenih delov podstrešja. Ogenj so hitro pogasili gasilci, a škoda vendar le znaša 20.000 Din. Pcžigalčeva roka na delu. Najlepši kozolec v Ojsterški vasi pri Celju, last posestnika Danila Jeseneka, je bil v plamenih krog polnoči na Kraljevo. Bila jo nevarnost radi vetra za celo vas, a se jo ogenj raztegnil le še na dva kozolca, katera so gasilci oteli, dočim je zgoraj imenovano poslopje pogorelo do tal. Sigurno je bil ogenj podtaknjen od požigalče-ve roke, ki že dolgo časa neznosno vznemirja vse vasi krog Vranskega. Težko je poškodovalo na Kraljevo jermenje ter kolesa v Trbovljah strojnika Franca Eberlinc. Zmečkalo mu je prste, odtrgalo kose mesa, potrlo kosti in nesreča mu je prizadjala težje notranje poškodbe. Otrok — žrtev opeklin. Otroci kočarja Beleta na Donački gori so prevrnili lonec kropa na enoletno Beletovo hčerkico. Vsled strašnih opeklin po celem telesu je bil otrok prepeljan v celjsko bolnico, kjer je pa umrl. Nogo je zlomil navzdol drveči In z drvami naloženi voz posestniku Francu Forte v Trbovljah. Kitajski zid, za katerega je pribežala kitajska armada iz Mandžurije pred Japonci. Zid je star nad 2030 let, 2000 km dolg, 7 m širok in visok 11 m. Levo: Nove uniforme papeževe garde. Sanke na propeler so v obratu v glavnem mestu Finske v Helsingforsu. — (Levo:) Grozovita posledica tornada (viharja) v ameriški državi Arkanzas. Na sliki vidimo razdejanja mesta Camdeu. V ospredju je videti ostanke cerkve, ' Koča je pogorela v Kamnem vrhu pri Sv. Križu na Kranjskem upokojenemu rudarju Janezu Logar. Starček je od-kladai pepel v veži tik stene in ta neprevidnost je povzročila požarno nesrečo. i Spoprijeli so se med seboj na Kraljevo y noči fantje iz vasi Kamnik in Podpeč na Kranjskem. Glavno besedo so imeli: noži, koli in drugo nevarno topo orodje. Trije mladci iz Podpeči so odnesli iz fantovske bitke take poškodbe, da so se marali zateči v bolnico v Ljubljano. Po nesreči je padel pod voz v Volčjem potoku 561etni trgovec in posestnik Jožef Svetec iz Vrhpolja pri Kamniku. Povoženi je umrl vsled poškodb v ljubljanski bolnici. Umobolnica v Novem Celju je otvor-Jena. Koliko vojakov imajo države? Društvo narodov je sporočilo 24 evropskim državam uradne podatke o stanju njih oboroževanja v letu 1930-31. Iz statisti- ke, v kateri manjka sovjetska Rusija, je razvidno, da je trenutno najbolj oborožena država Francija, ki šteje 692.366 mož aktivne vojske in 4.5 milijonov rezerve. Na drugem mestu stoji Italija, ki ima oboroženih 500.000 mož, na tretjem mestu je Poljska s 330.000 možmi in 2.5 milijona rezerve. Rumunija razpolaga z vojsko 315.000 mož, Anglija ima 304.000 vojakov, Japonska 276.000 vojakov, Španija 162.000 vojakov, Severna Amerika 154.000 voj. in Češkoslovaška 140 tisoč mož. Belgijska vojska šteje 88.000 mož, Nemci pa pravijo, da imajo pod orožjem 100.000 ljudi. Dve vrnitvi po dolgih letih iz ruskega ujetništva. V Karlsbad na Češkem se je vrnil po 17 letih iz ruskega ujetništva Josip Müller, ki se je podal na fronto kot 191etni mladec. V ujetništvu se je oženil in je pripeljal v domovino iz Azije ženo in troje otrok. — Po vožnji polni doživljajev se je vrnil po 161etnem ruskem ujetništvu nemški grenadir Fride- rik Lauk v Tilsit. Leta 1915 je bil od Rusov ujet s 110 tovariši. Rusi so ga spravili v Sibirijo, od tamkaj pa na Kavkaz. Tukaj je prišel h kmetu, ki je obdržal nadarjenega Nemca v službi. Šlo mu je dobro, a v zadnjem času se ga je lotilo nepremagljivo domotožje. Z velikimi težavami si je izposloval potne listine in se je vrnil baš za letošnje božične praznike. Od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, podružnica Celje, smo dobili sledeči doipis: Z oziram, da nekateri agentje konkurenčnih za-' varovalnih družb begajo naše zavarovance z raznimi izmišljotinami ter ee večkrat, kjer jim kaže, izdajajo tudi za naše zastopnike. Zato opozarjamo vse naše zavarovance, da od zastopnika, ki ga ne poznajo, zahtevajo legitimacijo ter da se ne puste begalti od agentov konkurenčnih družb, ki hočejo naše zvarovan-ce pridobiti z zabavljanjem čez naš zavod, ker tako postopanje sami njihovi predstojniki ne odobravajo. Vzajemna zavarovalnica ima po vseh večjih krajih svoje poverjenike, ozi- 13. januarja rare. SLOVENSKI GOSPODAH TS t r an 5. roma zastopnike, ki so pooblaščeni In imajo legitimacijo za sklepanje zavarovalnih ponudb do katerih se z zaupanjem obračajte. Kdor potreba je okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-safluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stuhica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina. Tisočaki dobro naloženi v »Tekstilnem bazarju«, ugoden nakup raznovrstnih ostankov platna, sukna, barhenta, hlačevine svile itd. 53 ■ Obrtniki, ali poznate obrtni zakon? Vsak obrtnik mora vedeti, kake pravice in kake dolžnosti ima glede svojega obrta. Sedaj je izšel novi obrtni zakon. Dobite ga v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru po Din 20.— in poštnina. Naročujte ga, ker je zaloga majhna! Če imaš vsaj malo več denarja, da si lahko kupiš več knjig, tedaj ti priporočamo roman v treh knjigah: Winnetou. Tega boš bral kar naprej, tako je zanimivi Vse tri knjige obsegajo 12 zvezkov po Din 13.—. Vezana knjiga stane vsaka po Din 65.—, celo platno Din 70.— in z barvano sliko na prednji sitrani po Din 75.—. Knjižnice in čitalnice ne bodo imele za to zimo lepše knjige kakor je Winnetou. Naj poizkusijo, bodo videle, kako jo bodo ljudje radi brali! Zato naj vsa društva, ki še niso te knjige naročila, brž pišejo po njo, sedaj je že na razpolago. Člani društev zahtevajte v svojih knjižnicah roman Winnetou 1 Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kmetskim gospodarjem In gospodinjam toplo priporočamo koledar, ki je izšel res za nje. Za gospodarje je Kmetski koledar, za gospodinje pa Gospodinjski koledar. Vsak stan- s poštnino vred samo 10 Din. Najceneje je za vas, da pošljete znamke v pismu naprej z naročilom iiTiskarni sv. Cirila v Mariboru. »Šumi, šumi, Drava.. .« — črtice iz zgodovine 'Maribora, mariborske okolice In Pohorja. Ta fenopič Je svojčas izšel kot 13. zvezek Cirilove [knjižnice, pa je bil kmalu razprodan. Sedanji ¡snopič ima nekaj novih črtic s Pohorja. Knjiga [stane samo 5 Din (s požtnino 6 Din). Pri naro Jkllu pošljite znamke I Naroča se pri Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Nafvecla hitrost v izreH-nih višina!!. Nekaj dni se že vršijo bolj na tihem poskusi z letalom, ki je zgrajeno za višine z razredčenim zrakom (stratosfera), v pariškem predmestju Billancourt v Farmanovih delavnicah. Vodstvo tovarn čuva tajnost, a kljub temu so se raznesli nekateri zanimivi podatki o novem aeroplanu. Stroj za pogon bo proizvajal 500 konjskih sil. Sestavitelj letala Farman trdi, da bo z iznajdbo daleč prekosil dosedanji višinski rekord 10 do 12.000 metrov. Novo letalo preiskušajo stopnjevaje. Piloti so pričeli z višino 3000 m in iz te prodirajo višje. Tem potom hoče Farman odstraniti vse nedostatke, ki se še bodo pokazali na motorjih. V navadnem zraku bo prevozil aero-plan 200 km na uro, v razredčenem — V stratosferi, v višini 15 km — pa tudi 800 km na uro. Računajo z možnostjo, če se bo vse posrečilo, da bo mogoč polet iz Pariza v Newyork v 6 urah! Lanska prilega »Naše slike« je popolnoma pošla in je ni več dobiti. ZÄ1 GOSPODARfli Cene živini rastejo. Ponovno smo že napisali, da kmetje preveč popuščajo pri ceni živine. To so kmetje tudi drugod uvideli. Na zahtevo, da bi se naj določila najnižja cena živi teži živine, se ni nihče oziral. Sedaj so dne 7. tega meseca v Beogradu kmetje določili višje cene. Na tem sejmu so se prodajali: biki živa teža po 4—5.50 Din, pitani voli po 5—7 Din kg, krave od 3—4.50 Din, teleta do 5.50 Din kg. Skoro za 2 Din pri kg več kakor pred mesecem. Pozivamo vas zopet, dragi kmetje, ne dajajte živine pod vsako cenol Držite cene! Ne uničujte samega sebe in svojega gospodarstva! Ali so vaše dajatve kaj padle? Ali je davek nižji? Samo vaši pridelki, samo vaša živina nima cene! Od ust do ust mora iti glas: Cene živini rasiejo, ne prodajajte pod vsako ceno! Kmetijska podružnica Maribor in okoliš vabi vsoje člane, da se v nedeljo dne 24. tega meseca ob 9. uri dopoldne zberejo v učni sobi Sadjarske in vinarske šole, kjer bosta delegata poročala o zadnjem občnem zboru v Ljubljani. Poročiloma bo sledilo kratko poučno predavanje. Naj nikdo ne izostane. Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne pri odborniku Tomažu Toš s sledečim dnevnim redom: Letno poročilo, vplačevanje članarine, volitev odbora in slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. ZOT ¥ čiovcšfti deli otroka v spremstvu velikega moža v slaščičarni, kjer jej je kupil raznih sladkarij. Od tedaj je zabrisana za Vero vsaka sled. Šele dva dni za tem so našli mrtvo deklico v vrtu čisto v drugem delu mesta. Med morilcem in med otrokom se je moral odigrati srdit boj, ker. so bili konci dekličinih nohtov odlom« ljeni in ves njen obraz razpraskan. 300 angleških detektivov zasleduj« morilca, ker je prišlo ob tej priliki ni* dan, da je skrivnostno izginilo zadnj« tedne v Londonu več otrok. Do opisanega zločinskega slučaja j« bila londonska policija mnenja, da jf zapustila izginula deca domačo hiše iz strahu pred kaznijo ali radi pustolov-s ščin. Sedaj je pa vse prepričano, da so postali pogrešani otroci žrtve živalska krutega morilca. Čudno je le dejstvo, da niso doslej odkrili trupel umorjenift otrok. Zdravniki so dognali, da je ležala Vera Page že dve dni mrtva, predno so jo našli. Iz tega sklepajo, da skriva morfc lec trupelca kje na posebno javnosti nei dostopnem kraju. Policija domneva, di je izvršil duševno bolni morilec straho* vite zločine v kaki avtomobilski gara< ži. Našim čitateljem je še gotovo v živem spominu Nemec Kiirten iz Dusseldorfa, katerega so obglavili radi veliko umorov, ki jih je zagrešil iz živalske podivjanosti nad deklicami in tudi odraslimi ženskami. Prestolico Anglije London baš sedaj silno razburja umor majhne Vere Page. Vse je v Londonu na nogah, da izsledi morilca, katerega so nazvali »londonskega Ktirtena«. Omenjeni zločin se je zgodil takole: Vera Page, čedna deklica, je hotela na povratku iz šole obiskati svojo teto, ki je praznovala rojstni dan. Na potu je morilec dekletce nagovoril, ko si je ogledovala izložbena okna. Nazadnje so vi- sp@Hir§fse krize. Mnogo se piše o koristi ali škodi kar« telov, t. j. društev, katera imajo kak proizvod svetovno v zakupu, kakor jel sladkor, petrolej, šibice itd. in narekuj jejo svetu tudi cene za te, za obče gos« podarstvo. Nam se zdi, da karteli le pospešujejo gospodarsko krizo, kajti % zadnjih letih, ko se pojavlja vedno ve6 kartelov, raste tudi z vsakim dnevom gospodarska svetovna kriza. Karteli imajo namreč moč in kdor je močan, lahko to moč napram slabemu zlorablja, kadar hoče. Kdor se malo po svetu ogleda in bere raznolike časopise, zve čudne dogodke glede »reševanja« svetovne gospodarske krize. Pred kratkim smo brali, da zaslužijo člani sladkornega kartela veliko premalo za današnje razmere; so primorani podražiti sladkor; to bo zo« pet dalo povod, da se zvišajo davki n« sladkor in gospodarska kriza se vobč« poostri, in tako gre to naprej. Dva čudna dogodka te vrste je pribiS pred kratkim nemški časopis »Glas svobode« na sramotno soho. Dunajski kemik dr. Ringer je izumil šibico, katera se da okoli 600krat vžga* ti, prej ko postane neporabna To od«! govarja ravno 10 škatljicam naših obie čajttih šibic. Ko je pa hotel dati ta izum patentirati, je nastopil kartel za izdelo« „Slov. Gospodar" stane: a) v Jugoslaviji: Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din. b) v inozemstvu: Celoletno 64 Din. Polletno 32 Din. četrtletno 18 Din. vanj* šibic, kateri uživa od vsake neznatne šibice svoj dobiček, proti temu; 9 pomočjo denarja je dognal tajnosti iznajdbe pri patentnem uradu in je onemogočil patentiranje. Kaj bi dal danes vsaki za to, ako bi izhajal z eno šibico znabiti 30 dni, in če bi za to moral tudi dati 1 Din, bi si prištedil samo pri šibi-cah mesečno — 9 Din! Drugi slučaj: Znano je, da potrebujemo pri električni luči mnogo žarnic; često odpove že pri prvi porabi. Nek elektrotehnik v Nemčiji je pa izumil žarnico, katera ostane skoro neomejeno porabna. To ni ugajalo znanemu kar-telu »Osram«, kateri izdeluje žarnice s kratkim življenjem; odkupil je iznajdbo, pa ne za to, da bi jo uvedel v svrho omiljenja gospodarske krize, nego da iznajdbo uniči, ker bi se z uvedbo take žarnice kartel sam uničil. Trgovsko načelo je torej: naj trpi ves svet, samo da kartel uživa! Mnogi izumi bi nam prihranili denarje v žepu, ali morajo ven iz žepa, ker je pohlep po visokem zaslužku na račun ubogega ljudstva prestrasten. Kaj pa, ko bi se kmetje kartelirali in določili kot ceno 10 Din za 1 kilogram krompirja? Če stane 1 kg petroleja, ki iz zemlje priteče, 7 Din, krompir pa moramo saditi, okapati, ogrebati itd., bi to nikakor ne bila pretirana cena; poskusimo! Bi to omililo splošno go«nodar-sko krizo? Gotovo tudi ne! — Karteli delajo naravnost na splošno zasužnje-nje gospodarstva; to vedi kmet in ne verjami časopisom, kateri hvalijo kar-tele, ker so k temu potom podkupa pri-morani. Kmetu je samo treba, da začne že tudi misliti s svojimi možgani! # RODOVNIŠKO POROČILO ŽIVINOREJSKE ZADRUGE SLOVENJGRA2EG. Na predlog g. kmet. referenta Werniga se je pred poldrugim letom tudi pri nas začelo gibanje za uvedbo mlečne kontrole ter voditi za kontrolirane živali tudi rodovnik. Med članstvom naše živinorejske zadruge je postalo za to delo veliko zanimanje, nakar se je na sestanku iste v Zadružnem domu izvolil ozir. pooblastil odbor štirih članov iz gg. Lobe, Vertnik, kmet. absolventa Kamer in Schon-dorfer, kateri je delo začasnega vpisa krav izvršil od 29. do 30. decembra 1930. Ker so pa potem nastale ovire, ki jih je bilo treba premostiti, kar se je tudi energično zgodilo, smo mogli potem šele čez 5 mesecev, to je bilo po občnem zboru živinorejske zadruge živino pravilno zmeriti in vpisati v rodovnik. Vpisali emo v rodovnik 95 krav, katere merijo po sledeči meri: višina vihre najvišja 143 cm, najnižja 118 cm; višina križa najvišja 148 cm, najnižja 120 cm; prsna širina najvišja 52 cm, najnižja 72 cm; kočna širina najvišja 51 cm, najnižja 38 cm; prsna globina najvišja 72 cm, najnižja 55 cm; dolžina trupa najvišja 164 cm, najnižja 127 cm ter enega glavnega bika, ki je «!ar 3 leta, teža 720 kg in ima mero: višina vihre 138 cm, višina križa 138 cm, prsna širina 59 cm, kočna širina 57 cm, prsna globina 74 cm, dolžina trupa 1G4 cm, kateri se po oblikah lahko kosa z vsakim originaicem iz Avstrije. Kupljen pa je bil od pokojnega g. Ro-hiča iz Limbuša. Pri vseh kravah se je vodila mlečna kontrola ter izkazuje sledeči letni zaključek: Najnižja mlečnost 948 litrov, najvišja .4058 litrov letno. V odstotkih sledeči izkaz: do 2000 litrov 26%, od 2000 do 3000 litrov 42%, od 3000 litrov naprej 27%. Pripomniti moram po-seiono, da izkazujejo mlečnost nad 2000 litrov krave onih pbsestaikov, kateri imajo že po večini dobro urejena gnojišča in gnojnične jame, med tem ko posestniki krav z mlečnostjo izpod 2000 litrov s kravami vozijo in tudi nimajo še urejenih gnojišč in gnojničnih jam, in je s tem tudi krma veliko slabša. Upam, da ee bode mlečnost še znatno dvignila, čim se Sipravi v obrat mlekarna, ki je takorekoč že na vidiku. Lahko smo ponosni na izkaz letošnjega zaključka mlečne kontrole, ni se nam potreba skrivati pred inozemstvom, ni nam treba hoditi v tujo državo kupovat drago plemensko blago, katero si lahko sami vzredimo. Z veliko radostjo moram pripomniti, da se nahaja v našem okolišu nekaj takšnih živinorejcev, ki vedo, da se plemensko blago boljše proda, kakor za mesarja. Saj lahko rečemo, da se je k nam svojčas po zaslugi pokojnega g. Jelov-šeka, g. živinorejskega inšpektorja Zidanšeka, in g. višjega veterinarskega svetnika Pirnata uvozilo toliko originalnih bikov in krav, da hi lahko rekel, da ima siovenjgra.ški okraj samo originalno marijadvorsko živino, katere je še tudi precej in iz katere si moremo izrediti lepo plemensko živino. Moje geslo je: manj živine, pa tisto lepo v mladosti odgojiti, da bo živina lepa po obliki pa tudi izrazita po mlečnosti, potem smemo upati, da se bo plemenski materija! iskal tudi pri nas, da postane naš slovenjgraški okraj jugoslovanski rnarija-dvor (Mariahof). Vodja rodovnika: Anton Apat. uju^r-zs.** m. ■, :n ■ ■ ,W£Hri .v.acvs? rrzrzazTzrnzrs .-¡ftvt.* »EDINIH, Mlinci. Višek slovenske kuharske umetnosti. Zlaganje drv »na mlin« je obče znano. Nekaj sličnega vidimo tudi pri izdelavi najznamenitejše in najdražje močnate jedi, katero poznajo pa samo kmetje Gornjedravskega polja in Haloz ter jo označujejo kot »mlinci«. — V dobro loščeno glinasto, s surovim maslom izmazano posodo se naloži nekaj vrst prej kuhanih širokih rezancev »na mlin«, t. j. navskriž. Na te pride plast z vrhnjem in grozdičjem mešane skute. Temu sledi zopet vrsta rezancev »na mlin« in plast omenjene skute, in se vrste te plasti tako do vrha posode, katera pride potem v peč. Da pa te vrste niso tako enostavne, napravijo častihlepne in izumljive kuharice za vsako plast rezancev kako drugo vmesno sestavino, kakor stolčene orehe ali lešnike s strdjo, rozine in razno južno, v jeseni tudi razno domače žlahtno sadje itd. Seveda se pripravi taka truda-polna jed samo takrat, kadar se pričakuje kak posebno znameniti gost. Ako vprašate kako imovito kmetico za šalo, kedaj bode zopet pekla »mlince«, dobite navadno kot odgovor: »Kadar bodo zopet prišli škof.« — Wolf-Pletcrš-nikov slovar omenja sicer neko moč-nato jed kot »mlinec«, toda ta je nekaj popolnoma drugega, kar razvidimo tudi iz opisa Jože Pajka v zbirki: »Črtice iz dušnega žitka štajerskih Slovencev« (1884). — Izraz »mlinci«, kateri se rabi izključno le v množini, se torej naj uslovari pri prihodnji priložnosti. I Posnemanje mleka. Mleko lahko posnemamo na dva načina. Prvi in najstarejši način je naraven, ker se maščoba iz mleka izloči sama. Ta način se uporablja še dandanes v večini na srednjih in malih kmetijah. Izvrši se tako, da se sveže mleko nalije v primerne posode, pusti na miru stati določen čas, nakar se maščoba kot najlažja sestavina mleka sama izloči in nabere na vrhu kot plast smetane. Drugi način posnemanja je umeten in se vrši s strojem, takozvanim po-snemalnikom ali separatorjem. Stroj izloči iz sveže namolženega mleka maščobo skoraj docela in zelo hitro. Pri tem dobimo sladko smetano, prihranimo si mnogo dela, posode, prostora in časa. Zato je posnemalnik neobhodno potreben na velikih kmetijah, kjer se redi mnogo krav. Prvo omenjeno naravno posnemanje pa zopet lahko vršimo na dva načina in sicer glede kakovosti smetane, ali naj bo kisla ali sladka. Prvi način, s katerim dobimo kislo smetano, je sledeči: sveže namolženo, precejeno mleko nalijemo v široke, plitve posode — latvice. Le te pustimo stati na miru, nakar se izloči smetana. Važna je toplota prostora, kjer stoje latvice, kjer sta od nje odvisna kakovost in količina smetane. Najprimer-| nejša toplota je plus 10 do plus 15 stopinj Celzija. To je nekaka srednja toplota prostora po zimi in dokaj hlad v vročem poletju. Ker pa tako hladen'; prostor poleti težko dobimo, si poma-j gamo s hlajenjem. Najprej postavimo' žehtar z mlekom v kad prav mrzle vode in vodo po p.tre* i spremenimo. Tudi latvico ohladimo v mrzli vodi. La-tvico nato napolnimo in postavimo v mlečni shrambi na kamenita tla, katera smo tudi polili z mrzlo vodo. Tudi je dobro, če postavimo latvice z mlekom v moker pesek, ki smo ga v ta namen razgrnili po tleh mlečne shrambe. Tako si s hladno vodo uravnamo temperaturo, ki je potrebna mleku. Mlečna shramba pa mora.biti brezpogojno res samo za mleko in mlečno izdelke, nad vse snažna in zračna. Ker, se mleko navzame vsacega duha, ne sme biti v takem prostoru razno korenje, kislo zelje, kis in zelenjave, ki rade gnijejo. V taki shrambi bo smetana vedno imela zaduhel, plesniv, okus, ravno tako tudi iz nje pripravljeno surovo maslo. Ako stoji mleko za posnemanje določeno v pretoplem prostoru, se preveč hitro zgodi, kar ima za posledico, da se ne izloči vsa maščoba, ker obtiči v gošči. Dobimo torej mnogo manj smetane. Velikost in oblika latvic pa sta tudi merodajni za količino smetane. Zato jima moramo posvečati posebno paž-njo. Latvica naj bo štiri prste visoka, stene morajo biti navpične, premer posode naj ne bo manjši ko dve pedi. Poleti napolnimo latvice nekaj čez polovico, pozimi malo več. Postavimo jih v primerno toplem prostoru, ki ne smejo biti nizke, ker sicer ne pride dovolj svežega zraka do mleka in mleko dobi zatohel okus. Prvi čas za posnemanje je tedaj, ko se smetana na prime prsta, če z njim potipamo smetano. To bo po preteku 30 do 36 ur, odkar smo nalili mleko. Mnogokatera gospodinja zamudi pravi čas za posnemanje, ker je mnenja, da se mora napraviti debela kosmata mast. Pa to ni sama smetana, ampak dokaj sira primešanega, vsled česa ima taka smetana grd plsniv in grenak okus. Seveda tudi maslo iz takega kožuha ni mastno in ne okusno. Za posnemanje se poslužimo ploščate kovinaste žlice, katero namočimo pred uporabo v hladno vodo. Tudi moram opaziti, da se vsebina latvic in med posnemanjem smetane čim manj pretresa, i (Dalje prihodnjič.) f --- Ptuj. V dekliškem zavodu šolskih sester v Mladiki v Ptuju se prične dne 7. marca t. 1. (trimesečni gospodinjski tečaj. Natančneje podatke daje vodstvo samo. Cene in sefinsisa porofila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 9. januarja so pripeljali špeharji 147 svinj. Svinjsko meso je biLo po 10—14, špeh 12—14. Radi deževnega vremena ni bilo na trgu sena in otave. Kmetje so pripeljali 50 vreč krompirja po 1—1.50, 38 čebule po 5—6 (česen) 10 do 15, dva voza zelja po 2—3. Ječmen 1.50, Oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 1.50—2, a.j-da 1.50, ajdovo pšeno 4—4.50, fižol 2—2.30. Kokoš 25—35, piščanci 25—65, puran 60—85, 'domači zajec 8—30, divji 20—30, fazan 25. Celi orehi 5—6, luščeni 16-50. Hren 12—14. Radič '(1 kg) 12—14 Hrušk 3—5, jabolka 3—5. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 24—32. Jajca 1—1.50, med 14—20. Suhe slive 8—12 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. januarja je bilo priipeijanih 69 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov strari komad po 50—80, 7—9 tednov 90- 100, 3—< mesece -200, 5—7 mesecev 350—400, 8—10 tednov 450—500, 1 leto 650 do 700 Din. 1 kg žive teže 5—6.50, r-tve teže 8—10 Din. Svetovna kriza, pomanjkanje deriar-ja ter brezposelnost vabijo po vseh pokrajinah do poskusov: dvigniti stare zaklade in se prikopati do zlata. V Parizu, Londonu, Berlinu, Ne\vyorku, po vseh velemestih pripravljajo ekspedici-je, ki se bodo lotile nekje na svetu iskanja skritih zakladov, ki bi naj obogateli domovino in jej pomagali iz vsestranske stiske. Vsa ta poročila o zakladih se glasijo kakor mične bajke, a vendar so istina 20. stoletja. Iznajdbe tehnike in znanosti služijo v naših časih v to, da so opremljeni moderni iskalci zakladov z najnovejšimi potapljaškimi opremami, letali, hidravličnimi svedri in z električnimi čarodejnimi šibami. Vprašanje pa je, če bo,sploh katera od odposlanih ekspedicij zadela na toliko zaželjeno — skrito, zakopano in v bajne globočine potopljeno zlato. Zaklad merskih roparjev. Znani dirkač Campbell je vzel na muho Kokos otočje in pripravlja tjekaj novo ekspedicijo. Kokos otoki se nahajajo v Tihem Oceanu in jih vedno obiskujejo iskalci zakladov, ^odnebje na otokih je skrajno neugodno. Belokožec ne more dalje zdržati pri kopanju kakor le par ur in vendar goni ljudi neprestano nekaj na otoke, da bi tamkaj dvignili in se polastili zlatih zakladov, katere so zakopali svoj čas — morski roparji. Knjige o zakladih. Kako zelo se zanima svet za skrite zaklade, nam dokazuje dejstvo, da je izšlo letos za božične praznike v raznih državah mnogo knjig, ki razpravljajo o znamenitih starih zakladih in njihovih skrivališčih. Parnik »Egipt«. Skoraj gotovo je, da bodo dvignili na pomlad 1932 zlate milijone, ki so se potopili s parnikom »Egipt« pri rtu Fini-sterre (na Novi Gvineji v Tihem Oceanu). Italijanski potapljači so že prodrli do zlata in ga tudi ugotovili. Viharji so onemogočali zadnje tedne dvig zaklada, ki se bo gotovo posrečil pri bolj tihem vremenu in z zboljšano potapljaško opremo. Zakladi v jezeru. Tudi v Novi Scotiji (na severu Kanade) so pričeli iskati zaklade. Pripovedujejo, da je tamkaj jezero, v katerem bi naj bili pogreznjeni bajni zakladi. Jezero že izpraznujejo, da se bodo lotili iskanja zakladov po izsušenem dnu. Izsuševalna dela zalaga z denarjem bogata banka. Podlago za podjetje tvori stara karta, na kateri je zarisano jezero in označeno mesto, kjer ravno sc -— skrivajo zakladi. V Atlantskem Oceanu so pridno na delu, da bi dvignili potopljeni tovor parnika »Merida«. Dvigalna dela vodi znani iskalec zakladov Eow-doin. Zaklad Inka kraljev. Lansko leto v oktobru se jc raznesla po južnoameriški državi Ekvador vest, da je odkril iskalec zakladov Julij Tor-res bogastva Inka kraljev po dolgoletnem in trudapolnem isk nju. Skrivnost o -akladri Inka kraljev je bila Juliju Torres zaupana od neke Indijanke. K znamenitim isk " m zakladov prištevajo Karla Driscolla, ki se je vozil veliko let med severnim in južnim tečajem in je obiskal vse kraje, ki so mu bili označeni, da prikrivajo bogastva. Dobra hčerka. Možu se je zgodila nesreča. Po naključju je prišel z nogo pod avtobus in ta mu je nogo zdrobil. Tožil je podjetje in sodišče mu je priznalo odškodnino 30.000 Din. Ta denar je dal svoji starejši hčerki, da se je sedaj mogla omožiti. Pri poročni pojedini je pa pristopila mlajša hči k očetu in mu je proseče govorila na uho: »Kaj ne da, oče, sedaj b te mislili pa še tudi na mene!?« Pojasnilo. Učitelj: »Kako je to, da je tvoji materi ime Kovač, tebi pa Gruden?« Učenec: »Ker se je moja mati v drugič o-možila, jaz pa še ne.« Januš Goleč: Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi plan-ke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Statten-berg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, sc je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba grašča-kova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plc-mičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča ž^en-ket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar celo čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se čuvali s topimi sulicami. Driscollu se > .ndar doslej še ni posrečilo, da bi bil zadel na kak pomenljivej-81 zaklad in da bi se bilo njegovo iskanje izplačalo. Sreča Igralke. Izredno srečo je imela filmska igralka, ki se je morala ob priliki snemanja film.•„ potopiti v morje v luki glavnega mesta Bahama otokov (pred Osrednjo Ameriko). Pri tej priliki je zapazila na dnu železni zaboj. Po njeni navedbi so fcaboj dvignili in odkrili, da je bil napolnjen s španskimi zlatniki. Krščanske ženska zveza ima v nedeljo dne 17. januarja ob pol 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj redni občni zbor. Vljudno vabimo vse članice in člane, da se istega udeležijo v prav obilnem številu. Odbor. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Božič imo imeli v Prosvetnem domu božičnico. Videli smo lepo sliko svetonočne skrivnosti. V hlevcu sta Marija in Jožef čuvala Božje dete. Bol ar ji so pa kot pastirji deklamirali in zapeli nekaj božičnih pesmi. Nato so siromašni Otroci bili obdarovani. Dobrodušnim darovalcem in vsem, ki so karkoli pomogli k lepo uspeli božičnici, Bog plačaj! — V nedeljo 27. ¡decembra lanskega leta je dramatski odsek Katoliškega prosvetnega društva uprizoril ljudsko igro: »Dekle z rožmarinom«. Igralci so dzborno rešili vloge. Želimo jih zopet kmalu gradeltd. Sv. Anton v Slov. gor. Tukajšnje Prosvetno društvo ponovi na praznik našega farnega pa-trona, dne 17. januarja tega leta igro »Mala pevka«. Vstopnina bo za tokrat znižana na S, 8 in 5 Din. Vas vse domačine, predvsem pa fcosede, vabi k svoji zadnji prireditvi mala pevka Angelina. Pridite! i Ormož. V nedeljo na Antonovo bo po ve-fcernicah v Društvenem domu predstava. Igrali bodo »Čarobno skrinjico« in »Skrivnostno zaroko«. Oboje bo zanimivo, veselo, smešno, poučno in resno. Velika Nedelja. Tukajšnje bralno društvo sklicuje svoj 39. redni občni zbor v nedeljo dne 17. t m., popoldne po večernicah, v dvorani. Vsi stari člani naj se tega občnega zbora udeležijo in pripeljejo še novih, ker društvo potrebuje mladih, svežih moči. Stariši, zavedajte se, da je mesto za izobraževanje vaših otrok le pri nas in nikjer drugod! Za letošnji predpust pripravlja drušitvo svetovnoznano burko »Karlovo teto«, šal »igro, kakor je še ni videl naš oder. Polzela. Dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva priredi v nedeljo dne 17. januarja tega leta v prosvetnem domu na Polzeli dramatično predstavo: »Davek na samce.« Šaloigra v treh dejanjih. »Ribičeva hči«, spevoigra v enem dejanju. Začetek ob treh popoldan. Vstopnina 7, 5 in 3 Din. Vljudno vabimo. Št. Janž pri Velenju. Na Kraljevo, dne 6. tega meseca se je vršil v društveni dvorani 19. občni zbor. Odborniki so poročali o delovanju društva v preteklem letu. Članov je bilo 82, ki so delovali v pevskem, tamburaškem in dramatskem odseku. Tudi dekliška Marijina družba je kot krožek društva sodelovala. Seje so bile tri; na prireditvah sta bila dva govora šm so se uprizorile tri igre, pri katerih je sodelovalo 20 članov. Proslavili smo tudi materinski dan. Knjižnica se je pomnožila za 24 knjig in se jih je 266 posodilo 15 članom. Inventurni imenik knjig izkazuje 422 knjig in knjižic. To, kakor tudi blagajniško poročilo je bilo pod vtisom vseobče krize, ki jo bo skušal novoizvoljeni odbor premagati. Najbolj pogrešamo tople dvorane za zimske mesece. Tudi to upamo doseči, če bomo pogumno in vzajemno hodili po poti, kakor si jo je na jasno začrtal občni zbor. Zanimanje za napredek društva je pokazala polna dvorana. Le žal, da sta morala šaljiva prizora radi bolezni in pogreba izositati. Razni odseki 60 vneto na delu, ki bo, kakor upamo, rodilo uspeh. Dal Bog! — Malo farne kronike: V preteklem letu je bilo rojenih 30, umrlo jih je 12, poročenih je bilo 7 parov. Agitacija za časopisje se je živahno razvila in smo pridobili precej novih naročnikov za »Slov. Gospodarja« in »Glas- & - - ■■:- : ••• V' '■■k-i^:,^ Kje kupujejo naši naročniki? V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar. Te trgovine so: V Mariboru: Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11. V št. Lenartu: Tone Hrastelj, trgovinr V Sv. Juriju ob Ščavnici Josip Farkaš, trgovina. V Gornji Radgoni: Jože Hrastelj, trgovina. V Kapili pri Radencih'. Franjo Steinbauer, trgovina. V Ljutomeru Franc Senčar, trgovina. V Ptuju. Anton Brenčič, trgovina z železnino, V Ormožu H. Jurkovič, trgovina. V Mali Nedelji. Franc Senčar, trgovina. V Celju Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar. Pod tem zaglavjem bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile, stalno do novega leta. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bo-£o mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih ¡tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovra-Itvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal t prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in ¡lesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha Ušesa! Kar strah Je postalo hartenštajnske podlož- Sike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če Je graj-kl kovač poturica In jih bo izdal. - Kakor Je bila pred kratkim vera tlačaffčv v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajn-ske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski farii Tolažba. Stara žena je izpo-: vednika vedno nadlegovala, ali bo zveličam na ali ne. Izpovednik jo skuša umiriti tako in drugače, a zastonj. Naposled ga mine potrpežljivost. Ko ga žena nekega dne že spelt nadleguje s svojim vprašanjem in je vse poučevanje zastonj, ji reče izpovednik: »Odpri usta!« Ko ženica usta odpre in izpovednik v njenih čeljustih ne vidi nobenega zoba, reče ji: »Gotovo prideš v nebesa; zakaj v peklu je jok in škripanje z zobmi, ti pa nimaš nobenega zoba!« Vprašanje. V4 Mati t »ČujeS, Mihec, če se ne boš lepo ye< Vprašani® in odgovori. N. J. t B. Kupil sem njivo, kjer je vknjdžan prejšnji »Olg. Nekaj druge zemlje je kupil nekdo drugi, kjer je tudi vknjižen isti dolg. Ali moram rea plačati? Odgovor: Ko ste kupili in plačali, ate marali zahtevati v pogodbi čisto zemljiško knjigo. Če pa pte pustili vknjižen prejšnji dolg, boste žal morali pustiti —1 njivo, ker samo z njo garantirate za vknjižen dolg, ako v svoji neprevidnosti niste podpisala celo kake zadolžili ce za celo svoto, o čemer pa ne pišete. Vaš liučaj naj bo vsem čitateljem v opozorilo, da dobro prečrtajo, predno kaj podpišejo! I. N. v B. Naredil sem gramoz za banovina k o cesto in $o ga že prevzeli, denarja pa ni od nikoder. SKaJ naj napravim^ Odgovori Sedaj ob novem le(t/u dobi banovina dosti doklad, terjajte takoj in sicer osebno g. banu pišite 1 K. SI. v K, /' Imam sina v meščanski Soli, ali bi dobil ka-,ko podporo zanj? Sem delavec. Odgovor: Ker ga nimate doma, ampak drugod, imate ita velike stroške. Za srednješolce je dijaška kuhinja, za meščansko šolo pa je ni. Oglasite ie pri g, ravnatelju ali pri g. katehetu šole. ICe je fant priden, bodo mu šli na roko veaj glede hrane. F. K. v B. J Soseda vozi po moji zemlji, jaz pa po nje-Sedaj mi prepoveduje, sama pa še vozi. Odgovor: rAko so vaši predniki vozili in je skupno te-a 30 let in ni napisa »Dovoljeno do prekli-,«, je pravica zastarela in vam ne more prepovedati, vi pa njej ne. Če imata pa vsak po dve kravi preveč v hlevu, se pa tožariltu, bo-Uta isrto izvedela! , I. S. v I. } Nabil sem fanta, ki je ponočeval okrog na-le hiše. Na sodndji smo se pobotali, da je že [vse dobro. Sedaj mi pa neki drugi odvetnik -i.J''it}?''ifjj ' ' 1 ' piše, da maram plačati za stroške 300 Din in 150 Din za fantove bolečine. Odgovor: Ako je tudi tisti fant podpisal, niste dolžni nič plačati, razen če ste to podpisali, da advokata plačajte. P. K. v S. S sosedom, ki ni dal miru glede meje, sva se pismeno zmenila da se bova ravnala tako, kakor geometer določi. Geometer je določil v njegovo škodo, zdaj pa noče ndč slišati o tem. Odgovor: Ako imata ta dogovor med pričami, da je res pogodba, potem drži in mu lahko poveste, da pravdo izgubi, če tudi že nad 30 let uporablja zemljo. Če pa ni veliko, pa je boljše pustiti, ima veaj nauk, da človek, ki zaradi meje preveč zgago dela, največkrat — »gor plača«. F. 3. ▼ P. Kdaj bo v Mariboru knjigovodski tečaj? Odgovor: Imamo celoleten in polleten ttiečaj. Td se začno vsako jesen, oziroma v februarju. Poleg teh priredi od slučaja do slučaja tečaj tudi Zadružna zveza, katere dneve pa objavi sama in jih izveste pri domačem denarnem zavodu, ali v njeni pisarni y Mariboru, Miklošičeva cesta 6. H. L. v D. Ali vam je znano kako sredstvo proti kajenju? Odgovor: Najbolj učinkovito sredstvo je ^ močna volja! Ne bom in — držim! So sicer še druga sredstva, neki anti-raikotin, ki se naroča pri: Lindič, Ljubljana, Ramenskega cesta 17. Dobro domače sredstvo je: zagnusiti cigareto z roživino od nohta. Ta pri palenju tako za-smrdi, da se človeku cigareta pristudi. J. K. v R. Ali mara mati odjaviti glede zgradarinske-ga davka, ker sedaj ni več obrti v hiši? Odgovor: Mora Navede naj dan, kdaj je bila obrt odjavljena in da potrebuje prostore za svoje kmetsko delo. A. 2. v G. Ali bode banovinska šola sprejela še kaj učencev? Odgovor: Sprejela Jih bo, toda sedaj je že v sredi 1* ta. Obrnite se na ravnateljstvo. 2&1, da je sedanja banska uprava upeljala, da marajo učenci poleg tega, da delajo, še plačevati. 3. T. v J. V. Ali ima najemnik, ki se je že izselil, še pravico v hišo, ali ga lahko ven vržem? Odgovor: - V hišo hodiftii nama več pravice, ako je že vse odnesel, kar je njegovega. Pri venmeta-nju morate biti pa previdni v besedah in dejanju! Če mu samo ukažete, da v vaši hiši nima ničesar iskati, še manj pa hoditi, mora tako iti. . t >..... ; 3. 3. v T. Kolike so doklade banovinske in občinske, da vem izračunati davek tudi sam? Odgovor: Pojdite na svojo domačo občino. Tam poglejte banovinski proračun, ki je izšel v »Ur. listu«, boste med kritjem našli doklade v od-statikih. Tudi baste na občini izvedeli za občinske doklade, te so v vsaki občini različne in mi ne vemo za nje. Zal, da ni več Kmetske zveze! Ta je nameravala napraviti tečaje za vsako občino, kjer bi se naučilo ljudi, kako si naj davek izračunjo. P. 1£. v B. - Kje se naroča uradni list? Odgovor: Naroča se v Ljubljani. Cena ni stalna, več obsega, več je treba, plačati, stane letno do 500 Din. Razvanje pri Mariboru. Proračun občine smo srečno spravili pod streho, navzlic gospodarski krizi, kakor tudi krizi, ki vlada žo dalje časa v občinskem odboru, tako da je g. župan že hotel odložiti, zlasita v Razvanju tako težko župansko čast. Doklade so se dolo-čila r:a vse neposredne davke 40%, trošarin-. del, te bodem morala dati v kak zavod, da pe naučiš malo olike.« Mihec: »Kaj se doma ne moram naučiti olike?« Potrdilo. 'Janezek: »Kaj misliš, Tonček, li ribe zelo rastejo?« Tonček: »Mislim, da. .Veš, moj oče je vlovil pred enim tednom veliko ribo, sedaj pa je Vedno večja, čim več ljudem o njej pripoveduje.« Pcvel Jo šel v gledališče z ženo in štiri mesce starim otrokom. Med prvim dejanjem ee je otrok pričel dreti, nakar je prišel ravnatelj ter prosil, naj zapustita z otrokom gledališče, pri blagajni dobita denar nazaj. Ker Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pil-štajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal gra-ščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj par-krat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Har-tenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! s In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v; Lesično .v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, lcan 6ke na vino pa 50%. V primeri z drugimi občinami so doklade še znosne. Da bi le bilo več z as topnosti in medsebojnega razumevanja. To bi bilo želeti, saj bo to vsem v korist Krivih prerokov in kritikov, ki svoj plašč vedno obračajo kakor veter piha, pa nič poslušati! — Zopet je zasijala elektrika po nekaterih hišah, tudi ostali bi jo radi imeli, pa je napeljava predraga. Kakor se čuje, bode tudi cerkev sv. Mihaela dobila v kratkem električno razsvetljavo. No, tedaj pa bo naša že itak lepa podružnica še bolj prikupljiva. Za ta načrt se prav posebno trudita naš župan g. Korošec in pa požrtvovalni cerkveni ključar g. Rot st. — Novih stavb se je v pretečenem letu dogradilo v naši občini nad 20, pa tudi v bodočem letu se namerava precej graditi. So Ko večinoma delavski domovi. Vsak si pač želi, da ima svoj dom in naj sa bode še tako pri prost. — V občinskem zastorou se obeta iz-prememba, kakor se je že izvršila po mnogih drugih občinah. — Naši sosedje Pivolčani že tudi imajo električno razsvetljavo. Prav tako! — Graščina Hausampaher je z novim letom otvorila novo gostilno, kjer se bo točilo vino lastnega pridelka. — Vinotoč je že otvo-ril posestnik Onič Matija. Je pač dosti vinca, pa malo denarja. Pa tako se tudi drugim vinogradnikom godi. Št. Peter pri Mariboru. Ljudsko gibanje v pretečenem letu: Rojenili 81, med temi 8 nezakonskih, umrlo jih je 40, poročenih pa je bilo 21 parov. Pred več desetletji, ko je bilo v župniji znatno manjše število prebivalcev, je bilo število rojstev enako zadnjih let. — Na Novega leta dan je umrla pri svojih sorodnikih v Celestrini Marija Ivlemensberger iz Maribora. Rajna je bila dolgoletna In vneta članica Krščanske ženske zveze v Mariboru. V metavi pa je umrl Pavalec Ivan. Dosegel je starost 88 let. Rajni je bil globokoveren mož, ki je ves čas izpolnjeval krščanske dolnosti in nikdar zamujal ali opuščal službe ubožje. Mlademu rodu, ki je tako mlačen in površen v izvrševanju verskih dolžnosti, bi lahko služil za zgled. Naj ljubeznivi starček sniva v miru, dotlej, dokler ga ne zbude angelske trombe k novemu, večnemu življenju. — Mariborska prosvefcna zveza — fantovsko okrožje priredi v mesecu februarju pri Št. Petru smuške tekme. Smučanje Je postalo tudi kmetski mladini prijeten šport, ter si je že mnogo fantov nabavilo ali sami napravili smučI ter se prav pridno vadijo v smučanju. Prihodnji mesec preskrbi ukaželjnim Šentpe-terčanom prosvetno društvo »Skala« zopet poučno predavanje, in sicer o zdravstvu. Govoril bo zdravnik iz Maribora. Sv. Marjeta ob FesnicL Gospod Rudolf Ko-drič, šolski upravitelj v Vurbergu, in gospodična I.eopoldina Matjažič, učiteljica pri Sv. Marjeti ob Pesnici, sta se dne 9. januarja tega leta poročila pri sv. Mariji na Brezjah. — Bilo srečno! Ribnica na Pohorju. Le preveč se redčijo vrste našiih značajnih, prezaslužnih mož, ki jih bomo težko pogrešali. Tužno so peli naša zvonovi dne 3. t. m. v slovo priljubljenemu in mnogo spoštovanemu našemu županu g. Francu Vitzmanu, ki je umrl v 04. letu svojega življenja. Težko, že dalje časa trajajočo bolezen je prenašal z občudovano potrpežljivostjo. Nihče pa ni pi-ičakoval, da se mu dain življenja nagiblje že v zaton. Blagopokojni ostane v neizbrisnem spominu med nami kot trojen vzor. Prvič kot vzor enega izmed najboljših učiteljev in vzgojiteljev šolskih otrok. Z očetovsko besedo je ucepljal vestno in neumorno v mladi narodni naraščaj izobrazbo duha in srca. Izobrazbo srca še posebič je kazal otrokom in celi fari tudi z vzgledom, s svojim neomajnim in živim krščanskim prepričanjem. Na kratko rečeno, bil je vzgojitelj mladine, kakoršnih ni mnogo in to 32 let; doživel je samo 64 let. Drugič kot vzor modrega, človeško čutečega župana, ki mu je hi! red in dobrobit občine glavni smoter. IW.v "enega šolske dolžnosti in upokojenega co 1 pa naši občani, ocenjujoč vredno njegov značaj, prijaznost fn sposobnost, izvolili leta 1927 za svojega predstojnika. V zahvalo za zaupano mu častno mesto je bil potem radevolje na uslugo, kadarkoli in komurkoli je mogel. Zlasti ubožci so izgubili ž njim skrbnega očeta. Tretjič kot vzor poštenega in pravičnega, štedljivega in delavnega gospodarja. Kot sin uglednega posestnika Vitzmana v Puščavi je nosil v prsih dedno ljubav do gospodarstva. Čeprav razumnik, je rad prijemal brez sramu za kmetsko delo na svojem leipem posestvu, ki ga je napredno upravljal. Njegovo veliko priljubljenost ter spoštovainje napram njemu je najbolj jasno izpričala prehrojna množica, ki je šla za njegovo krsto. Dolžno čaat mu je izkazala tudi naša požarna hramba, kateri je bdi po močeh vsikdar ob strani. V ganljivih besedah ter v srce segajočih ž&lo-stinkah nad grobom je bil izkazan zadnji pozdrav enemu Izmed naših zares najboljših mož. Bodi večni mir in pokoj njegovi blagi duši, preostalim pa naše globoko sožalje! Vurberg. Podpisani sem bdi hudo zbolel, toda ruski zdravniki v sanatoriju so z božjo pomočjo s svojo strokovno znanostjo in veli«' ko skrbjo odgnali bolezen. Pred vsem velika zahvala g. šefu dr. Boleslavu Okolokulaku za njegovo požtrvovalnost. Ravno tako topla zahvala tudi g. dr. Sergeju Kapraiov ter sestri milosrdija goepej Olgi Karučenko-Markovski. Bog daj tako plemenitemu ruskemu narodu boljših dni, kakor jih preživlja dandanes! Vurberg, dne 6. januarja 1932. Al. Kokelj. Sv. Anion v Slov. goricah. Božič najsvetejši v letu, starim si in mladim ti. V tem smisdu smo praznovali tudi letošnje božične praznike. Le nekateri nepoštenjakoviči so bili tako drzni, da so si izbrali ravno ta praznik miru za nepošten posel in so skušali v nočd od 25. na 26. december vlomita v trgovino g. F. Mar« kovica. Najbrže so nameravali oropati tudi Se pošto, ki se nahaja v istem poslopju. Ker pa so menda že od prevelikega hrepenenja po plenu malo preveč zaropotali in ker trgovec ni imel tako trdnega spanja, kakor so menda mislili, jim je hitro prekrižal njihove zlobne načrte. Tak »obisk je imel ta trgovec že četrtič. V noči od 27. na 28. december pa so skušali vdreti v gostilno gospe Štefanije Roj». Pa tudi tukaj so bili pravočasno pregnani. Ljudje se radovedno vprašujejo, kje so sedaj-tiste varnostae odredbe, ki so bile v noči od 7. na 8. november podvzete. — Bila je razpisana služba javnega oznanitelja, ker je bivši odstopil. In tako se je priglasila cela vrsta kandidatov za to službo. Da se spoznajo ozna^ niiteljske sposobnosti posameznih, zato seda/ čujemo vsako nedeljo drugega, ker tekmujejo med seboj, kateri bo odnesel prvenstvo in I--J službo. J Kapela. Na praznik sv. Štefana se je preskan g. dr. M. Vraber. Rajna Ramšakova mama Je zaslužila tak pogreb, saj ji je bilo v veliko veselje in čast, kadar je mogla v svoji hiši pozdraviti mnogo duhovnikov gostov. S svojim lepim zgledom je vplivala na svoje okoličane tako, da so se štirje sinovj-okoličani posvetili duhovniškemu stanu. Duhovniška mati, odpočijte sd na Srcu Najvišjega Duhovnika! — V noči prej je v Ojstriški vasi pogorel kozolec posetnika Danila Jesenika. Zažgala je hudobna roka. Ta požar je pri nas že 12. v teku enega leta. Ljudstvo je zbegano. 13. JantfžtfJa I93Z: Raznoterosti. ■ Najstarejši Anglež. Med mrtvimi, Ul počivajo v londonski katedrali, je Tomaž Parr prava izrednost. Omenjeni ima svoj spomenik med pesniki. »Stari Parr«, kakor so ga splošno nazivali, se je poslovil od tega sveta pred 300 leti v; starosti 152 let. To je starost, kakor jo je sam izpovedal, pač pa njegovi to«; variši niso dvomili glede istinitosti. Pri* povedujejo, da se je rodil leta 1483 in je živel od Edvarda IV. do Karla I., torej pod desetimi angleškimi kralji. Oženil se je prvič z 80 leti. Imel je dvoje otrok, ki sta pa kmalu umrla z ženo vred. Kot vdovec se je drugič poročil, ko je bil star 122 let, in je živel do leta 1635 mirno zunaj na deželi, dokler ga ni odkril angle-« ški bogataš Arundel, ki je stikal okrog za posebnostmi. Ta je starca pregovoril, da mu je sledil v London, kjer je doletela starega Parra čast, da je bil predstavljen kralju Karlu I. Kot starostno posebnost so ga kazali okrog po krč* mah. Sprememba poprej toliko let kai najbolj priprostega načina življenja mU je škodovala. Umrl je v hiši Arundla 14. nov. 1635. Raztelesili so ga po smrti in ugotovili, da je povzročila njegovo smrt sprememba zraka. Po smrti sta slikala starega Parra dva tedaj najbolj zname< niti slikarja: Rubens in van Dick. Ena od teh slik je v londonski narodni gale^ riji, druga v Dresdenu na Nemškem., ■ Dve deklici izvršili politični umor. —j New-Delhi, Indija. Pod pretvezo, da žei lita prositi, naj bi se dovolila neka pla-j valna tekma, sta dobili dve deklici, di^ jakinji na univerzi v mestu New-Delhi v Indiji dostop do okrajnega načelnika! Stevensa, ki je Anglež. Ko pa sta prišli pred njega, sta potegnili samokresa Im uradnika na mestu ustrelili. IzjavllJ sta pozneje, da sta to storili z namenom? da se iz tega izcimi borba za samostoj-j nost Indije. Polom bank v Ameriki. Kontrolor, nad drobnim denarjem Pole v Washings tonu se je nedavno izrazil, da je tekomč desetih let in sicer od leta 1921 do letos, skrahiralo po celi državi nad 8000 bank* Večina je bila takih, ki so imele kapitala 25.000 dolarjev ali manj. Samo 37 Ji pa bilo med temi bank v velikih mestih s kapitalom 1 milijona dolarjev ali več. Ogromen kip Leninov. Še nekaj večjega, kakor je kip »Svobode« pred new-yorSkim pristaniščem, nameravajo postaviti ruski boljševiki v pristanišču mesta Leningrad. To bi bil ogromen kip Lenina, ki bo izdelan iz brona in visok' 370 čevljev. Na vrhu bo imel velik svetilnik. Delo, za katerega so preračunani stroški na 70 milijonov dinarjev, bodo pričeli s 1. aprilom. V Ameriki štedijo pri šolali. Šolska oblast v Čikagu ima v načrtu, da to leto odpusti iz službe 1200 učiteljskih moči, s čimer namerava prihraniti okrog treh' milijonov dolarjev. Učence bi razdelili tako, da bi prišlo 4—6 učencev več na vsakega učitelja, ki bode ostal v službi. Med drugim imajo v načrtu, da se za eno leto popolnoma zaprete dve višji šoli. Tat, ki se je skesal po 30 letih. Policija v Dusseldorfu na Nemškem je preje- la te dni poštno pošiljko, ki je vsebovala «lato uro in pismo. V pismu poroča odpošiljatelj policiji, da gre v tem slu-Caju za uro, ki je bila ukradena pred 30 leti in jo vrača sedaj skesani tat pravemu posestniku. Leta 1899 je šel pozno v noči mimo hiše, na kateri so bila vrata j? zasebno stanovanje odprta na stežaj. S ceste je videl spečega moškega, ki je imel na nočni omarici zlato uro. »Vzel sem uro z omarice in izginil«, priznava U*movič. Obdržal je uro 32 let, še le sedaj se Je oglasila vest. Sklenil je, da vrne ukradeno uro. »Ako je še lastnik pri llvljenju, bode vesel, jaz bom pa rešen očitkov vesti«, je sklenil odpošiljatelj precej zakasnelo priznanje. Kuharica od 35—45 let, ki dobro meščansko kuha, tudi nemško govori, se sprejme takoj. Predsltavifcl: Maribor, Badlova ulica 7. itvo v najem ali stanovanje na deželi. Najugodnejši pogoji. Naslov v upravi. 85 .Vsled smrtnega «lučaja prodaja v petek 15. in 16. tega meseca: Glasovir 2200 Din, postelje, mize, madrace, 2 kredence, omare, odeje, čevlje, perilo. Strosmajerjeva ulica 5, Maribor. 84 tJ5s: inoa poštenih staršev takoj sprejme trgovina c mešanim blagom. Cela oskrba v hi-BL Naslov v upravi lista. 63 Posestvo 30 oralov z vsemi potrebnimi poslopji ae proda pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 40. Iatotam je na prodaj vinogradno posestvo z vsemi poftrebnimi poslopji in pritiklina-mi. 62 Denarja ni, draginja je velika, a zaslužek majhen. Ako hočete doma v svojem okraju dnevno nad 100 Din zaslužiti, pošljite za pojasnila vsaj natančni naslov in znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276. 87 Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj. 78 Šivalni stroj Singer, 5 letna garancija, za 800 Din na prodaj. Mehanična delavnica Dadie, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 83 Pekovski učenec se takoj sprejme: Kappel, pekarna, Rače pri Mariboru. 82 Trsje garantirano po 1 Din, sadno drevje po 8—19 Din ter jablanove divjake oddaja poceni Frangež Franc, Hoče 118, pri Mariboru. 81 Lepo posestvo na prodaj, meri okoli 3 orale, tik cerkve sv. Ane, občima Ščavnica, Vpraša se pri Francu Gole, Zg. Voličana. 80 Vrtnar, popolnoma vešč v zelanjaa-stvu, cvetličarstvu, posebno pa v vzgoji sadnega drevja in vinograda, samski ali oženjen, lahko dobi atalno mesto. Ponudbe s spričevali in fotografijo je poslati na: Interreklam, Zagreb, Masarykova ulica 38, pod »Vrtiar P. 2421«. 79 Pekovski vajenec močni se takoj sprejme v pekairni: Maribor, Meljska cesta 23. 57 Mlajšega fanta h konju in za drugo delo z 200 Din plače sprejme T. Kramar, Sv. Marjeta ob Pesnici. 75 iistiie in druge kože od divjačine kupuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1701 neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez ftkarij kodralk s Hela-Kodralom. Tudi najlepši bu-bikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka on-dulacija Velik prihranek na črsu In denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po uporabi obilo onduli-ranih kodrov krasne frizure. Mnogo zahval-nic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 10 Din, 3 steklenice 22 Din, 6 steklenic 38 Din. — Dr. Miroslav Kemeny, Ko-šice I., poštni predal 12/R 12, CSR. 77 V Podčetrtku se prodata po najugodnejši ceni dve hiši. V eni je pošta in oddelek finančne kontrole, v drugi pa trafika, z vrtom, vinogradom, sadovnjakom, travnikom in goz*. dom. Informacije daje Peternel, Podčetrtek. 73 Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, Št. IIj pri Velenju. 74 JAVNA ZAHVALA. Podpisani se javno zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 44, za najtoč-nejšo in najkulantnejšo meni pripadajočo pod poro po smrti gospe ]onas Marije iz Celja. Radevolje priporočam to institucijo svojim someščanom, za kar se tudi dolžnega čutim. V Mariboru, dne 5. januarja 1932. Hinko Cigoj. g, Podružnici Pfaribor, Aleksandrova cesta št. 6 ¥ lastni, novozgrajeni palaii Pred frančiškansko cerkvi i® Izvršuje vse bančne posle nagbuianfneje. - Nagvišfe obrestovan je vlog na Hiifilice in v tekočem račnnu. - w Pooblaščeni pro&afaiec srečii državne razredne loSerlfe. 193 Najvarnejše iti najboljše naložite denar pri osojilnici v registrovani zadrugi z neomejeno zavezo u mi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnice ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in h!5 nad 5000 ftlanov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog zna« Sa nad Din 100,000.006'-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Kentnl davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. 020102000202010101010002000100535323230110020201020202000101234800000002010001020200022353532300015300020002005353232323482353534801890053485323020002000801000100000100010001005353530201010006021005022323484823532323532353232348480023532323485348 Slovenski Gospodari 1. ker priobčuje stalne članke tudi o gospodinjstvu, 2. ker ima za vodstvo kmetijskega gospodarstva veliko pouka, 3. ker prinaša zanimive novice, 4. ker ima lepo domačo zgodovinsko povest, ft. ker prinaša pravljice za deco, 6. ker ima mladinsko prilogo „Naš dom", 7. ker je zavedno glasilo katoliškega slovenskega naroda, 8. ker je celoletnemu naročniku zavarovana stanovanjska hiša za Din 1000*—. €aospodIiri|e, Vaša slcrS* dLa Ibo „Slovenski Gospodar" v Vaši fiiišll r/\ Oženjen par išče službo za majerja, gre tudi k vdovcu ali vdovi. Naslov v upravi lista pod »Trezen«. 61 Sprejme se takoj pošten čevljarski vajenec, ki bi imel res pravo veselje do obrti. Franc Šalamon, Tezno 49, p. Maribor. 59 Sprejme so vajenec pri Franc Zavernik, kovaški mojster, Šetarova, p. Sv. Lenart v Slov. goricah. 60 Služkinjo, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Prednost ima taka, ki ima veselje do svinj. Ponudba na naslov: Ivan Žurej, lesna industrija, Slov. Bistrica. <• 55 Bogati postanete, če imate veliko znancev! — »Perssons«, Ljubljana, poštna predal 307. — Znamki za odgovor! 29 Iščem i—5 dobrih delavnih moči za živinorejo in 1 viničarja z 4 delavnimi močmi. Vpraša se v upravi lista. 65 Viničarijo išče mala družina na deželi, s spričevalom, do 1. februarja. Anton Roj, Košake št. 37, p. Maribor. 66 Cepljene trte eno in dveletne na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, Pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik. 1718 Poročne prstane se kupi najbolje pri izdelova-telju Karlu Kamer, zlatar, Maribor, Slovenska ulica 3. 71 Pekarno, prometno, blizu cerkve in postaje, kupim za ceno do 150.000 Din. Naslov v upravi lista. 47 inmiiimmcmmDrEDaoDmixoxiDD Banovinski zdravnik in zobozdravnik Med. univ. dr. Omahen Gustav ordinira v Planini nad Sevnico vsak dan v Pintarjevi hiši, vsak četrtek dopoldne pa v Jurkloštru. 56 Cepljene trte, prvovrstne, komad 1 Din, korenjaki komad Din 0.25, izvanredna kvaliteta, pri naročilu vsestranske ugodnosti: Drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. 49 JAVNA ZAHVALA. Veže me dolžnost, da podpisana Javno izrekam iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmet. eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta li, za meni prav kulantno izplačano pripadajočo podporo in sicer takoj po smrti Petra Langerja v Mariboru zatorej pa goriomenjeno sekcijo vsakomur toplo priporočam! Maribor, dne 4. Januarja 1932. Gradišnik Avgust. Kari Mayjeve povesti v letu 1932. Najbolj čitana knjiga izmed vseh povesti je do sedaj in bo gotovo tudi ostala: Povesti Karl Maya. V založbi TIskarne sv. Cirila v Mariboru so dosedaj izšle sledeče knjige: Križem po Jutrovem, Po divjem Kurdistanu, Iz Bagdada v Stambul, Winneton vse tri knjige. Vsaka knjiga obsega štiri zvezke po 160 strani. Zvezek stane Din 13.—, v polplatno vezana knjiga stane Din 65.—, v celo platno vezana Din 70.—. Winneitou z večbarvno naslovno sliko Din 75.—. V letu 1932 bodo izšle sledeče tri knjige, katerih vsaka ima po 4 zvezke, skupno okrog 2000 strani: V gorah Balkana, V deželi Škipetarjev, Žuti. Te tri knjige lahko nazivamo: Karl May potuje po Jugoslaviji, kajti vse tri knjige pripovedujejo o živahnih in za nas še posebno zanimivih doživljajih Karl Maya v južni- Srbiji, ko je bila še pod turškim gospodstvom. Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek, tekom leta torej 12 zvezkov po 160 strani. — Vsak zvezek stane Din 13.—. Kdor se priglasi vsaj do konca januarja kot celoleten naročnik, ali pa pozneje, tako da doplača vse za nazaj, dobi vseh 12 zvezkov, plača pa samo 10 mesečnih obrokov po Din 13.—. Kdor hoče dobiti v celoplatno vezane knjige vsako četrtletje eno, skupno tri knjige, vplačuje skozi 10 mesecev po Din 17.—. Dosedanji naročniki lahko dobijo tudi same platnice z originalnimi slikami po Din 10.— — Vsak tak naročnik ima nadalje tudi pravico do 25% popusta na vse knjige, ki jih je izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Za naročila se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Peči na žagovino izdeluje In pošilja na osem* dnevno poskušnjo ter plača vse tovorni stroške tvrdka, ako peč dobro ne deluje. R. Jakelj, Slovenjgradec. 1599} ZAHVALA. Za izplačano milostno podporo po umrli čla>< niči Polič Ani izrekam tem potom podporam mu društvu ^ ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU j najtoplejšo zahvalo in priporočam to ČJovekCM ljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu* ako še ni njega član. Sv. Urbanpri Ptuju, dne 3. januarja 193& 64 Franc Polanec. ! Neveste in ženini ! kupujejo blago za obleke ter tudi gotove pri 58 ANTONU MACUNU V MARIBORU, Gosposka ulica 10 ker je tam res velika izbira po najniž« jih cenah. Oglejte si izložbe v hodniku.: JAVNA ZAHVALA. Kot oče se čutim primoranega, izreči tem potom svojo zahvalo in priznanje Kmetijski ekspertni zadrugi r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 45, za podporo po smrti mojega sina gospoda Karla Poliča iz S p. Porčiča, ki mi je bila na prav kulanten način od Podporne sekcije gornje zadruge izplačana. To iočno izplačilo mi daje povod, gornji za-* vod vsakomur najtopleje priporočati. Spodnji Porčič, dne 4. januarja 1932. Janez Polič. Najprimernejši dar za neveste: Molitvenik za ženo in matere. , Potiučna stanovska knjiga. Trgovci na deželi! Dobite si od nas malo zalogo tega molitvenika, da ga boste imeli vedno pripravljenega; in neveste vam bodo hvaležne! Priproste, pa tudi elegantne vezave v raznih cenah nudi Tiskarna sv. Cirila — Maribor. GOEDHBHHHBHBBH^ Lil najboljše in najvarnejše pri Spodnještajepshi ljudski Gosposka ulica r. z. z d. z. _______._„a EBBBBBBBBBBBEBBBBSBBSSEBBBBEBBBBBBBBBQSBSEEBSBBBÉ Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog fiiT nad 62,000.000 dinarjev. -^J Za varnost hranlMih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagale po položnici. Pišite po njel OBUTEV ZA VSAKO POTREBO IN PRILIKO, KI NE ŽULi NE NOGE NE ŽEPA. Več parov nogavic. Prijetno se počutite, ako več-krat menjate nogavice. Ima« tno bogato izbiro raznih nogavic vseh modernih barv, k vsaki obleki in za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce. Ti Vam bodo najbolj« priporočili, katere nogavic« izberite. Nogavice: Moške iz sukanca Din 9.—» Moške iz sukanca » 15,—• Moške svilene » 25.— Ženske svilene Din 15 in 25.—< Ženske svilene Din 35.—i Drobno blago Krema v steklenicah Din 6.—» Krema v škatlicah » 6.—» Krema v tubah » 5.—« Žlica za čevlje k 8,—* Več postrežba Hočemo popolnoma' ugoditi Vašim potrebam, Vašemu okusu in žepu. Izkoristite naše dela ZNIŽALI SMO CENE MOŠKI OBUTVI IN OPREMILI PRODAJALNICE Z NOVIMI VRSTAMI IN MODELL PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Vrsta 1937-22 Polčevljl za vsakdanjo nošo Iz črnega ali rjavegi boksa z Jako trpežnim gumijastim podplatom Dobro Vam bodo hodili za vsak štrapac, Vrsta 9637-21 Elegantni moški polčevljl s šiljasto fazono. La-kaste čevlje potrebujete za družbo ln za zabavo, a tz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado» Vrata 7637-46 Šiljasta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali ma-hagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah. Vrsta 9977-27 Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnja-tim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanlost. Primerni za vsak dan in praznik, Vrsta 9677-22 Crnl čevlji lz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljoai izrazito eleganco. Imamo jih v raznih Širinah. Vrsta 3667-21 Udobni moSkl čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi % usnjem ln s prišittm jezikom« Ker ne propuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno. OfterBev mtiaBcti Joža Hrastelj, trgovec v Gornji Radgoni, naznanjam, da otvorim dne 17. januarja 1932 podružnico svoje trgovine v SI a t in a-Radencih št. 33 (dosedaj trgovina Franc Hauptman). V tej prodajalni bom imel na zalogi vse kmetijske in gospodinjske potrebščine in manufakturo. — Cene solidne I — Postrežba točna! Priporoča se 06 Joža Hrasielj trgovina - podružnica Slatina-Radenci Zahvala. Vsem, ki eo spremili na zadnji poti naAo preljubo soprogo, mater, teito, gospo Marijo Vauhnik roj. Sirk soprogo nadučitelja ln posestnico pri Sv. Jakobu v Slov. gor., bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo pa dolgujemo preč. kanoniku in dekanu jarenin.sk. g. Gižeku za vodsitvo pogreba in ganljive poslovilne in tolažilne besede ob grobu, vlč. domačemu g. župniku Erhatiču in č. g. kaplanu jareninskemu za častno sprem stvo ter domačemu šentjakobskemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. Sv. Jakob v Slov. g