Dr. Jos. Lovrenčič:
INovoletna.1 »Striček, sfriček, moj konjiček, glejte ga, je bos; dajte, dajfe, pa ga podkovajte,              dH
da bo lahko vozil voz 1"                       W
Opomba: Pri nas doma — v Kobariškem kotu — dobi »sak otrok na novolelno julro lepo jabolko — .konjička", kl ga nese od sorodnlka do sorodnika, vosčeč novo leto. In strici in tele in botri in botre podkujejo ofroku Bkonjicka°: v jabolko vtisnejo novolelnidarvobliki goldinarja, krone, desetice... Danes — seve — se li »žebljički* v naših krajih imenujejo lire, palanke in cenlesime, ker so Italijani tam. Dal Bog, da bl naši mall ob ieln imeli .ko-djičkc" podkovane /. jtigostovanskimi žebljičkt!
Stran 16                 ANOELČBK                   Uto 28
Stric konjička vzel je v roko in brez kladiva in brez žebljička Je konjička podkoval: dve srebrni kroni mu globoko vtisnil je in mi ga dal.
»Bog daj dosli takih stričkov, stričkom dosti srečnih lel!" voščil sem in koj s konjičkom šel na led------—
A premalo sla mi dva žebljička! Skoda fudi bi konjička bilo, če bi pal in se pobil! Hi!. .. še k strini, hi!... še k leti, k botru, k botri mi, konjiček, leli: lu goldinar, lamkaj vinar, desetlca lu in tam petica ... Skoči mi, konjiček, skoči, hi...! da me kdo ne prehiti! — — —
Šlejem, šlejem in se smejem:
Nihče takega konjiča nima!            ^^^^^M
Pa mij še lako bo huda zima,        |^^^^^|
da zamrznejo poii,                            ^^^^B
moj konjiček nič se ne boji.                    H Hi!... konjičck, hi!... na led, na polje,.^J
celo lelo bova dobre volje!                    ^J