i BLIOT LJUT!_ St. 142 Poštnina poraEnnjena (O, C. con la porta) Lisi izhaja vsaki dan »jutraj raz«n ponedeljka. Naročnina, za I mesec L .t cdo leto L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno 30 st. — O glasnica za I mm prostora >v»k« in obrtna oglase L 1«—, ca oemri-.50, oglas« denarnih zarodov L X—+ strani L 2.— S meseca L 22.-L 6.50 veft. ~ v žirokosti 1 kf niče, zahvale, V Trsta. « petek, 15- lunlfa. 1928. - Leto VI. EDINOST Posamezna številka 30 cent. Letnik L!l! Uredništvo in upravniltvot Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-Uion 11-57. Dopisi naj s« poiiljajo izključno uredniJtvu, oglasi, rekla* macine in denar pa apravniJItvu. Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost«. Poduredniltvo ▼ G o r i c i t ulica Giosu« Cardv.cci it. 7, L n. — Telet It. 327« Glavni in odgovorni urednik; proi Filip Peric. Sodelovanje raed talovaiio in Maiiio PRAGA, 13. junija. Bratsko sodelovanje med ju-goslovenskim in čehoslovaškim narodom, ki se je pričelo že v dneh robetva, se nadaljuje tudi po osamosvojitvi in ujedinjenju ter prinaša obilnih sadov. Zia (medsebojno vpoznavanje in sodelovanje si prizadevajo pred vsem čehoslovaško-jugo-slovenska parlamentarna unija in čehoslovaško-jugoslo venske lige, ki so že močno razpredene po obeh državah. Zastopniki teh lig so se zbrali leta 1926. v Pragi na prvem kongresu. Tesne krvne vezi, ki družijo oba naroda, so prišle jasno do izraza povodom manifestacij, ki so se vršile tedaj v glavnem mestu čehoslovaske republike in v O-lomucu. Protekli pondeljek, 11. t. m., pa je bil otvor jen v Plznju II. kongres čehoslovaško-jugoslo-venskih in jugoslovensko-Čeho-slovaških lig. Kongresu sta poleg prosvetnega ministra dr. Hodže predsedovala tudi "bivši jugoslovenpki minister M. Tri-funović in uigoslovenski delegat general Živković. Otvoril 'je kongres, dr. Hodža, ki je v lepih besedah orisal najprej zgodovino odnošajev med obema narodoma s posebnim oztrom na Slovaško in Slovake, govoril o skupnih bojih za osvo-bojenje in dokazoval naravno potrebo čim večje in toplejše solidarnosti med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Ta slovanska vzajemnost se mora kazati povsod in v vsakem pogledu. Preveč udobna bi bila politika o-beh držav, če bi 0 hoteli oslanjati samo na Družbo narodov. «Veliko delo, ki ga vrši ta mednarodna ustanova za mir in za demckracijo,» je izjavil minister Hodža, «moramo dopolniti s tesnim sodelovanjem in z vzajemnostjo vseh držav od Balte pa do Jadrana in do Črnega morja. Veliki ruski narod preživlja krizo. To pa za slovanske države ne pomeni, da mora sedaj slovanska politika počivati. Nasprotno, tem večja je sedaj naša odgovornost za to politiko, predvsem za nas, Čehoslo-vake, in za Jugoslovene, pa tu-di za Poljake. Naša slovanska politika je realna politika: ona ustvarja zveze, ki nimajo za o-snovo samo materialne in politične interese, marveč zveze, katerih vsebina je neprimerno večjega pomena, nekaj, kar ni mogoče definirati in kar tako Krasno izraža ona stara prislo-vica: kri ni voda! «Radi tega smatramo,» je nanašal minister, «da je iskreno ;odelovanje slovanskih narodov lajbolj čvrsta osnova našega laroanega obstoja. Njen drugi stolp je demokracija. Demokracija mora straži ti, da se ne bo ničesar izgubilo, kar je bilo pridobljenega z zmago našega o-rožja in odkupljeno z našo irvjo. Samo z iskreno vzajemnostjo naših drŽav od poljske Poba 1 te pa vse tja do Črnega in Jadranskega morja bomo tako močni, da bomo lahko odbili vsak poskus, ki bi stremel po tem, da se nam odvzame, kar smo z vojno pridobili. Pri tem delu hočejo pomagati tudi naše lige.» V nadaljnjem je dr. Hodža o-cenil veliki pomen lige v vseh panogah čehoslovaško-jugoslo-venskega sodelovanja, naglašu-joč, da obstojajo za bodočnost tri važna vprašanja, ki jih treba čim prej rešiti: Deseto leto že poteka od dne-7a osvoboditve, pa državi še ni-ita izkoristili pravice, zagotov-jene jima na podlagi mirovnih iogovorov, da si zagotove svo->odno in direktno železniško -.vezo med Bratislavo in Zagrebom. Zato je treba izraziti željo, da bi se ta pravica v najkrajšem času izvršila, tako da bodo na omenjeni progi vozili ČehoslovaSki in jugosiovenski vlaki z železniškim osobiem in pod nadzorstvom obeh rtTŽriv. Drugo vprašanje, ki šp P-ka rešitve, je trgovinska pogodba. Pogajanja bodo pač naletovala ua razne težkoče, kakor se to vedno dogaja pri sklepanju trgovinskih dogovorov, vendar pa morajo dovesti do zadovoljivih uspehov. Ustvarila se bo tako podlaga za tesno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Končno je treba omeniti de novi pravec, ki se opaža v mednarodni delavnosti. To j« stremljenje po sodelovanju narodov, težnja, združiti vse energije na.-rodov in držav na skupni bazi. Slovanska politika stremi po čim večjem ustvarjanju na prosvetnem polju in na polju mednarodnega sodelovanja. «Če je bila naša vzajemnost,« je zaključil dr. Hodža, «rezultat našega narodnega prebujenja, tedaj bo tudi naša svoboda prav-tako osnova za naš razvoj in za naše aktivno udejstvovanje pri delu za ljudsko civilizacijo.« Po dr. Hodži so govorili še raz_ ni drugi zastopniki čehoslova-ških in jugoslovenskih lig, med njimi tudi minister na razpoloženju M. Trifunović. NaftinikMlio govoril na kongres, u industrij cev, ki s« bo vršil koncem junija v Rimu? RIM, 14. Dne 22. in 23. junija se bo vršil v rimskem Avguste-ju prvi nacionalni kongres fa-šistovske konfederacije italijanskih industrij cev. Kongres bo otvoril predsednik konfederacije on. Benni, Iti bo pozdravil udeležence in začrtal delovni program kongresa. Kakor zatrjujejo tukajšnji politični in industrijski krogi, bo govoril na kongresu tudi načelnik vlade. Njegovemu govoru s© pripisuje že sedaj velik pomen tako radi vprašanj, katera bo obravnaval, kot radi trenutka, v katerem bo imel ta svoj govor. Tudi poročilo, ki ga bo podal na kongresu predsednik mednarodne trgovinske zbornice pro»f. dr. A. Pirei li, obeta biti zanimivo. Dr. Pire Hi, ki se je pred kratkim povrnil iz Amerike, je bil včeraj sprejet pri načelniku vlade, ki mu je podrobno poročal o uspehih svojega potovanja v Združene države in o razgovorih, katere je imel znajvečjimi predstavitelji industrijskih in trgovskih krogov v Ameriki. Po sprejemu pri načelniku vlade, je imel dr. Pirelli daljši razgovor tudi z državnim podtajnikom on. Grandijem. Dr. Pirelli bo na kongresu konfederacije italijanskih industrij cev poročal o ameriškem gospodarstvu in njega mednarodnih vplivih. UpraSanle o plinu Sestanek zadevne komisije RIM, 14. V prostorih ministrstva za nacionalno gospodarstvo se je sestala danes osrednja komisija za proučevanje vprašanja o plinu, ki se je Ur stanovila na podlagi kr. ukaza-zakona z dne 6. aprila 1928. Poleg članov komisije je prisostvoval sestanku tudi generalni ravnatelj za industrijo in rude pri ministrstvu nacionalnega gospodarstva gr. uff. Arnal-do Petretti, ki je pozdravil udeležence v imenul ministra on. Belluzza ter podčrtal naloge komisije, ki je poklicana da najde pravo rešitev perečega vprašanja, tako da bo odgovarjalo zboljšanju gospodarskega položaja v državi. V imenu komisije se je zahvalil ravnatelju Petretti j u njen predsednik, ki je izja^ vil, da bo zastavila komisija vse svoje močf, da se dosežejo cilji, ki jih zasleduje vlada na »plodno korist konsumentov plina. Kraljev odgovor na vdasostne brzojavke učiteljev Iz Julijske Krajine REM\ 14. O priliki učiteljskih sestankov v Idriji in v Tolminu so se odposlale kralju in načelniku vlade vdanostne brzojavke. Potom svojega pobočnika je odgovoril kralj z naslednjo brzojavko: «V imenu kralja se zahvaljujem vam in ostalim u-deležencem za vase laskave izraze vdanosti.« Ponesrečeni pesnik H ©men. Chri-sto bo dane? pokopan v Rima RIM, 14. Truplo ponesrečenega portugalskega pesnika in novinarja Homena Christa, o katerem smo včeraj pomotoma poročali, da je bilo pokopano v Gal 1 eseju, je bilo nocoj prepeljano v Rim. Jutri ob 10. dopoldne se bo vršil slovesen pogreb, katerega se udeležijo tudi oddelki miflice ter zastopniki rimskih fašistov in stranke. Delovanje pozi MU za reStn gen. Holiltja i MM OSLO, 14. Norveško časopisje se obširno bavi s poročilom generala Nobileja, ki ga je bila včeraj prejela «Citta di Milano*. V splošnem je mnenja, da bo skušala skupina, ki se je ločila od Nobileja, doseči Severom vzhodno zemljo pri Riipsovem zalivu ali pa pri zalivu Doveju, ker je tamkaj obala deloma o-bljudena. Na severni obali Svalbardske-ga otočja se je stanje ledu znatno izpremenilo in rtujina pred sodiščem v Zadru ZADAR, 14. Pred tukajšnjim kazen »kim sodiščem se je vršila razprava proti jugoslovenskl državljanki Antoniji Kozulovi, ki je bila pred dnevi aretirana rajeti taljenja kralja in prvega ministra. Po zaslišanju prvih prič, ki so potrdile obtožbo, je obsodil sodni dvor Kozulovo na 5 mesecev zapora, na 416 lir globe ter na povračilo stroškov. L6bo vnovič predsednik nemškega državnega zbora BERLIN, 14. Na današnji seji nemškega državnega zbora je iz J^ljen za predsednika državnega zbora dosedanji predsednik socialni demokrat L6be. Zanj je bilo oddanih 318 glasov. ZAGREB, 14. Zagrebški občinski svet je imel danes izredno sejo, na kateri se je izglasovala resolucija proti nameravani ratifikaciji not tu nekih konvencij. Tnzgkl poslanec Jnnvš Nadi beg pri on. Mnssolinijn RIM, 14. 2e nekaj dni se mudi v Rimu turški poslanec in lastnik več turških časopisov Junuš Nadi beg. Turški poslanec je bil sprejet tudi pri načelniku vlade, ki se ž njim prisrčno razigovaijal % ure. Pape2 Pij XI. bolan na poapnenju ŽU RIM, 14. «Brillante» poroča, da je papež Pij XI. zbolel na poapnenju žil. Bolezen se je, kot pravi list, v poslednjih dneh poostrila. Vatikanski krogi so radi te bolezni v skrbeh. Dva nova jngoslovenska motor-nika RIM, 14. Agenciji «Atmo» poročajo iz Beograda, da sta v preteklih dneh prispela v splitsko luko .dva nova jugosloven-ska motornika. Imenujeta se «Uskok» in «Četnik» in vozita s hitrostjo 42 milj na uro. RomunsKl zunenji minister v Beogradu Sestanek Titulescu-dr. Marin- ković BEOGRAD, 14. Danes ob 12.15 je dospel sem romunski zunanji minister Tituiescu s svojo oprogo in osebnim tajnikom Radulescujem. Na postaji so ga pričakovali zunanji minister s svojo soprogo ter poslaniki Če-hoslovaške, Poijske in Romunske. Po kratkem, a prisrčnem pozdravu na postaji, se je odpeljal minister Tituiescu v hotel «Palace». . . Novinarjem, ki so ga obkolili takoj po izstopu iz vlaka, je odklonil vsako politično izjavo, češ da se mora najprej poraz-govoriti z jug o slovenski m zunanjim ministrom. Izjavil je le, da se bo vršila konferenca Male aitante v Sinaj i. Izrazil je svoje prepričanje, da bo Mala antanta tudi takrat mnifestira-la svojo solidarnost. N}«$£>vemu posetu v Beogradu pripisujejo tukajšnji diplomatični krogi veliko važnost. Popoldne od 17.-18.30 je bil minister Tituiescu v zunanjem ministrstvu, kjer sta imela z dr. Marinko vicem daljšo konferenco. Ob 20. uri je bila prirejena na dvoru niemu na čast slavnostna večerja, na katero so bili povabljeni poleg ministra Tituiescuja in njegove soproge tudi njegov tajnik Radu-lescu, romunski poslanik Filo-dor, ministrski predsednik Vu-kiićević, ministri dr. MarmkoviC, dr. Korošec, dr. Spaho in Grol, predsednik narodne skupščine dr. Perič, Davidovič, dr. Kujun-džić in beograjski župan dr. Kumanudi. Jutri priredi beograjski «yo-ckey»-klub ministru Tituloscu-ju na čast svečan obed. Popoldne ob 17. uri pa zunanji minister čajanko. V soboto ob 7.35 odpotuje minister Tituiescu v Bukarešt. Kralj je podpisal ukaz, glasom katerega se odlikuje minister Tituiescu z redom Belega Orla I. stopnje, njegov tajnik Radulescu pa z redom sv. Save III. stopnje. izlove tfofa Bcthlsna o Italijanskem stališču glede vpraSanJa priključitve Avstrije k Nemčiji BERLIN, 14. Tukajšnji «Tag» je priobčil poročilo o razgovoru, ki ga je imel njegov budimpeštanski poročevalec s pred- sednikom madžarske vlade grofom Bethlenom. Grof Bethlen je med drugim izjavil: Umevno je, da danes z oziix>iaj na položaj v Evropi ni mogoče trditi, da bi vplivale notranjepolitične razmere v Nemčiji na nemško zunanjo politiko, če bi se tej poslednji dale nove smernice in bi bil pričakovati od njih kak uspeh. Toda miroljubne struje, ki skušajo v Evropi prevladovati, so pri zmagovalcih naletele na odpor. Glede vprašanja o priključitvi Avstrije k Nemčiji je Bethlen dejal, da je naklonjen tozadevnemu gibanju v obeh državah. O italijansko-nemškeni prijateljstvu je grof Bethlen dejal, da bi bilo prijateljstvo Nemčiji zelo korisjtno. Spričo njega bi namreč Italija ne upirala e-ventuelni priključitvi Avstrije k Nemčiji. Proslava petletnice smrti Stara-bulijskega v Beopiadn BEOGRAD, 14. Danes se je vršila v Beogradu svečana proslava 5-letnice smrti Aleksandra Stambolijskega. Dopoldne se je darovala v saborni cerkvi svečana služba božja, ki se je ja udeležilo veliko število narodnih poslancev in zastopnikov nacionalnih organizacij. Ko so se začeli ljudje po maši zbirati pred cerkvijo, kjer i>istopilo tudi več govornikov, jo policija ljudi s silo razgnala, da ne bt prišlo do demonstracij. Tehnična obstmkcija opozicije v jugoslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 14. Narodna skup^ ščina je zasedzla danes dopoldne iin popoldne. Dopoldansko sejo je skoro vso zavzela razprava o zapisniku. Opozicija je nadaljevala s tehnično obstruk-cijo. Proti koncu dopoldanske seje in na popoldanski seji pa se je nadaljevala razprava o obtožbi bivšega ministra dr. Subo-tić. Govorili so poslanci opozicije Košutič, Pucelj in dr. Krajač. Ustanovitev stolice inednarod* nega prava na zagrebški pravni fakulteti BEOGRAD, 14. Na predlog ministra prosvete je kralj podpisal ukaz o ustanovitvi stolice za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti. Kruavl nersa'1 v Tfsntsfna V inozemskih okrajih je vladal mir in red LONDON, 14. «Times» prinaša naslednjo vest iz Tientsina: Predpretekla noč je bila v Tien-tsinu strašna. Mesto je bilo brea oblasti, njegova dva začasna komisarja brez vsake moči. Policija je bila brez vodstva. V mestu ni bilo niti organizirane vojaške sile. Gruče vojakov, ki so zapustile severno nacionalistično vojsko, so oboroženi s puškami, bombami in strojnicami divjali po ulicah, ropali in napadali ljudi in trgovine, streljali in pustošili. /Se včeraj zjutraj je ležalo mnogo človeških trupel po cestah in ulicah. Streljanje in neredi so se nadaljevali vse do zore. Ljudje, ki so izbegnili neposredni nevarnosti, zatrjujejo, da se jim je zdela pretekla noč, kot da bi bil pekel nastal na zemlji. Nasilje divjih vojan Ških tolp je bilo nepopisno. V inozemskih koncesijah je vladal mir. Močni oddelki inozemskih vojakov so zastražlli vse dohode v te mestne okraje. DNEVNE VESTI PrilovUaule vodnih pravic In vodflifi mofi Večkrat smo le lansko leto pisali v «Edinosti» izčrpno o v od j lih pravicah in vodnih močeh. Izgleda, da večina interes i ran cev nI brala dovolj pozorno te naše Članka, ker so premnogi neznansko hiteli prijavljati svoje vodne pravice, kot l>i se bogve kako mudilo in so —■ v skrbi, da ne zamudo roka — plačevali sline jvote ra-rhr inženirjem alf pa navadnim risar-za izdelavo » repro;tih načrtov. časa za prijavo vodnih pravic je na Goriškem več kot preobilo. V uradnem listu z dno 17. inaja 1927 je bil priobčen šele načrt u-radnega izkaza javnih voda. Mnogi so mislili po pomoti, da poteče letos po preteku enega leta, to je 17. maja 1928 rok za prijavo vodnih prfevie. Od približno 500 inte- resiram: o v je tako kakih 150 že prijavilo svoje pravice ter precej slano plačalo priložene načrte inženirjev. V resnici se pa postopanje za prijavljanje vodnih pravic razvija sledečo: šest mesecev po objavi načrta uradnega Izkaza javnih voda so imeli interesiranci pravico vložttl proti izkazu prizir na civlJno-teh-nični urad r Gorici. Šestega novembra 1927 je torej potekel Caa prizivov za one. ki so se Čutili prikrajšane v svojih pravicah s tem-da se je vpisala njihova voda med javne vode. Ni jih mnogo vložilo prizive proti temu načrtu izkaza in še oni, ki so to storili niso dosegli nobenega uspeha. Italijanski vodni zakoni, ki so stopili tudi pri nas v ve'javo, čisto drugače opredeljujejo vode v javne in zasebne^ kot so jih pa bivši avstrijski vod« tL «BmK08T» V TiSiu, dne 15. Junija 1928. takooL Na podlagi sedaj ve-jamlh zakonov se »matrajo ta _ jebno lastnino kvečjemu počteo-Deljske rode *emljišc, deževnica, L&brana y kotanjah, vodo v vod-lakih ter ribnikih ln t oda nahar tjoča v ceveh ali umetnih ka-klih, napravljenih od lastnika ca lijegoTe namene. Studenci, potočki pa naj si bodo Se tako majhni, #6 po &edan)i vodni rakonodaji ne »matrajo več zasebnim. tato so pa Dih vsi upori (apposiziom) proti iMitrtu jy.kfl7A javnih voda po veČini brezuspešni. Civilni tehnični urad v Gorici lOenio civile) je na podlagi vloženih uporov proti načrtu izkaza Javnih voda sestavljal poročila na ministrstvo javnih del v Rimu in lih bo odposlal v kratkem, morda žez mesec, dva, obenem z upori na ministrstvo. Na ministrstvu bodo j>rav gotovo sestavljali več mesecev definitivni izkaz javnih voda ter odločevali uradno o "plamenih uporih. Pretekla ho torej Se lepa vrsta mesecev preden bo priobčen definitivni izkaz javnih voda v uradnem časopisu. Najbrž Se ne tekom tega leta. šele ko bo enkrat objavljen definitivni izkaz javnih voda, bo pričel teči rok enega leta tekom katerega bodo morali oni, ki imajo vodne pravice, te svoje pravice javiti. Ce tega ne storš, izgube svoje pravice do vode. Je iozej čas poldrugo leto in Se več morda za prijavo vodnih pravic. Vodne pravice morajo prijaviti orni. ki jih imajo. 1. iz zakonitega naslova (titolo Segittimo) 2. že skozi trideset let pred objavo starega vodnega zakona od 10. avgusta 1884 št. 2644. in to v obsegu, odgovarjajočem množini vode in moči vode, dejansko izkoriščene skozi 30 let. Velja dokaz doprinešen potom navadnega notar no s t nega akta. O prijavah bo odločevalo ministrstvo za javna dela po poprejšnjem zaslišanju Vrhovnega sveta za vode. Komur ministrstvo za Javna dela ne prima prijavljenih vodnih pravic, lahko rekurira proti temu na sodni dvor javnih voda. GoriSki | civil no-tehnični urad (Genio civile) zahteva na sledeči način opremljeno prijavo. Prijava v Štirih izvodih na ministrstvo javnih del v Rimu potom civil no-teh nič nega urada v Gorici. Dva izvoda prijave na kolkova-neni papirju za tri lire, dva na navadnem papirju. Načrt in tehnično poročilo v treh izvodih. En izvod poročila na kolkovanem papirju za tri lire. druga dva na navadnem papirju. En načrt koleko-van v razmerju z dimenzijami načrta, ostala dva izvoda pa na navadnem papirju. Dva izvoda, no-tornostncga akta. eden v originalu eden pa v prepisu. Pri malib, posebno pa mlinskih obratih nastaja vprašanje a!i se sploh i&piača prijaviti rabo vode, ker je pač prijava zvezana z občutnimi stroški. Nekatere so stali samo načrti par sto lir, kje so pa fie taksa aa dovoljenje, stroški za uradno komisijo i. dr. Najmanj bo g tal a prijava 600—800 lir, pri večjih obrati pa &e več. Zato smo se informirali Ipri civilno-teh ničnem uradu v Gorici, aJi bi se lahko predložni priprosti načrti. Odgovorili so, da se lahko predlagajo Čisti priprosti načrti pri starih. Ni ravno nujno potrebno, da načrte pod-pi-Se inženir ali pa geometer. Zar doetuje etavbinski mojster. Le točno mora biti razvidna iz risbe velikost obrata, moč vodnega pogona in s ličino. Kdor bi rad. preštudiral pravne vire, temu navajamo sledeče podatke: , 1 Stari vodni zakon od 10. avgusta 1884 St. 2644. 2 Vodni zako-n — kr. ukaz od 9. oktobra 1919. št. 2161. 3. Kr. ukaz-zakon od 25. marca 1923 St. 913, raztegujoč na nove pokrajine veljavnost italijanskih za-bonov o vodnih napravah in o odvajanju in rabi javnih napravah hi o odvajanju hi rabi javnih vo- 4. Kratek, izčrpen in jasen «ar ; nek dr. Mateja Pretmerja v 10. številki tednika 1926 nafieg® mesečnika «Pravni vestnik*. Za avtomobilsko cesto Tarh-Reka Na sestanku, ki se je vrMl v Ber-gamu 20. maja t. 1. in katerega so se udeležili zastopniki mest, zainteresiranih pri gradnji avtomobilske ceste T urin - Reka, je bilo sle- njeno, da se ustanovi skupen odbor, ki bo imel nalogo dajati in sbtaati ter uravnavati posamezne pobude, tako da se bo to veliko oslo Pfan praj dovršilo. Ta odbor, ca Ugar predsednika Je bil Izvoljen grof Suardo, morajo tvoriti đva sastopnika sa vsako prizadeto pokrajino; eden naj zastopa krajevni odbor aH društvo sa avtomobilsko cesto, ki se je ali se bo ustanovilo, drugega zastopnika pe naj določijo krajevna politična in upravna bitja, katera naj v to s vrbo povabi prefekt na posvetovanje. V skladu s temi sklepi je tržaški prefekt včeraj porabil na prefekturo pokrajinskega, faiistovskega tajnika inž. Gofcollija, poteŠtata sen. Pitacca, predsednika kr. pokrajinske komisije comm. Zanco-nata in gr. utff. Segrela kot podpredsednika pokrajinskega gospodarskega sveta; vsi ti so soglasno določili za zastopnika pri zgoraj omenjenem skupnem odboru infc. Riharda Granato. Tržaški odbor rza avtomobilsko cesto, ustanovljen Se davno, bo imel zastopnika v osebi svojega predsednika grofa Alfreda Denti-ce di Frasso. Tarifna borba mi Irabnnon Ig Trstom V Monakovem je bil dosežen nov sponmus Iz Rima nam poročajo: Tukajšnji "agenciji ter nato ▼lomili v hifio. Ker Je bila — kakor smo omenili — vila brec nadzorstva, so «delatl» brez skrivi; preiskali so vse kote, vlomili omare in prebrskali sleherni predal. Pobrali so oblek, perila, draguljev, ria-tenlne in srebrnine v skupni vrednosti okoti 12.000 lir. Ko se Jim je zdelo, da so se dovolj naloftili, so natihoma izginil v noč z bogatim plenom. De Serpi Je javil tatvino oro&ii-kom, ki so aretirali več osumljenih oseb. ZHkovef v skladttta vina. Predpreteklo noč so neznani odjemalci — beseda je tu pač na mestu — vlomili skladiflče vina v uHci G. Vasari št. 9, katerega je lastnik trgovec Pavel Drudi, stanujoč v ulici Sletaper 3t. 20. Ker Je bilo seveda skladišče ob tistem času zaprto, so prišli do cilja s tem, da so vlomili glavna vrata, pri katerih so razbili ključavnice in žabnice. V skladifiču so si po-nočni gostje najprej postregli z najboljšo vinsko kapljico, ki so si jo prlvoSČili v obilni meri. — Nato so pogledali v predal za bankom, v katerem so na&li kakih 1000 lir v gotovini, ki so jih kajpada pobrali. Preden so odšli, so s! izbrali še par steklenih najboljšega vina. Drudi je javil tatvino, ki jo je odkril včeraj zjutraj, na bli&nji orožni Ški postaji. Razne nezgoda Ko se je 53-letna Terezija Jur-man, stanujoča v ulici TorriceUi St. včeraj popoldne vračala domov, se je na stopnicah spod tak" nila in padla tako nesrečno, da si je zlomila na kompliciran način desno nogo v gležnju Z avtomobilom rešilne postaje Je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kakih 8 te«lnov. — Slična nezgoda je doletela včeraj popoldne tudi letne Dio-dato Picchel, katera Je padla v tvojem stanovanju v ulici Rstto-ri št. 1 in si pri tem zlomila desno nogo pod kolenom. Tudi ona se zdravi v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z nekim avto-mobilom Letati bo morala približno mesec dni. — Med igro v kuhinji se je 3-letni Silvij Batistella, stanujoč v nKci Milano št. S, včeraj p<*K>l! «Birt» ga je že imel v rokah. Toda močnejši ima vedno prav. Mladenič se je gostilničarja s s£lo otresel in z&ežal. Vendar pa je imel tudi on nesrečen dan, kajti med begom je zgubil iz žepa knjižico, ki ga je izdala. Pfcge se Marto Bearzaco, star je 37 let in stanuje v Trstu. Seveda ga oblasti sedaj iščejo. Radi zastrupljanja. V bolnišnico je moral radi za-strupljenj* 50-letni Valentin Fie- f el, stanujoč v ulici Ponte Isanzo t. 436. Zdravniki ga akuiSajo reSiti. Izpiti za občinske tajnike Gorička prefektura sporoča seznam onih, ki so koncem IetoSnje-ga tečaja za občinske tajnike napravili usposobljenostni izpit. Novih občinskih tajnikov je 17, med-teml so tudi sledeči: Stanislav Gerbec, Zdravko Munih iz Sv. Lucije Stanko Pertot, Jožel Polenčič in Radivoj PovžiC. Vsem nade časti tke« Priče tak aradbe deželne umobolnica V pondeljek se je pričela graditi nova deželna norišnica ki bo sezidana. na onem mestu, kjer je stala pred voino stara umobolnica — in sicer v Sempeterski ulici. Grad-ba Je poverjena inž. Heilandu. Načrt na je napravil arhitekt Barich. O trinajstletnem dečku, ki ima ali bujna domišljijo, aH pa je resnično veliko do&vei Orofeniki iz Morara so pripeljali na goriSko policijo trinajstletnega dečka, ki se je potikal v bližini kraja Mariano del Friudi. Deček, ki Je videti zelo brihtne glave, pa se mu tudi pozna, da ima nelo bujno domišljijo, je na policiji pripovedoval na dolgo in široko svoje pisano življenje. Trdil je, da Je rojen leta 1915, v kolikor lahko sodi po datu mu na sliki neke ženske ki Jo Je nosil še majhen okrog vratu. On smatra, da je omenjena slika, slika njegove matere. Komaj eno loto in pol starega ga je naSel v nekem gozdu Ivan Coceancich iz Vidma in ga do devetega leta imel rsebi, ga pošiljal v ljudsko Šo- in tako skrbel zanj. Ko pa je imel deček 9 let, ga je njegov dobrotnik zapustil, ker se je preselil V Ameriko. Pred odhodom mu je vrnil sliko njegove matere in mu priporočil, naj gre v Pulj, kjer bo nafto! enega njegovih sorodnikov in bo pri njetn lahko živel. Deček se je res odpravil proti Puli in sicer peš in sam. Dolga ie bila pot, toda on jo Je zmogel. Hodil Je počasi ln se ustavljal v različnih vaseh, kjer je pri kmetih našel kruha in prenožl^ča Ko je priSel v Pulo, se je najprej Javil orožnikom, s katerih pomočjo je iztaknil naznačenega sorodnika, ki je bil zobozidravnik in je imel v okolici mesta tudi večje posestvo. Dečka je sprejel in ga dal v šolo. Toda tudi tu ni deček dolgo časa. ostal. Bil je priča strašne tragedije, ki se je iavrfiila v sorodnikovi hiši marca meseca leta 1926. V pričo njega je hišna gospodarica iz ljubosumnosti umorila njegovega dobrotnika. In po tej tragični smrti Je bil deček zopet na cesti. Ne ve-doč» kam bi se obrnil, se je slednjič namenil v Videm po isti poti, po kateri Je priSel, in sicer zopet neš. Odpravil se je na pot, ustavljajoč se po vaseh, dokler ni prišel pred nekaj meseci do vasice Ma-riacco, kjer ga je za nekaj časa zaposlil neki kmet. Tam so ga tudi našli orožniki. Dečkovo pripovedovanje, ki bo Čividno izmićljeaio, kaže njegovo bujno domislijo, ki si jo je obogatil morda v kinematografu ali pa pri čitanju raznih zgodb. Sam pravi, da je veliito čital. Policijskega komisarja je cleček prosil, naj ga da v kak zavod, da ne bo postal sredi ceste ipravi klatež. Komisar je za to poskrbel, medtem, pa išče/ koliko je resnice v dečkovem pripovedovanju. Zdi se, da gre zopet za kak beg z doma. Deček trdi, da se piše Viktor Maccbiut. Govori skoro Čisto italijanščino z bene-čanskim naglasom, ne parna pa furlanščine. Izs»red sodiSta Radi listnice Na zatožno klop bi bil moral priti — pa ni prišel (zato so ga sodili v kontumaciji) — neki Alojzij Jereb, star 35 let, iz Cerknega. Obtoien je bil, da je ukradel neki Bončtnovi listnico s 140 lirami. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in na plačitev sodnih stroškov. Oproščena ' Henrik Podobnik, star 28 let, iai Alojz Tratnik, star 29 let, oba iz Idrije, sta se morala zagovarjati pred sodniki, ker sta bila obdolže-na tatvine v škodo Ivana Sekarja. Ker pa tatvina ni bila dovolj dokazana, sta bila oproščena. Frano Uršič in Anton Kurinčič, ki sta bila obsojena od soriškega sodišča radi razialjenja časil ministrskega predsednika, oproščena na ptrizivnem sodišču v Trsta Dne 26. marca t 1. se je vršila na goriškem kazenskem sodišču razprava proti sedmerim obtožencem iz Iderskega pri Kobaridu, kateri so bili obtoženi težke žalitve ministrskega predsednika. Obtož- nica je pravila, da so v noči od 19. na 20. marca na Iderskem pomazali 18 Se isti dan na različne hiše naslikanih glav Nj. ^ks. Mussolinija. Štirje lsmed obtožencev so bili takrat oproščeni radi pomanjkanja dokazov, dasi je drž. pravdnik Gasparri predlagal za vsakega kazen 30 mesecev in 3000 lir. Obsojeni so bili ostali trije in sicer Ivan Gaberšček na 1 leto ln 3 mesece ječe in na 750 lir glo£>e. Anton Kurinčič in Franc Uržič pa vsak na 18 mesecev ječe in na 900 Ur kazoii. Vsi trije so vložili v Trstu priziv na. prizivno sodišče. —* Preteklo sredo, to je 13. junija t. 1., se je vršila v Trstu razprava, na kateri Je prizivno sodi?čo potrdilo razsodbo goriškega sodišča protf Ivanu GaberŠčku, dečim je oprostilo Antona Kurinčiča in Franca Uršiča. Pri tej razpravi so branili: Ivana Gaberščka odv. Cioleita, Antona Kurhičiča odv. Zennaro, Franca Uršiča pa odv. Paglilla. BILJANA Cerkvena slovesnost Danes, na praznik Srca Jezusovega, bo- v naši cerkvi že tako} zjutraj izpostavljeno Najsvetejše. Govorili se bodo tudi tri cerkveni govori, zvečer pa bo šla procesija z Najsvetejšim. Istotako se bo vršila v nedeljo ob 6. zvečer procesija s kipom Srca Jezusovega na Dobrovo in nazaj. BORZNO POROČILO Trst, dne 14. junija 1928. Amsterdam 764-770, Belgija 264-208, Francija 74.G0-7i.90 London 92.70-92.90, Ne\v-Yc.rl< 18.94&-19K, Španija 3-13-319, (Švica 365.50-367.50, Atene 24.40-24.90, Berlin 415j50-457v5O, Bukarešt 11.45-11.85, Praga 56.12*-50.42'ž, Ogrska 329-335,Dnnaj 204.50-270.50 Zagreb 33.32H-33.62M. Uradna cena zlata (13. 6.) L 366.65; Liktorsko posojilo L 85.40; vojnoodškodniinske obveznice L MALI OC3LASI DEKLE, Slovenka, zmožno vseh hlinill del in kuhanja se sprejme. Predstavili se samo z dobrimi spričevali, v via Crispl 69, od 1L ure naprej. _ BABICA, diplomirana, »prejema noseče na dom. Via Crispi 50, prej Chiozza. 664 Avtomobilska proga Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra. D e 1 a v n i k: Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjntraj In 18. zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14.30 In 16. Dohodi v Senožače: 9-, 16. in 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tja in nazaj: Tnt-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobilska proga Ghlozza-Villa Revoitella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—. Naročajte „Edinost" Brili biser čistil PODLISTEK y. J. KRIŽANOVSKA: Pajcevina Roman v štirih dalih Iz ruščine prevedel L V. (105) — Ne morem reči, da si me prijateljski sprejela: toda kaj se hoče, priSel sem, da končno uredim najine odnošaje. Ali se ne sramuješ Milica, 6a si tako kujava in trmasta, namesto da bi se opravičila in priznala sto jo krivdo, — je rekel s napol resnim, napol Šaljivim glasom. — No, ker noče gora k Mohamedu, mora Mohamed k gori in ta predlaga, da priznajva obojestransko Iut*-do; ti si me spravila v neroden položaj napram gostom, jaz pa sem se prenaglil. Torej skleciva mir, moja nespametna golobica. Ali me ne ljubiš več? Prijel jo je za roko in jo nežno pogledal t žalostne očke; na ustnah mu je zaigral z&peinvl nasmeh, ki je imel silen vpliv na Milico. Tuai takrat je ta čar vplival nanjo, vsa jeza in nečija na moža se Je raztajala med občutkom spfcrfne utrujenosti in nemoči. _ — Meni se zdi, da imam jaz več vzroka misliti, da me ne ljubiš, in da sva oba napravila nepopravljivo napako, da sva se vzela, — je odgovorila ona in debele solze so se ji vlile iz oči Grof jo je potegnil k sebi in poljubil. — Napaka je samo v najinem sporu, ja£ pa ae nadejam, da se ne ponovi več. Milica se ni upirala moževemu božanju, nato pa je nenadoma objela moža tn zacepetala a tresočim se glasom: — Ce me resnično ljubiA, pusti svojo zoprno službo, ki te drži v tej luknji, in pojdiva v Rusijo. Tam se bova imela po kraljevsko: Turovo in Vsesvjatako sta lepto od Krenlce, če pa ti bolj* ugaja Krim, tedaj pojdeva tja, v bližini Jalt* imam letno hifio; končno sta U na izbiro obe preetolicL Videl bo«, kako prosto in srečno bova tam živela; tukaj, v tej strašni deželi ni mogoče živeti mimo. Duši me sredi teh lokavih, hudobnih ln podlih ljudi, kijne sovražijo in ki ne mi-alijo na drugega kakor na to, kako bi mi napravili kako neprijetnost. Grof ovo obličje ae je zmračilo, toda se je zatajil. _Ah ti, demon izkušnjavec! Tf me hočeS zapeljati? Ce bi se pa udal, bi pozneje rekla: «evo Nemca, ki vohuni pri nas, da pove poeneje vse svoji vladi,« — se je pošalil. Milica je zardela in zmajala z glavo. — Ne, ne. Ti ne bi vohunil, nasprotno vzljUr-bti bi Rueljo. Pri nas pa bi tudi ne bilo povoda za spor, ker jaz bi smela grajati Nemce po svoji volji, ne da. bi koga užalila, je pristavila v smehu skozi soize. — Rasen mene! Usoda ho Če, da se podvržes, ker te je dala za ženo meni Nemcu, zato upam, da postaneš dobra Nemka-.. — Z dolgim predpasnikom in s šopom ključev »a pasom; v eni roki kodoo, a v drugi noga-vteo? — ga je prekinila Milica. — O, ne. Nikdar ne boš vzorna gospodinja, — se je dobrodušno nasmejal grof, nato pa je re&no pristavil: — Kakor je tvoj predlog zapeljiv, ga ne morem sprejeti, ker sem zrastel v delu m v zavesti, da moram koristiti domovini. Itazen tega Iju-biiil svoj poklic, privezan sem na Krenico in nikoli se ne od reče m svoji semlji. V zameno pa ti predlagam drug izhod. Prišel sem do prepričanja, da nisi ustvarjena za majhno mesto, zato bom nrosil naj me premeste v Berlin. Tam se boS znašla v okolici, kakršne si vajena, se boš počutila bolje, pa tudi se ti ne bo bati neprijetnih spopadov. Samo te prosim, da meni na ljubo Še nekoliko počakaš. Saj veš, da hočem zboljšati in dvigniti svoje posestvo; sekanje gozdov, zidanje parnega mlina, skednjev itd., vse to moram sam nadzorovati. Črez leto, ko bodo vsa ta dela končana, ne bo moja prisotnost tu tako potrebna; tedaj se preseliva v Berlin ali v kakšno drugo veliko mesto. Obriši si očke in glej na sedanje neprijetnosti kakor na prehodno zlo. Ta izhod, na katerega ni niti računala, je Milico razveselil in postala je dobre volje.