m%\ v K\K.m -H-vsVv\>;.;,; SSiii ■ r p r x v jiSiisi v z >®y >-C /V/A:f,t 4 f Domoznanski oddelek 35 MAJŠPERČAN 2008 . ^ ' a Ut 4 ^,V * * * l/sem bralcem Majšperčana želimo prijetne # *, # *## #s \fglikonoirfe prcfcnike, obilo veselja in notraim 1 * ♦ njegamiru. *• v *»%*-* « • ■ - , # Županja z občinsko upr|yo ** in Uredniški odbor Majšperčanai * * * • . * j,.,.. •• <: • • H |2l s • . • .* mm **$*&»:< **■.- jtiti ''o> inštrumenti, glasbeno in studijsko opr obrtniki s svojo dejavnosto in izdel kupiti. Otroške urice bo popestril velik lun; žejni ali lačni. S sejmom želimo povezati glasbenike, ljubitelj prosti čas. Vabimo vas k sodelovanju! Sode obrtnik se lahko predstavite kot razstavljalec v škoruj kakšno razstavo na temo glasba, predstavite nov jnštru skupine in še mnogo več.. venska in tuja), ki se ukvarjajo z glasbo, u&em šotoru pa se bodo predstavili domači opremo bo mogoče preizkusiti in tudi rbeli pa bomo, da od nas ne boste odšli i si želijo lepo preživeti svoj azlične načine: kot domač sbenik na odru, lahko naredite prijavite na natečaj naj rock SEJMISCE JE VSAKDAN OD 10.00 DO 19.0 PROGRAM: Ob 20.00 u OTVORITEV O etrtekov večer v družbi RTV-ja PETEK, 9. 5. 2008 MOTO SREČANJE Z ROCK GLASBO Izbor za »Naj rock skupino« Nastop skupine DRUGO DUGME SOBOTA, 10. 5. 2008 ZABAVA Z NARODNO ZABAVNO GLASBO Ob 20.00 uri Orfejčkova gostilna PRIDITE IN POSKRBITE ZA NEPOZABNE TRENUTKE V MAJŠPERKU! Za informacije pokličite (02) 794-41-15 ALBIN PROMOTION d.o.o. PREDSTAVLJAMO VAM... Peter Ki tak Asistent z doktoratom... in fotoaparatom Z.L.: Brskanje po svetovnem spletu nam hitro razkrije nekaj osnovnih podatkov o Petru Kitaku. Da je zaposlen na Fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko in da je asistent z doktoratom... Kje pa ste začeli pisati svojo zgodbo o poklicnem uspehu? Peter Kitak: Rodil sem se na božično popoldne pred nekaj več kot tridesetimi leti. Po končani osnovni šoli sem šolanje nadaljeval na Srednji elektro šoli na Ptuju. Diplomiral sem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po diplomi sem se kot projektant zaposlil v Tovarni stikalnih naprav TSN Maribor. Leta 2002 se je pojavila priložnost zaposlitve na fakulteti, kar je zame vsekakor predstavljalo velik izziv. V tem času sem bil že tudi vpisan na podiplomski študij, vendar takrat o doktoratu še nisem razmišljal. Z.L.: Najverjetneje je to le stereotip, vendar pa se mi zdi, da ste eden redkih mladih doktorjev znanosti. Ljudje ponavadi pomislijo na to, da je potrebno titule stopnjevati - najprej diplomirani inženir, nato magisterij, šele čez nekaj let doktorat. Kot kaže, da ste vi obšli klasično pot... Peter Kitak: No, to čisto ne drži. Študiral sem po predvidenih stopnjah, je pa res, da sem namesto magisterija opravil dodatno raziskovalno delo in se potem vpisal na direktni doktorski študij. Zaključil sem ga aprila 2006, naslednje leto pa sem bil habilitiran v naziv docent. Disertacija in moje znanstveno raziskovalno delo temeljita na razvoju algoritma za modeliranje in optimiranje novih srednjenapetost-nih izolacijskih elementov. Postopek združuje numerično analizo metode končnih elementov z evolucijskimi optimizacijskimi metodami. Največ pozornosti sem posvetil prav novim Peter Kitak optimizacijskim postopkom, ki temeljijo na zgledih iz narave (evolucija, genetika ...). Z.L.: Imate zaradi tega naziva kdaj kakšne težave, se vam zdi, da kdo na vas prav zaradi doktorata gleda z drugačnimi očmi? Peter Kitak: Naziv na moje življenje praktično nima nobenega vpliva. Je pač pogoj, da lahko opravljam svoje delo na fakulteti, izven službe pa se ga pravzaprav ne zavedam. Zares pa je bilo treba veliko časa in truda vložiti v to delo, prav tako pa se z disertacijo moje delo seveda ni končalo. Vedno znova se je treba dokazovati s pisanjem strokovnih člankov, se udeleževati tako domačih kot mednarodnih konferenc ter sodelovati pri raznovrstnih raziskavah in projektih. Sicer pa sprememb pri ljudeh nisem opazil... Z.L.: Pa se vrniva k vašemu poklicnemu delu - zakaj elektrotehnika? Kdo vas je navdušil za to področje? Peter Kitak: Zakaj elektrotehnika? Že od malega sem bolj tehnični tip. Vedno me je zanimalo, kako posamezni aparati delujejo. Ko se je bilo treba odločiti za vpis v srednjo šolo, se mi je zdela elektro smer najbolj zanimiva. Z.L.: Sicer pa niste dejavni le poklicno, tudi zasebno se precej vključujete v društveno življenje v Stopercah. Peter Kitak: Služba mi vzame veliko časa in energije, ampak čutim, da se moram ukvarjati še s čim drugim. Že od mladosti se ukvarjam s fotografiranjem, tega si tudi po napornem urniku ne pustim vzeti. To me sprosti in mi nudi posebno zadovoljstvo. V okviru Kulturno prosvetnega društva Stoperce vodim fotografsko sekcijo, kjer skrbimo za dokumentiranje vseh dogodkov v Stopercah, z veseljem pa se vsako leto lotimo tudi kakšnega novega projekta, povezanega s fotografijo. Z.L.: Verjamem, da se je ob dejstvu, da se ukvarjate s fotografiranjem, marsikdo spomnil, da ste na lanskoletnem občinskem natečaju za najboljšo fotografijo zmagali in da vaše fotografije krasijo naslovnice Majšperčana... Peter Kitak: Fotografiranje mi je v največje veselje, tako da s ponosom pokažem fotografije, ki so še posebej uspele. Z.L.: Kateri so vaši najljubši motivi za fotografije? Imate raje barvne ali črno-bele fotografije? Peter Kitak: Ko grem na sprehod, vzamem s seboj fotoaparat in slikam naravo. Z veseljem fotografiram tudi različne družinske zadeve. Najraje pa imam portretno fotografiranje, pri čemer je najpomembneje, da fotografija ustreza tako kompozicijsko kot tudi glede osvetlitve. Naj večji čar pa je fotografiranje otrok, otroci so namreč vedno nasmejani, veseli, sproščeni in zaradi tega tudi najbolj hvaležni modeli. Pri takšnih slikah se mi zdi, da pridejo do izraza predvsem črno-bele fotografije. Crno-bela fotografija v bistvu pove več kot pa barvna. Tudi sama dinamika fotografije je večja, prav tako pridejo kontrasti bolj do izraza ... Z.L.: Kaj pa načrti za prihodnost? Se želite s fotografskim aparatom odpraviti na kakšen poseben kraj? Peter Ki tak: Načrtov za kakšno poto- vanje zaenkrat še nimam, želja pa je vedno veliko. Pred leti sem z avtomobilom prepotoval skandinavske države, v prihodnje bi si želel na podoben način spoznati Toskano, Provanso ... Takšen je torej Peter Kitak. Nasmejanega in s fotografskim aparatom ga boste sreča- li marsikje, tudi v slikovitih pokrajinah Italije ali Francije. In prav mogoče je, da bomo prav kmalu občudovali njegove fotografije na kakšni odmevni razstavi. To mu iz srca privoščimo! Intervju je pripravila Zlatka Lampret Hertiš Drago - prejemnik bronastega znaka civilne zaščite Prejemnik ima izjemne delovne kvalitete, humanitarne, človeške vrline ter že vrsto let deluje kot operativni gasilec. V samem sistemu zaščite, reše- vanja in pomoči deluje že skoraj 50 let ter je član PGD Majšperk, kjer si več let prizadeva k razvoju gasilstva na nivoju društva, kakor tudi na področju občine Majšperk. Sedaj je poveljnik Gasilske zveze Majšperk. Na operativnem področju je sodeloval in še sodeluje na neštetih gasilskih intervencijah in na preventivnem področju. S svojim delom skrbi za nemoteno delo operativnih gasilcev in za usposobljenost le-teh. Njegova dejavnost v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je zelo pestra in široka, saj zajema dejavnost preventive, aktivno se vključuje v področje izobraževanja in strokovnega usposabljanja za prostovoljne gasilce ter mnoge strokovne rešitve za opremljanje in delovanje gasilskih enot. Slovesna podelitev je bila na območju občine Dornava, v gradu Dornava, na svečani podelitvi je bil prisoten poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. Dragomir Murko Franc Gajser - častni član PGD Majšperk Na predlog članov na sestanku z 18.1.2008 ter na podlagi 18. člena Statuta PGD Majšperk se je na občnemu zboru oblikoval predlog o imenovanju častnega člana PGD Majšperk tov. Franca Gajserja. Listina je bila podeljena zaradi izjemno uspešnega in aktivnega dela ter v zahvalo za zelo pomemben oseben prispevek k razvoju gasilske organizacije. Ne omenjajmo vloženega časa, vloženih sredstev, vložene energije, ki so težko merljivi in za mnoge nedosegljivi. Vse to je storjeno za moralne in človekoljubne cilje, zato je imenovanje o častnem članu le ogledalo, v katerem vidimo opravljeno delo, je priznanje in zahvala za narejeno delo in spodbuda za vse, ki cenimo rezultate dela. Dragomir Murko Franc Gajser IZ MALEGA ZRASTE VELIKO Rajko Jurgec ~ o delu v JZ OŠ Majšperk Šolsko leto 2007/2008 se je pomaknilo v svojo drugo polovico. O tem, kako potekajo dejavnosti v OŠ Majšperk in podružnicah ter v majšperškem vrtcu, sem povprašala ravnatelja OS Majšperk Rajka Jurgeca. Z.L.: Letošnje šolsko leto se je prevesilo v drugo polovico, kmalu bodo pred učenci le še zaključni meseci tega leta. Kakšno je letošnje šolsko leto za naše učence, učitelje? Rajko Jurgec:V primerjavi s prejšnjim letom ni večjih posebnosti. Ena večjih je mogoče »pričakovano« zmanjšanje števila oddelkov OS, in sicer za tri oddelke, kar je ob manjšanju natalitete (razen svetlih izjem) tudi posledica postopnega ukinjanja programa osemletne OŠ. Svetlejša plat teh podatkov pa je, da smo pridobili en oddelek podaljšanega bivanja. S smotrno vodeno kadrovsko politiko, kljub upadanju števila oddelkov, kadrovskih viškov nismo imeli. Ena od posebnosti letošnjega leta je tudi skrb za večjo ekološko osveščenost- ločevanje odpadkov (papir, plastika, steklo) na vseh enotah zavoda. Za vse je letos izziv priprava vzgojnega načrta, ki ga uzakonja Zakon o osnovni šoli. Z.L.: V lanskem letu je bilo kar nekajkrat slišati, da podružnic na Ptujski Gori in v Stopercah ne potrebujemo, ker je matična osnovna šola v Majšperku dovolj velika za vse. Kakšno je vaše stališče? Rajko Jurgec: Tega sicer nisem slišal, sem pa skoraj prepričan, da to ni bilo v krogih, ki so pristojni za odločanje o tem. Sam sem na podobno vprašanje v začetku mojega ravnateljevanja ob neki priložnosti dejal, da nobene šole v Majšperku nisem zgradil in nobene ne bom ukinil (to tudi sicer ni moja pristojnost). Prvi del takratne izjave danes lahko popravim, saj sem pri gradnji »oranžne lepotice« sodeloval od temeljnega kamna naprej. Ponosen sem na to in tudi zadovoljen, da mi je bilo dano delati z ljudmi, ki so hoteli, znali in zmogli. Predvsem pa je za obstoj šole ob prostorskih pogojih pomembno tudi število otrok v kraju; in ne, da tam samo živijo, ampak, da se tam tudi šolajo. Z.L.: Majšperška osnovnošolska stavba je ena novejših, lepših in modernejših stavb na našem območju. Verjetno je življenje in delo v takšnem objektu neprimerno lažje in uspešnejše kot v stari zgradbi, na katero smo že skoraj vsi pozabili. Rajko Jurgec: Ja, na staro stavbo ob fotografijah in morda nostalgiji spominjajo le še asfaltno igrišče in poslikave na betonskem zidu. Vsakdo, ki je v privatnem življenju okusil selitev v nove prostore, ve, kakšni občutki so ga prevevali. Da ne bo narobe razumljeno, šole si ne lastim, pa vendar so bili občutki ob selitvi podobni tistim, ki sem jih doživljal pred slabimi dvajsetimi leti, ko smo se z družino (takrat še manj številčno) selili v ne povsem dokončano hišo. Se vedno je živ spomin na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku 17. septembra 2005 in množico ljudi od blizu in daleč, ki so želeli prisostvovati trenutku uradne otvoritve majšperške lepotice. Za uspehe pa niso dovolj le materialni pogoji, osmislijo jih ljudje, s svojimi osebnostnimi lastnostmi, odnosi, delom in pripadnostjo. Jedro našega kolektiva je dovolj močno in motivirano, da bomo zmogli premagati tudi težave, s katerimi se srečujemo. Z.L.: Začeli ste kot učitelj, sedaj pa ste že nekaj let ravnatelj osnovne šole v Majšperku. Poznate učiteljski poklic iz enega in drugega zornega kota. Je res, kot pravijo, da je najlažje na svetu biti učitelj? Rajko Jurgec: Ce je to vprašanje povezano z rekom, da je »najlažje vzgajati druge otroke«, potem je odgovor brez dvoma DA. Sicer pa so v šolstvu, podobno kot v drugih poklicih, svetli in manj svetli trenutki, žal je slednjih vedno več, kar je odraz splošnega družbenega razpoloženja. Menim tudi, da je preveč nezaupanja v stroko oz. vpletanja nestrokovne javnosti v pedagoško delo. Zaradi nestrokovnosti, včasih tudi malomarnosti posameznikov posplošitve najbrž niso upravičene. Kljub vsemu sem sam še vedno zadovoljen z izbiro poklica. Z.L.: Dotakniva se še novosti v šolstvu, ki se kar vrstijo. Katere so in katere še bodo zaznamovale osnovnošolsko izobraževanje? Rajko Jurgec: Nisem prerok, da bi si upal napovedati novosti, ki nas čakajo, izpostavil bi pa nekatere, ki so uzakonjene in nas čakajo v novem šolskem letu ali leto kasneje: organizacija tečaja slovenščine za otroke, ki so tuji državljani; obvezno izvajanje dveh tujih jezikov; izbira izbirnih predmetov bo »omejena« samo z urami (2 oz. 3), ne več po sklopih; oprostitev obiskovanja izbirnih predmetov pod določenimi pogoji (obiskovanje glasbene šole z javno veljavnim programom); možnost izvajanja fleksibilnega predmetnika; uvedba pritožbene komisije; obveznost priprave vzgojnega načrta, Z.L.: Tema, ki je v zadnjim mesecih zelo vroča, so tudi vrtci... Rajko Jurgec: Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, je obveljalo tudi ob tem. Mogoče najprej nekaj področij, ki ohranjajo doseženi standard na področju predšolske vzgoje: ohranja se normativ o številu otrok v oddelkih posameznega starostnega obdobja, sočasnost dveh strokovnih delavcev (vzgojitelja/ice in pomočni-ka/ce vzgojitelja/ice), ohranja se tudi zahtevana stopnja strokovne izobrazbe strokovnih delavcev, ... Nekatere aktualne novosti na področju predšolske vzgoje pa so: zasebni varuh predšolskih otrok, skupni register prostih mest v vrtcih v Sloveniji, za starše brezplačno varstvo za drugega in naslednje otroke, ki so istočasno v vrtcu, ... Z.L.: Katere projekte nameravate izpeljati do konca šolskega leta? Rajko Jurgec: V tem šolskem letu na šoli poteka 17 projektov na šolskem in širšem nivoju. Do konca šolskega leta načrtujemo še izvedbo projektov: Steklo skozi čas; Naravoslovna učna pot (drugi del); Šolska glasila; Moč narave; Zdravi zobje; Knjigobube; Zvezdice, zvezdice; Varno v prometu; Pretvorba sončne energije v električno; Gibanje mladih v RK; čaka pa nas še predstavitev raziskovalne naloge Učni uspeh v korelaciji z odnosom do športne vzgoje. Glede na to, da se udeležujemo različnih športnih tekmovanj in da imamo za to tudi pogoje, smo organizatorji različnih medobčinskih in regijskih tekem. Na tem mestu želim omeniti še skupna projekta šole, občine in društev oz. občinskih organov. 14. marca je bila v večnamenski šolski športni dvorani skupna prireditev šole in kulturnih društev v občini Majšperk- Pozdrav pomladi, 9. maja pa bomo skupaj z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizatorji medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu za osnovne in srednje šole. Ravnatelja OS Majšperk Rajka Jurgeca sem ulovila sredi »priprav« na majsko medobčinsko tekmovanje o prometu, ki bo marsikoga privabilo na prostor pred majšperško osnovno šolo. Verjamem, da bo zanimivo tudi na preostalih prireditvah, kijih pripravljajo učenci in učitelji OS Majšperk s podružnicama ter otroci in vzgojiteljice v Vrtcu Majšperk. Intervju je pripravila Zlatka Lampret TURIZEM ■— TD Ptujska Gora na sejmu Turizem in prosti čas Stojnica TD Ptujska Gora Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 24. in 27. januarjem potekala prireditev TIP 2008 & Festival kamping & karavaning 2008 — največji sejem pri nas, ki je združil dosedanje tri dogodke v letu: jesenski in spomladanski »Festival kamping, karavaning in prosti čas« ter »Turizem in prosti čas« (TIP). Sejem Turizem in prosti čas je skupna prireditev Gospodarskega razstavišča in UP Turistica, Visoke šole za turizem Portorož. Organizatorji so jo zgradili na bogati tradiciji prirejanja sejmov in ob podpori Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije. Naše društvo je k sodelovanju povabila Štajerska turistična zveza, ki nam je zagotovila brezplačen razstavni prostor. V štiridnevnem dogajanju so se predstavile številne turistične agencije, zdravilišča, vinogradniki, podjetja, turistična društva in drugi ponudniki turističnih storitev. Vse dni pa so na prireditvenem prostoru potekale tudi prireditve in seminarji. Naše društvo se je predstavilo v pet- ek. Z Marjano sva se zjutraj odpravili na pot. Že prejšnji dan sva si pripravili precejšnjo zalogo spominkov, vodnikov in zemljevidov iz naše pisarne, saj smo imeli urejeno promocijo in prodajo. S seboj sva vzeli tudi zelo dober kruh, ki sva ga pridno mazali z najboljšo zaseko na sejmu (takšni komatarji so namreč padali). Moja mami jo je pripravila s česnom in je bila res okusna. Dan je hitro mineval, veliko obiskovalcev je spraševalo po možnostih pohodništva, nekatere so zanimale nastanitvene zmogljivosti, veseli pa sva bili, da jih je precej naše kraje že poznalo. Cerkev pa so obiskali ali pa vsaj slišali zanjo skoraj vsi. Srečali sva tudi nekaj Ptujčanov, pa enega gospoda, ki je imel v naših krajih prvo dekle... Res, obiskovalci so bili prav simpatični. Ne morete si predstavljati, kako sproščeni in zgovorni so bili. Morda tudi zaradi obilice žlahtne kapljice, ki so jo nudili na skoraj vsaki stojnici. V hali B, kjer smo se predstavljala turistična društva, je bilo zelo živahno. Vseskozi je bilo moč slišati zvok harmonike, ljudskega petja ali kakšne predstavitve domače obrti. Ena gospa je izdelovala zobotrebce, drugi gospod je iz velikega kosa lesa klesal krasne skulpture... Zelo so me presenetili Prekmurci. Ponujali so domača zelišča in naravnega parka Gradu na Goričkem, poskusila (in kupila) sem džem iz rdeče buče ter kandirane buče, prav tako so pripra- vili žganja različnih okusov — zeliščna, okus buče... Podjetje so registrirali pod zelo preprostim in zgovornim imenom — Tikev d.0.0.. Ste že poskusili kolač z bučnimi semeni in bučnim oljem? Jaz sem ga imela priložnost ravno na sejmu. Zanimivi okusi. Zraven naše stojnice so bili člani TD Podlehnik, ki z vsemi sekcijami šteje okrog 240 članov! (za primerjavo, v našem društvu nas je 38). Člani TD Podlehnik, skupina ljudskih pevk, ljudski godci, skupina za ohranjanje šeg in navad, Orači iz Jablovca in turi- PREJ ALI SLEJ Sodnik vpraša obtoženca: “Kaj pravzaprav delate?” “To in ono!” je odgovoril obtoženec. “In kje?” “Tu in tam.” “Prav, poslal vas bom v zapor!” je jezno rekel sodnik. “In kdaj bom izpuščen iz zapora?” “Prej ali slej!” je odgovoril sodnik. stični podmladek OS Podlehnik so se na sejmu predstavili kar dvakrat. Lepo bi bilo, če bi se tudi več posameznikov raznih društev naše občine vključilo v naše turistično društvo oz. bi društva bolje sodelovala med seboj. Tako bi lahko bolj pristno predstavljali svoje kraje, navade, kulinariko in vina. Morda v razmislek. Pred nami je zelo pomembno obdobje, ko bomo imeli priložnost turistom pokazati kdo smo in kako lepo je pri nas. Leto 2010 se približuje z neverjetno hitrostjo. Potrudimo se, da se dobro pripravimo na ta svečan dogodek, povezan z mnogimi projekti. Vilma Angel TD Ptujska Gora Ponovno vas vabimo v turistično informacijsko pisarno TD Ptujska Gora z galerijo, v kateri je še vedno na ogled razstava črno-belih fotografij Haložani Stojana Kerblerja. Pisarna je odprta vsak dan: od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, ob vikendih in praznikih od 8.30 do 17. ure. RAZVEDRILO DVIGALO Policist gre na praznični oddih. Vstopi v hotel, se zglasi v recepciji, prevzame ključ od sobe in se s kovčki v rokah napoti proti dvigalu. Vrata dvigala so odprta in policist vstopi. Nato pa čaka, čaka in čaka. K dvigalu pristopi receptor in ga vpraša: “Na kaj pa čakate?” “Na ostale, vendar!” “Katere?” “No, saj tukaj piše, da je dvigalo za osem oseb!” ZA NAJMLAJŠE ŽENSKI KLEPET Me poznate? Sem celiakija. Koliko ljudi bi znalo odgovoriti na vprašanje, kaj je celiakija? Vprašanje rodi vprašanje in žal ni tistega odgovora, ki bi ga vsak bolnik rad slišal. Kot je povedal predsednik Slovenskega društva za celiakijo asistent dr. Jernej Dolinšek, dr. med., se je končalo leto, ki je bilo za SDC nedvomno eno uspešnejših. Ob rednih aktivnostih. organizacija tečajev, predavanj in rehabilitacije smo v tem letu od Mednarodnega združenja društev za celiakijo pridobili dovoljenje za uporabo znaka - »PREČRTAN ŽITNI KLAS« Uspelo nam je pripraviti ustrezni pravilnik, tako da slovenskim podjetjem že ponujamo možnost licenciranja prehranskih izdelkov brez glutena. Posebno pozornost smo v lanskem letu namenili informiranju o celiakiji in brezglutenski prehrani, ugotavljamo, da smo s pomočjo organiziranega in sistematičnega dela z mediji v slovenski javnosti uspeli dvigniti zavest o bolezni in težavah, s katerimi se srečujemo bolniki. Nazadnje smo opozorili na dejstvo, da je celiakija ena redkih bolezni, kjer lahko večino težav odpravimo s strogo brezglutensko dieto. Na drugi strani se z večjimi težavami soočamo pri osveščanju strokovne javnosti - slovenskih zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov, kjer pa prav tako počasi prebijamo led. Pričakujemo, da se bo zaradi večje osveščenosti čas od prvih simptomov do odkritja bolezni mnogih obrazov, kot tudi imenujejo celiakijo, skrajšal. Kaj pa celiakija sploh je? Celiakija je obolenje tankega črevesa. Glavna naloga tankega črevesa je prenos hranilnih snovi iz črevesa v kri. Pri celiakiji so resice sluznice tankega črevesa zaradi nekaterih beljakovin žitaric (pira, pšenica, rž, ječmen, oves) spremenjene. Škodljiva beljakovina se imenuje gluten. Pojavi se značilna ali neznačilna klinična slika bolezni. Bolezen je pogosto podedovana. S celiakijo živi približno 1 % populacije, vendar predvidevajo, da je prizadetih več, kajti večina sploh ne ve, da ima to bolezen, saj ima podobne simptome, kot so značilni tudi za druge bolezni. Najpogostejša je na Irskem, Škotskem in v skandinavskih državah. Med Indijanci in afriškimi domorodci je redka. Natančne ocene za Slovenijo zaenkrat še nimamo, vendar ocenjujejo, da se pojavlja na 1000 do 1500 živorojenih otrok. Pri nekaterih bolnikih se celiakija kaže kot driska, izguba teže, anemija, pomanjkanje hranilnih snovi (vitaminov, topnih v maščobah (A, E, D, K) in vitaminov skupine B. Pojavljajo se tudi simptomi, ki niso značilni za prebavila, kot so krči, bolečine v kosteh, oslabljene mišice, zatečeni gležnji, spremembe na koži in afte. Za celiakijo ne obstajajo zdravila, edini izhod je dieta. Iz prehrane morajo ljudje s celiakijo izločiti vse žitarice z glutenom in jih nadomestiti s tistimi, ki so absolutno brez glutena. Včasih je to velika težava, ker se bolnik s celiakijo sooča s problemom, kaj sploh jesti. Dovoljene žitarice so riž, koruza, tapioka in proso. Bolniki s celiakijo morajo biti pozorni tudi pri izbiri kave, ki lahko vsebuje ječmen, in pri pivu, viskiju, vodki in ginu, ki nastanejo s fermentacijo pšenice. Danes poznamo več pojavnih oblik celiakije: tipična celiakija se pojavlja v zgodnjem otroštvu. V klinični sliki prevladujejo dolgotrajne driske, slabo napredovanje oz. izguba telesna teže, bruhanje, napet trebušček, smrdeče in neprebavljeno blato, slabokrvnost..., ki se pojavijo po prehodu na hrano, ki vsebuje gluten. Atipična celiakija se pojavlja pogosteje pri otrocih po drugem letu starosti in pri odraslih. Prevladujejo neznačilni simptomi, kot so nespecifične abdominalne bolečine, slabo počutje, nizka rast, deformacija zobovja, osteopenija, osteoporoza, nevrološke motnje, ginekološke motnje, zaprtje, aplopecija, slabokrvnost... Najpogostejša je na Irskem, Škotskem in v skandinavskih državah. Med Indijanci in afriškimi domorodci je redka. Natančne ocene za Slovenijo zaenkrat še nimamo, vendar ocenjujejo, da se pojavlja na 1000 do 1500 živorojenih otrok. Dokler se bolnik s celiakijo prehranjuje z brezglutenskimi živili in nima nobenih težav, se ga obravnava kot zdravega. Zaenkrat pa žal ni nobene možnosti, da bi se celiakija dokončno pozdravila. Vrnimo se v realni svet. Koliko trgovcev, gostinskih obratov, šol z lastno prehrano ti lahko zagotovi, da je njihova prehrana res varna, da v njej ni tega smrtonosnega »glutena"? Da bi se ravno te ustanove, vključno z bolnišnicami, seznanile z neupoštevanjem te krute brezglutenske diete in z vsemi njenimi posledicami, smo v Mariboru organizirali 21. kongres Evropskega združenja društev za celiakijo (AOECS), a nismo bili uspešni. Na kongresu se nas je zbralo kakšnih 20, manj od, recimo, številčne finske delegacije in celo manj od strokovnjakov iz ZDA. Ali je celiakija res tako nepomembna ali pa slovenski strokovnjaki vedo toliko več od preostalih svetovnih strokovnjakov? Zato bi morali tudi gostinci veliko več vedeti o tej bolezni, ne le to, da bolnik ne sme jesti kruha. To ni dovolj, vendar se nihče ne vpraša, kaj boš ( medtem gost zaupa tvoji hrani) svojemu gostu storil z žličko moke. Vsak gostinec se bo moral poučiti o celiakiji, imeti na zalogi vsaj malo brezglutenske moke, iz katere se da pripraviti zakuha za juho, moral si bo pridobiti zaupanje teh bolnikov, kajti teh je iz dneva v dan več. Poleg izkupička bo gostinec moral upoštevati tudi »HACCP«. Ceno neznanja in brezbrižnosti ljudi, žal, plačujemo bolniki - predvsem odrasli. Mira Trifunac in Zlatka Lampret IN MEMORIUM Ko odide človek, ki ti je ljub in ima v tvojem srcu posebno mesto, ti je težko in hudo. Kar verjeti ne morem, da ne bom imela več priložnosti klepetati z gospodom Cirilom — o gasilstvu, delu v društvu upokojencev, aktualnem dogajanju v Majšperku in drugje, o življenju... Z njim so se pogovarjali mnogi novinarji, tudi sama sem imela priložnost, o njem in njegovem delu napisati nekaj člankov. Tako prisrčno je znal reči: »Jaz ti bom to povedal po svoje, vi, novinarji, to znate napisati tako, da bo prav!« In sva se pogovarjala. Pripovedoval je o gasilskih tekmovanjih, takšnih in drugačnih sodniških odločitvah, o njegovem službovanju, zgodah in nezgodah z rešilnim avtomobilom. Čas je v njegovi družbi vse prehitro minil. Spominjam se razstave njegovih priznanj, daril, pokalov. Ko takole gledaš sobo, natrpano z odlikovanji, te prevzame občudovanje, navdušenje in strahospoštovanje. In ko Ciril Murko Ciril Murko ob prejemu Kipca je dobil najvišje slovensko priznanje za civilno zaščito, sem bila vesela in ponosna, ker ga poznam. V časopisu je bilo zapisanih le nekaj dejstev, da je med drugim bil poveljnik in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk, podpredsednik Gasilske zveze Majšperk, poveljnik Gasilskega centra, regijski gasilski poveljnik za Podravje, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije ter član predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije. Kot član štaba Civilne zaščite nekdanje občine Ptuj je leta 1989 odigral pomembno vlogo pri sanaciji po neurju v Halozah, kot vodja enot Podravske regije pa pri sanaciji Celja in okolice zaradi poplav. Za dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je prejel številna odlikovanja, priznanja in diplome ter srebrni in zlati znak Civilne zaščite, ob svetovnem dnevu Civilne zaščite 1.3.2005 pa še kipec, najvišje slovensko odlikovanje Civilne zaščite. Kljub vsem priznanjem je ostal gospod Ciril preprost človek s smislom za humor. Zelo rad je spregovoril o družini, otrocih in vnukih... Iz njega je vela ljubezen do življenja, do dela. Brez dela pač ni mogel in želel biti, z njim je osmislil svoje življenje. Majšperk brez njega ne bo več to, kar je bil. Bil je zagnan, sposoben, neustrašen in usmerjen v prihodnost. Zaradi vsega, kar je bil, bo tudi v prihodnje marsikomu vzor in spodbuda pri delu. Zlatka Lampret Človeka smrt požanje, rlnvpstDfl yip ZAHVALA OB IZGUBI Naprej z njim, NAŠEGA DRAGEGA kar je storil zanje, CIRILA MURKA živelo bo vselej. F. Prešeren Vsako slovo je težko, najtežje pa je zadnje slovo od tistih, ki smo jih imeli radi, ki so bili vse življenje ali del življenja z nami. Nekateri se ob grobu poslavljajo od dragih pokojnikov s kratkim govorom, z molkom, s solzami, z rožami. Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino, ki jo čutimo ob poslavljanju od dragega pokojnika. Nekje globoko v sebi čutimo, da je njegov duh tik ob nas, da nas vidi, sliši, da čuti našo bolečino in da se tudi on z bolečino poslavlja od nas. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tako velikem številu ter se poslovili od njega z ljubeznijo in s spoštovanjem. Njegovi naj dražji OBVESTILA IZ UREDNIŠTVA MAJŠPERČANA Naslednja številka Majšperčana bo izšla v mesecu juniju, zato vas obveščamo, da bomo članke za objavo v Majšperčanu sprejemali do 5.6.2008 na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.arnes.si oz. na Občini Majšperk. Če besedilu dodajate digitalne fotografije, jih priložite posebej, minimalna velikost je 1500x1000 pikslov (250dpi), zapise v elektronski obliki pa shranjujte v standardnih formatih. Hkrati vas obveščamo, da je v Majšperčanu možno objaviti komercialni oglas, ki je plačljiv (objava se plača na sedežu Občine Majšperk). OBVESTILO REGO Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: dragomir.murko@urszr.si. VELIKONOČNA RAZSTAVA NA PTUJSKI GORI Društvo žena Tisa Ptujska Gora se je v februarju in marcu intenzivno pripravljalo na praznovanje velike noči. Članice so priredile več različnih delavnic, na katerih so izdelovale voščilnice, pisanice, rože iz papirja, prtičke in drugo velikonočno okrasje. Izdelke, ki so nastali, ter druge velikonočne dobrote si lahko ogledate v prostorih turistično-informacijske pisarne TD Ptujska Gora, in sicer: - na cvetno nedeljo, 16. marca 2008, od 9.00 do 16.00, - od velike sobote do velikonočnega ponedeljka, torej od 22. do 24. marca 2008, od 9.00 do 16.00. Vabljeni! Društvo žena Tisa Ptujska Gora VABILO Planinsko društvo Majšperk vabi vse planince na tridnevni izlet na Mali Lošinj, in sicer od 4. do 6. 4. 2008. Program: 1. dan — odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah iz Majšperka in prihod na Mali Lošinj okrog 900h. Nato pohod po poteh otoka. Zvečer namestitev v hotelu, dobrodošlica in večerja. Nočitev. 2. dan - po zajtrku odhod z ladjico na otok Susak ali Ilovik. Ogled otoka, kosilo na ladjici (fisch piknik), popoldan povratek z ladjico nazaj. Večerja v hotelu. Nočitev. 3. dan - po zajtrku odhod proti Cresu, kjer si bomo po dogovoru ogledali katero od zanimivih točk. Popoldan povratek proti domu. Cena: 100 € /osebo (2x polpenzion, izlet z ladjico, kosilo, takse, prijavnina) + 30-35 € (avtobus) Prijave: najkasneje do srede, 19. 3. 08, pri: - Miran Smolej - 041-486-223; 02/ 794-56-31 - Marjan Planinc - 051-421-323: 02/794-43-81 Vse planince in pohodnike vabimo tudi na velikonočni izlet po poteh okrog Vinske gore in vzpon na goro Oljko, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24.03.2008. Odhod: ob 7.00 pred OŠ Majšperk Prevoz: avtobus v primeru dovolj prijav Oprema: pohodniška, palice, oblačila Hrana in pijača: nahrbtnik Prijave: najkasneje do srede, 19.3.08, pri: - Miran Smolej - 041-486-223; 02/ 794-56-31 - Marjan Planinc - 051-421-323: 02/794-43-81 Vabljeni! OBVESTILO |H triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV TUDI V OBČINI MAJŠPERK Sklenitev vseh vrst zavarovanj: avtomobilsko, premoženjsko, osebno, zdravstveno,_ NON STOP 24 UR NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 031 519 991 Dragan Lorber, zavarovalni zastopnik Zavarovalnice Triglav KPD STOPERCE organizira 30. marca, ob 15.00 uri v Domu krajanov dobrodelni koncert. Sredstva od pobrane vstopnine bodo v celoti namenjena za izdajo knjige o Stopercah, zato vabljeni v čim večjem številu. Vabljeni ■ L _ Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani Občine Majšperk, velika noč je tisti čas v letu, ko se v naravi začne pre-bujati življenje in sonce dokončno prežene zimski mraz. Želimo Vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Občinski Odbor SLS Majšperk Likovniki uspešni na javni dražbi v Slovenski Bistrici V začetku meseca marca, 7.3.2008, v tednu boja proti raku, so se člani likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk v gradu v Slovenski Bistrici udeležili javne dražbe likovnih del slikarjev iz Slovenske Bistrice in celotne Slovenije. Licitacija je bila humanitarnega značaja, in sicer so slikarji zbirali denarna sredstva za nakup ultrazvočne naprave za Zdravstveni dom v Slovenski Bistrici. Javne dražbe se je udeležilo 33 udeležencev, ki je na ogled in licitacijo postavilo približno 50 slik. Prodanih je bilo okrog 30 slikarskih del, izmed vseh slikarjev pa so se najbolje odrezali prav majšperški likovniki, ki so prodali vse razen ene slike, v skupni vrednosti približno 3000 €. Svoja dela so na ogled in licitacijo postavili Jožica Slamberger, Majda Kropf, Metka Tadič, Igor Dacinger, Miran Cafuta, Zvonko Mesarič, Drago Kopše in Branko Gajšt. Najvišjo prodajno vrednost sta dosegli sliki Igorja Dacingerja in Branka Gajšta, in sicer 580 in 500 €. Majšperškim likovnim ustvarjalcem gre vsa zahvala in čestitke za sodelovanje na tovrstnih prireditvah. Nenazadnje pa je to potrditev, da v likovni sekciji dobro in uspešno delajo. Se vedno velja povabilo v Galerijo DPD Svoboda Majšperk na ogled razstavljenih del, in sicer vsako nedeljo med 9. in 12. uro. Vabljeni! Zlatka Lampret III. MEDNARODNI MARIJAFES I 2008 Cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori, v soboto, 17. maja ob 17. uri. Lepo vabljeni PUSTOVANJE V NASI OBČINI Pust, pust, krivih ust! Nasmejan, norčav in masten okrog ust. Pustna nedelja je v našo občino privabila številne gledalce, ki so si ogledali povorko. Ta je letos štela okrog 500 nastopajočih mask. Pustna povorka je bila to leto nekoliko drugačna. Združila je otroke vrtca, podružničnih šol Ptujske Gore in Stoperc ter centralne šole, pridružili pa so se jim tudi člani društev celotne občine Majšperk. Priprave so se začele že v januarju. V šolah in vrtcu smo izvedli tehnični dan, kjer so si otroci s pomočjo staršev izdelali maske, s katerimi in v katerih so se predstavili v nedeljo, 3.2.2008, na tradicionalni povorki z Brega do Majšperka. Vsi namaskirani smo se zbrali na Bregu , od koder smose v spremstvu gasilcev podali do osnovne šole, kjer je ob glasbenem sporedu sledila predstavitev skupin, ki jo je vodila Zlatka Lampret. V mimohodu so se predstavili Smrkci, Travnik, Gosenica, Nočno nebo, Princi in princese, Slikarji, Čarovniki, Gostija, Pogrebci, Politiki, Duhi, Ruse in druge posamezne maske. Sledila je predstavitev odraslih skupin: Žanjice, Cvetlice, Čebelja družina, Otroci cvetja, Kuharice, Mlatiči in še druge motorizirane skupine. Povorko so s svojim plesom zaključili kurenti iz Pobrežja pri Vidmu, ki so že vrsto let naši gostje. Po predstavitvi smo se zbrali v gasilskem domu, kjer nas je čakala malica in prijetna glasba. Z bonboni so nas obdarili majšperški upokojenci, kmečke žene in vino- gradniki pa so z domačimi dobrotami in pristno haloško kapljico pogostili številne obiskovalce. Tudi letos so bile najbolj izvirne maske nagrajene. Za to je poskrbela komisija, ki je imela zelo težko delo, saj so bile vse skupine zelo lepe. Člani komisije so se odločili, da prejmejo tretjo nagrado Smrkci iz vrtca, drugo nagrado so si prislužili Pogrebci — učenci 7. a razreda, prve nagrade pa so se veselili Gosenice — učenci podružnične šole Ptujska Gora. Nagrajene so bile tudi odrasle skupine. Najbolj izvirne so bile Žanjice društva žena Tisa s Ptujske Gore, drugo mesto je pripadlo Cvetlicam društva DPD Svoboda Majšperk, tretje mesto pa so si razdelile preostale odrasle skupine. Komisija je namreč odločila, da so skupine Čebelja družina PGD Majšperk, Otroci cvetja KUD Majšperk, Kuharice Društva gospodinj Stoperce in Mlatiči TD Naraplje tako originalne, da si vse zaslužijo tretjo nagrado. Preostalim odraslim maskam je komisija podelila tolažilno nagrado. Hvala vsem, ki ste sodelovali na letošnji pustni povorki in ste kakor koli pomagali pri njeni izvedbi. Veseli smo, da so se povabilu na pustni sprevod odzvali tudi krajani Ptujske Gore, Stoperc in Narapelj. Upamo, da se bomo v podobni zasedbi srečali in veselili spet prihodnje leto. Posebej pa bi se rada zahvalila krajanom Majšperka, da so z okrasitvijo oken in balkonov pripomogli k pristnemu pustnemu razpoloženju. Slednje si želimo tudi ob prihodnjih pustnih povorkah. Danica Pompe k jFfl ^^5» \ j| Ulf r v * IB BILI s no PUSTNE ŠEME V šoli smo se pogovarjali, kaj se bomo našemili. Učiteljica je rekla, da bomo travnik. Vsi smo se strinjali. Starši so mi pomagali pri pripravi mask. V nedeljo smo imeli pustno povorko. Na povorki smo bili: smrkci, čarovnice, travniki in drugi. Povorko smo zaključili pri gasilskem domu. Maske so zaplesale. Počasi smo se odpravili domov. Mojca Ahec, 3.a OS Majšperk V nedeljo je bila pri nas v Majšperku pustna povorka. S sošolci in učiteljico Jelko smo se dobili na Bregu. Bili smo veliki cvetoči travnik. V povorki od Brega do Majšperka je bilo zelo veselo, pa tudi pred gasilskim domom, kjer smo plesali, jedli krofe in pili sok. Niko Bogovič, 3.a OŠ Majšperk