Jtiv. IM
tf f rstu, v torek 17. jssnlla 1919
letnik XLIV
Izhaja vsak dan, ud: cb nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica »v. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefianktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na ir.esec L 3 —, pol leta L 18 — In celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotluk. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stal; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, ogia3i denarnih zavodov trt m po 80 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajala v Trstu, uL sv. frauciika A» 2<X
Mirovna Konferenco.
Delo četvorice.
PARIZ, 15. Svet četvorice nadaljuje s proučevanjem mirovnih pogojev z Avstrijo in se bo bavil z odgovorom, ki ga bo treba dati Avstriji.
Ponovna razprava o reškem vprašaniu.
PARIZ, 15. Kakor poročata »JournaJ« in »Action Francaise,« je svet petorice zopet začel razpravljati o reškem vprašanju. Jo-urnals meni, da Tar-dicu-Houseov kompromisni predlog vkljub i>oso-tclasju v zadnjem času utiša jadransko nevihto.
SPORAZUM NEMOGOČ?
PARIZ, 15. »Matin« komentira Orlandov odhod tako-le: Nič ne zadržuje Orlanda v Parizu in vse ga kliče v Italijo. Zbornica se sestane 19 t. m. Orlando namerava poročati parlamentu, v tajnem sestanku, o delovanju na konferenci.
Neuspeh italijanskih zahtev bo dal povod neposredni diskusiji, katero list smatra nevarno za ministrstvo.
»Matin< pripisuje Orlandov odhod vojaški situaciji na koroški fronti. Z druge strani, trdi »-Matin«, nima svet četvorice sedaj na dnevnem redu temeljnih vprašanj, pa lahko Orlando odide. Vsak sporazum ▼ ji- Iranskem vprašanju je nemogoč. Housejev in Tardieujev kompromis je baje, kakor trdi »Matin- odobren od Wilsona, a zavrnen od Jugoslovanov.
Nemčija ▼ pričakovanju mirovnih pogojev.
CURIH, 15. Položaj se v Nemčiji v teh zadnjih dneh ni izpremenil. Zdi se, da si ne delajo nikakšnih iluzij o zboljšanju ententnih mirovnih pogojev. Nemška vlada se drži še vedno svojega stališča, kakor se vidi po službenih in polslužbenih vesteh, ki jih razširja.
Poluslužbeno se naznanja, da se bo deiega-oacija podala v Weimar, čim dobi ententnl odgovor. V Weimarju se bo vršila prva diskusija z mirovno komisijo, vršile se bodo kabinetne seje, razpravljanja z načelniki raznih oddelkov narodne skupščine in končno velika seja skupščine same.
Službeno se poroča, da, če bi se vse te seje ne mogle dokončati v določenemu roku, da se bo moralo prositi entento za nekoliko dni podaljšanja.
Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: »Pogodba se lahko sprejme, samo če nemškemu narodu oetane mogočnost da živi in da dela in če ne bomo prisiljeni da se odrečemo čisto nemških prebivalcev ter bodo finančni pogoji takšni, da omogočičjo izvršitev obvez, ki jih Nemčija prevzame nasproti enten-ti Nemška vlada se bo upirala do zadnjega časa mirovni pogodbi, če se ne temeljito iz-premeni.«
Z druge strani grozi Nemčiji tudi vojaška ne .arnost s poljske strani. — »Journal de Ge-neve piše o nemških vojaških pripravah okoli spornega ozemlja. V Nemčiji so v skrbeh vadi protirevolucijonarnega in monarhičnega gibanja v teh krajih.
Na vsak način je dobro, če se položaj pro učuje. Radi madžarskih dogodkov postaja poljsko delovanje še važnejše, pravi list Polj-3k a. i£ra sedaj važno ulogo na vzhodu, ki ga hr;.ni proti boljševiški invaziji, ne samo na j- „fu, temveč tudi na severu, kjer nosijo fc^Ijševiki in Litvinci, ki so pod vodstvom nemških častnikov, uniformo bivše pruske vojske t.-r postajajo nevarni. Nemci, ki so v zadnjem i :su zbirali na poljski fronti velike sile in se i. zali agresivne, so sedaj mirnejši. Ce bi bili Nemci okoli 25. majnika začeli z ofenzivo, bi b-li imeli več upa na uspeh, ker je Poljska imela večji del svoje vojske na boljševiški in ukrajinski fronti. Uspehi v Galiciji in Romuniji so dovolili prevoz čet na nemško fronto, kjer
sedaj nahajajo izvrstne poljske divizije.
Pristaši zavrnitve podpisa miru postajajo v političnih krogih vedno številnejši in močnejši. Tej situaciji je morda veliko pripomogel tudi nemir, ki se zdi, da vlada v ententnih drla% ah. Zdi se, da se toliko v Parizu, kolikor v Berolinu želi da se doseže sporazum.
Čeravno je položaj še vedno nejasen, vendar ,3o še vzroki, ki upravičujejo up, da se izogne skrajnim rešitvam. Če bi se pa Nemčija vendar odločila, da ne podpiše mirovne pogodbe, ker smatra da so koncesije premajhne, bo ves up nemške diplomacije slonel na eni sami točki: da namreč nastane v kratkem času v ententnih iržavah taka reakcija, ki bi prisilila sedanje in nove sovražne vlade na večje konccsije. Vpo-šieva se tudi možnost novih presenečenj radi kaotičnega položaja, v kateremu se nahaja Evropa. Dnevno prihajajo vesti od poljske
meje o nevarni negotovosti, ki tam vlada. Govori se zopet o predstoječih komunističnih neredih na Dunaju in v Berolinu.
Odgovor na Rennerjevo noto.
PARIZ, 15. Svet četvorice bo jutri razpravljal o odgovoru na Rennerjevo noto. Ta nota, ki jo je celotno priobčil »Temps«, protestira proti priklopitvi avstrijskega prebivalstva k, novim državam, proti razkosanju južnega Tirola ter dokazuje, da bi pomankanje sirovin pomenilo gospodarsko propast Nemške Avstrije.
Bolgarska za ureditev balkanskega vprašanja
z ljudskim glasovanjem.
PARLZ, 16. Iz bolgarskega vira se poroča, da je bolgarska \'lada z noto, datirano 29. ir.ajnaika t 1., ki jo je poslala mirovni konferenci, predlagala, da naj se v švrho rešitve balkanskih teritorijalnih vprašanj izvede ljudsko glasovanje, ki je edino pravo sredstvo za izvedbo narodnostnega načela in načela samoodločbe.
Protiprediogl Nemške Avstrije.
PARIZ, 15. Protiprediogi Nemške Avstrije so še v teku in se utegnejo izročiti v ponedeljek.
Kritična karakteristika.
Včerajšnji »Lavoratore- piše:
Ali je še vredno, da bi se bavili z grdo burko mirovne konference v Parizu? Nikdo nam ne veruje več, vsi imajo že polne žepe. Četvorica je izčrpljena. Wilson, že sit neuspehov, že komaj pričakuje konca, da se povrne v A-meriko. Tudi Lloyd George bi bil nad vse zadovoljen, če bi mogel povezati culico in se povrniti v svoj zakajeni London: v Parizu ni več dobička zanj. Prišle pa so — če se ne motimo — razne deputacije iz Egipta, iz Indije, Irske, ki bi jih angleški ministrski predsednik najraje poslal.... v tiste dežele. Da niti ne govorimo o najbolj nesrečnem Orlandu, ki je odšel v Rim, da si naroči politično... krsto. Edini, ki še upa, ali, ki se dela, kakor da še veruje — v konferenco, je Clemenceau. Stari demagog čuti, da se bliža dan, ko ga njegovo ljudstvo pozove na račune. Ta dobri narod francoski je prenašal vse žrtve in vso nesrečo vojne, a sedaj — ko so ga skozi 6 mesecev pasli z na-dami in obljubami — začenja odpirati oči. Vidi že propad, ki je padel vanj. Začenja se zavedati, da resnični sovražniki so tisti, ki nočejo aplicirati zakona o 8urnem deln, ki odrekajo pomiloščenje; ki hočejo vzdržati vojsko v vojnem stanju vse dotlej, dokler Nemci pe poplačajo.
fn reško vprašanje? Spominjamo: pred štiri najstimi dnevi se je zdelo, da je prišlo do sporazuma. Mesto tega pa smo danes tam, kjer smo začeli: italijanska delegacija zahteva popolno izvedbo londonskega pakta. Po Šestih mesecih razprav ni slaba ta. In dejstvo je, da so zadnji predlog Wilsonov v ganljivem soglasju odklonile Italija in Jugoslovani. Sedaj je reški >narodni svet« sklenil ustanoviti reško vojsko in izdati zakladne bone za 100 milijonov lir. Drugi del programa je lahko uresničiti. Saj je na Reki več tiskarn. Kar se tiče prvega« si je nadel nalogo Sem Benelli. Videl je, da se je na Ogrskem posrečilo kovinarskemu delavcu; morda se posreči tudi ua Reki — pesniku.
>>Lavoratorec že vidi stvari, ki pridejo. Kapitalisti, industrijalci stari senatorji se stisnejo okolo ministra za notranje stvari in mu bodo priporočali ^železno peste v notranji politiki. Nacijonalisti in vojeviteži mu odpuste na to tudi krivdo, da ni bil dorasel vnanji politiki. Red bo ohranjen, ali nekaj izpremembe bo vendar.
Iz Jugoslavije.
Italijanske čete na Koroškem.
RIM, 16. K vesti agencije Štefani, da so italijanske čete zasedle železnico Belljak-Št. Vid ob Glini, pripominja Sonninov *I1 Gior-nale d'Italia«: »Naše prodiranje v ozemlju Beljak-št. Vid je v zvezi z zadnjimi jugoslovanskimi napadi v celovškem okolišu. Kakor je znano, so jugoslovanske in srbske čete — (cenzurirano) — napadle brez povoda(?) čete Nemške Avstrije v namen, da bi se polastile važnega železniškega križišča, Celovca. Pripomniti je, da je iz tega okraja, dasiravno je prebivalstvo v pretežni večini nemško — (cenzura) — Wilson, da bi napravil uslugo svojim ljubljenim prijateljem v Ljubljani in Zagrebu — (cenzura) — hotel narediti začasno nevtralno ozemlje, v katerem naj bi bilo prebivalstvo z ljudskim glasovanjem odločilo svojo u-sodo. Da bi se pa doseglo, da bi izid ljudskega glasovanja ne bil nasproten Jugoslovanom, so si Jugoslovani, izrabljajoč popustljivo strpljivost zaveznikov, mislili presvojiti s silo sporno ozemlje, da bi tamkaj pripravili vse potreb-
PODLISTEK
Rose Mery. (18
Ivo Vojnovič. — Prevedel M. C—Č.
Rose Mery, lepa, čarobna kot Venera, o-^rta na rame nekega mladega tujega častnika, je prihajala kakor da plava na perotih valččka po mramorni dvorani. Isti sveži obraz, iste vlažne, s črnimi trepalnicami zastrte oči, ali vse to še omamneje, še zanosneje. Vrat, ramena, prsi, vse se je belilo kot alabaster, a roka, nekoliko privzdignena, se je zdela kakor da je ukradena Medicejski boginji. Ko sveženj bele pene se je ovijala okolo nje sijajna uprava iz belega brokata, posuta z briljantnim! kapljami. Na belih prsih so trepetale sveže rože na vejicah iz dragulj. Omamno glavo ji je dičil dladem, dostojen cesarice ... Šla je poleg njega ^oveznenlh oči, smehljala s ekot Terpsihora Canove. Dolga svilena vlečka se je dotaknila njegovih nog kot pljusek morja neme skaline, in oddaljila se je, ne videč nikogar, ne da bi tula iepet občudovanja, ki jo je spremljalo, ko /e Sla mimo.
Pridušenim glasom in suheha grla je vprašal Marko nekega dekoriranega starega ruskega generala, ki je poleg njega v zakotku gledal sijajni sprevod:
Kdo je tista tam —--prva---?
Starec je pomižikal in pogledal v daljavo, kamor se je oddaljila divna plesalka.
Ah... je pomrmral stari vojak, napenii prsa, na katerih so blesteli zlati nakiti.
Ali, dragi grof!... Saj je to ona, o kateri govori ves Pariz ... glasovita ruska boljarka — kneginja Sofija Ivanova ...
Kneginjai... je dahnil mladenič kot v snu.
Ali niste videli njenih konj... je nadaljeval starec ... Šestero orlov — črnih kot pekel... Včeraj jih je gonila sama na malih srebrnih saneh. — Nečuvena žena! — Prepotovala je vso Evropo — vedno samal — A veste, zakaj?
Zakaj?
Ha! ha! ha! — se je zasmejal starec. — Včeraj je pripovedovala vojvodinji Laroche fou-cald: da bi našla moža! — Zamislila si je neki ideal romantičnosti in viteštva, ki ga ni mogla najti nikjer na svetu. Pretvarjala se je, igrala je pustolovko, komedijantico ... vse in vsega« brez maske, brez fraz. — Pomislite: nekje —
no za > svobodno« izvedbo pravice tamošnjega prebivalstva do samoodločbe.
Razlogi, vsled katerih hočejo — (cenzura) — Jugoslovani odtrgati od Nemške Avstrije to ozemlje, izvirajo iz želje, da bi mogli nadzirati vse zveze Trsta z zaledjem, da bi tako zadeli tržaško trgovino in morda tako napravili naš gospodarski položaj na onostranskem bregu Adrije nevzdržen.
Trst ima dve zvezi z zaledjem: prva je južna železnica, ki vodi na Dunaj preko Kranjske, ki je, kakor znano pri s oje na Jugoslaviji. To zvezo bo mogla tržaška trgovina uporabljati le tedaj, če bodo hoteli dovoliti naši dragi prijatelji v Ljubljani.
Druga zveza je takoimenovana prekoalpska železnica, ki vodi ravno preko Beljaka in oziroma Celovca ter Št. Vida. Celovec so že zasedli Jugoslovani in je torej ta odcepek te važne železniške proge že pod njihovim nadzor« s tvom. Da se prepreči, da bi prav vse zveze Trsta z zaledjem padle v roke jugoslovanske kanalje, je naše vrhovno poveljnUtvo zauka-zalo prodiranje naših čet v beljaskem in šentviškim okolišu, kamor so najbrž hotele prodreti jugoslovanske čete.«
Obnovljena jugoslovanska agitacija ▼ svrho vplivanja m konferenco.
Pod tem naslovom prinaša milanski »Scco-lo= z dne 13. junija daljše poročilo z Reke.
Na Wilsonovem trgu v Zagrebu se je vršil prejšnjega ponedeljka velikanski shod, ki so se ga udeležili tudi Sokoli v kroju. Dijaki so nosili napise, nanašajoče se na Jadransko vprašanje, pozdravljajoče preporojeno Rusijo, češko-slovaško-ju-goslovansko bratstvo, poljske brate, Anglijo in Ameriko. Predsedoval je zagrebški župan. Glavni govornik je bil dr. Hinkovič, ki je bil dolgo Časa v inozemstvu, ter je razvijal živo propagando v Italiji, Parizu, Londonu in v A-meriki Jugoslaviji v prilog. Srdito je napadal tudi caristično Rusijo.
^ Nato je poiočal Trumbič o svojem delovanju v Ameriki. Potisniti da so hoče narode na Balkanu v gospodarsko sužnost, ki pomenja tudi politično suž-nost. Hinković je naglašal, da Jugoslovani pričakujejo vse le od Amerike.
Po raznih govornikih je hotel govoriti tudi dr. Horvat, bivši frankovec, ali množica mu ni dopustila. Hotel je protestirati proti propagandi, ki se tira po svetu v imenu fanečke stranke Italiji v prilog.
Neki češki poročnik — pohabljenec je naglašal solidarnost Čehov z Jugoslovani. Sprejeta je bila zelo ojstra resolucija tudi proti vmesni reški državi z enim delom hrvatske Istre. Resolucija proslavlja vnovič Wi!sonov evangelij.
Hrvatski listi poročajo, da so se tudi po raznih drugih krajih kraliestva vršili taki shodi.
zdi se mi, da na Dunaju — je dotirala svojo u-metnost tako daleč, da bi jo bili kmalu zaprli
kot žepno tatico____! Oh, prijatelj moji Divna
žena! — — Rusiflja! — Oh, ruska žena! ruska
žena____je začel klepetavi starec tudi hrščati,
gledaje divno sliko, kot ruski seljak pozlačene podobe.
A... je-li našla? — i« vprašal Marko naslonjen ob steno.
Kaj? moža je-li? — je odgovoril general... Naravno... nekega bolehnega, jetičnega Francoza, ki je okrevaL Dokler je bolehal, ga je ljubila... sedaj pa ga je... tožila ta ločitev. Oh! Ta žena! A veste, pod kakim imenom je ta ženski Dijogen klomotaril po svetu?
Vem J je rekel Marko, pozabi vSi, kje da je: Rose Merjrf
Starec ga je pogledal začudeno in razširil usta — — —
Osem dni pozneje se j« vračal Murko v svojo domovino, da so ▼ bližini morja izleći od svoje »kronične mpiiMtiOitU —• kakor je on sam označal svojo zgodbo.
(Konec.)
IZ ITALIJE.
Socialistična parlamentarna skupina.
RIM, 15. Skupina je sklicana v Rim za dan 17. 'junija. Parlamentarna kampanja, ki Jo zaprične skupina z otvoritvijo parlamenta, zahteva, da so vsi socijalistični poslanci navzoči v Rimu.
GioHtti hi vojaška zarota v Italiji.
RIM, 15. (Po »Eri Nuovi«) Razširja se prepričanje, da se mora objava vesta o domnevni vojaški zaroti, v katero da so brli zapleteni general Giar-dino, D'Annaunzio, posl. Federzoni, Mu-solinl in drugi in ji je bil namen, da bi se zrušilo sedanje ministrstvo, pripsovati Nittijevkn in Giolittiievim pristašem, katerih spletkarska igra je sedaj jasna.
Orlando v Rimu.
RIM, 15. (Po >Eri Nuovi«.) Ministrski predsednik Orlando je, da bi se izognil vsakaterim demonstracijam prijateljskim in nasprotuišk-im, dospel včeraj ob 3 namesto ob 11*40. Sprejeli so ga na železniški postaji vsi ministri, izvzemši Meda in Ciuftefija. V nasprotju z govorčenje-m, ki se je raz-našaio, je bil ministrski predsednik aajboljše volje. Ko je prejel od ministrskega podpredsednika Co-losina obširno poročilo >glede notranjega položaja, ki se je z*ek> poboljšal, ker se je v Napoiju, Qe-nevi, Milanu in Torinu zopet začelo delati in je delovna zbornica v Speziji odklonila vsako odgovornost za dogodke, ki se pripisujejo poulični dru-hali, je ministrski predsednik takj odšel h k-ralftt. Pričelo se je mrzlično delo političnih razgovor.
Ministrskemu predsedniku Orlando se pripisuje trdni namen, da se z odločnimi ukrepi zoperstavi morebitnim agitacijam, izvirajočimi zlasti iz posebnih političnih raziogov in nanašajočim se na javne uslužbence.
Do včeraj je bilo že veliko poslancev vprašanih kot govornikov v razpravi o vladni izjavi. Pričakujejo <se burne razprave. V včerajšnjem ministrskem svetu so bili ministri po razsežnem Orlando-vem poročilu o pariški konferenci zadovoljni, ker bo Italija, kakor se pravi, znala udejstviti svoje svete pravice.
V nadaljnem ministrskem svetu, ki se je vršil danes," se je razpravljalo o vprašanHh notranje politike.
Tržaški »Lavoratore« pa pripominja k prihodu italijanskega ministrskega predsednika v Rimu naslednje:
Orlando je dospel v Rim. Gotovo žalostna pot. Prejšnje njegovo potovanje iz Pariza v Rim (ko so italijanski odposlanci zapustili mirovno konferenco; prip. ured.) }e bil pravcati triurni: zastave, fanfare, Jzprevodl, govori na vsaki postati Tokrat pa molk. Malo pozdravov prav maloštevilnih najbližji* prijateljev v Rimu. Prejšnjikrat je prišel Orlando v Rim, da bi vprašal de žeto o stvari Reke. Mnogim se je zdela ta poteza ihmaška. Zapustil je Pariz s protestom: »da se ne vrne v Pta-riz, dokler ItaHja ce dobi Reke ter Zadra In Šibenika. Toda le malo dni pozneje se }© Orlando vračal v Pariš velo pobit, brez pozdravov, brez £aafiar, brca izvoSeaia zastav. Predložiti le bilo
treba načrt za zadušitev Nemčije. Orlando ni smel mankati pri tej cerimoniji. Orlando tudi v resnici ni mankaL Toda Reka? Še nič. Za Reko se ve danes, da so se pričela neposredna pogajanja & Jugoslovani, da se je celo prišlo do odločilnih sklepov, potem rpa so bili italijanski odposlanci pozvani, da naj pretrgajo pogajanja!____ Zakaj?
Nato je prišel Tardieujev načrt, ki je bil neugodnejši za Italijo kot pa načrt, kakor se je sestavil tekom neposrednih pogajanj z Jugoslovani. Toda izjalovil se je tudi Tardieujev načrt. Sedaj je reško vprašanje splavalo med velike kleči, kjer je premetavajo valovi protislovij, nezanosljivostf, predsodkov, in nezavisti!
Orlando čuti končno, da je poleg Reke tudi Italija: sKši hrup. Nekateri ministri hočejo oditi, ostajajo pa agitacija proti draginji živM. splošne in delite stavke (2 vrsti zaplenjeni).
Orlando naleti v R.imu na vse mogoče težave. Pravi, -da prouči položaj, toda ne upamo se verjeti, da bi znal presoditi njegovo resnost. Veliki možje parlamentarne buržoazije so navajeni, da presojajo politični položaj samo po parlamentarnih skupinah in člankih v časopisj'fl. Vse drugo ne velja za nje n-ič. Množico in posledice gibanj množice poznajo samo po 'poročilih glavnega ravnateljstva varnostne oblasti. Predviaevamo že, kaj pride. Kapitalisti, industrijalci, >starci v senatu se strnejo sedaj okoU ministra za notranje stvari in ga napotijo, -da bi imel še tršo pest v notronji po-Htiki. Nacijonalisti, vojni kričačt mu odrpuste potem tudi krivdo, da ni bil tak (glede zunanje politike.
Red se torej reši, toda to ne pomenja, da bo već jesti in da bi se i-zpremefrilo kaj.
Današnji listi pišejo vsi eno. <da no bo parlamentarne krize. Včeraj so govorili drugače. Vlada pač pravočasno zamaši kako luknjo: da ne stopi pred parlament s praznimi rokami. Stopiti rpred zbornico brez ministra za prehrano, bi biio nekoliko premalo, »dasiravno je zbornica pripravljena prebaviti vse. Imeli bomo torej ministra za živita, ki bo skrbel za vse, tudi za to, da se pošljejo živilak diktatorju Kolčakti, ki je odslej tudi pod neposrednim varuštvom Orlandovim. (Tri vrste zaplenjene.)
Danes bomo imeli veliki ministrski svet, ki ukrene resne ukrepe, med prvimi morda ukrep, da se odgcuai sklicanje zbornice za kak dan. To bi na tri strani koristilo vladi: počakala bi, da dozori kaj v Versaillcsu, imela bi časa, da bi bolje uredila nrala vprašanja »male krize«, in zbornica bi imela manje časa za razpravo o začasnem proračunu.
Važno je, da zbornica ne posluie. Videli bomo, •ali bo tega mnenja tudi socijalistična skupina.«
Izgredi v Bolonji.
BOLONJA, 15. Včeraj zjutraj je priredila delavska konfederacija socialistično manifestacijo za socijalizacijo zemlje. 2fe okoli 9.30 zjutraj se je zbrala velikanska množica delavcev in proeltarcev, in obhod kakih 15 000 ljudi in 700 zastav je krenil po bolonjskih ulicah. Po mestu je prišlo do raznih manjših konfliktov, ker so demonstranti zahtevali, da izginejo nekatere narodne zastave, ki so se nahajale po nekaterih hišah. Po zborovanju je šla anarhistična skupina s črno zastavo po mestu. Pri-šlo je do boja s policijo in vojaštvom, v kateremu je bilo veliko ranjenih.
Popoldne se je vršila protiboljševiška demonstracija. Sedaj so zopet nacijonalisti zahtevali, da izginejo rdeče zastave. Manifestanti so se podali pred delavsko zbornico, kjer so hoteli baje protestirati proti predpoldanskim dogodkom. Tu je pa prišlo do pravega boja. Iz hiše so streljali na demonstrante, a demonstranti so streljali na hišo. Prihitele ste končno dve stoniji s strojnicami, dva konjeniška oddelka in veliko karabinjerjev, ki so naredili red. Vojaštvo je obkolilo delavski dom, a demonstranti so se razšli. Tudi v tem boju je bilo veliko ranjenih.
Stavke,
RIM, 15. Nekoliko dni sem ima Rim povsem lice in psihologijo stavke. Draginja živil narašča stalno in ustvarja skupnost splošno neznosljivega položaja, ki zajemlje vse tiste socijalne sloje, ki delajo in ki žive od dela. Splošno uverfenje je, »da treba globokih socijalnih in političnih žzpremeitib. Zato so v stavki, ki so se >1 pridružile vse kategorije.. Sestal se je odbor vseh sekcij federacije in je sklenil, da je brezpogojno pritrditi volji rimskega proletarijata ter se mu staviti na razpolago. Tako se izva'ja stavka kovinarjev, trgovskih nameščencev, voznikov in drugih kategorij.
Splošna mednarodna stavka.
RIM, 15. Delavska konfederahia zbornica se je izrekla proti splošni stavki, da se ne bodo cepile proletarske energije. Splošno stavko radi draginje živil proglaša samo rerormistična zbornica, ki pa iama le malo pristašev.
Splošna konfederacija dela in draginia živil.
TURIN, 15 Tajništvo splošne .konfederacije -dela je odposlalo ministru Colosimu naslednjo brzojavko: Vprašanje draginje postaje vedno akutneje, neznosno. Konfederacija dela. v svesti si, da je tol-maeica delavskega nazreda, obnovlja svoje prejšnje, izjave in proteste, predložene vladi, in vztraja pri potrebi nujnih in radikalnih odredb.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Avstrijska nota glede čeških Nemcev.
CURIH 15. Ob odhodu dela nemške delegacije iz Saint Germaina je držal Renner govor ter, med drugim, rekel: «Mogoče pride čas, ko bodo naše zahteve uslišane; tedaj bo naše sodelovanje zelo uspešno. Upam, da prinese, ko se povrnete, drugi del naših pogajanj plod našega dela.«
Eden izmed avstrijskih delegatov, stotnik Lodgmann, se je, preden je odšel, pogovarjal s poročevalcem lista *Neue Freie Presse* o vsebini note, ki jo delegacija vkratkem predloži mirovni konferenci, posebno pa o noti glede sudetskega vprašanja. »Tri milijoni in pol sudetskih Nemcev,« je rekel stotnik, »pripadejo češki državi. Avstrijska delegacija bo naredila vse mogoče, da prepriča entento o nemogočnosti tega položaja. Nota je v tem smislu pisana. Ce ne bo imela nikakršnega u-speha, pa zgrabijo sudetski Nemci in drugi potlačeni narodi za orožje. Njihov položaj bo tedaj isti, kakor položaj Cehov v stari Ogrski. * Takrat bo Evropa vidila, kakšno nevarnost j? ustvaril ta miz. ki se hoče vsili ti.
Strna It
»EDINOST« Iter. 164
V Trstu, dne 17. fonifa. {919.
Hcjuier o dngodith na Koroškem.
BERN, 1?. Z Dunaja poročajo: Dne 14- }uft??>4 Je država kancelar Kenner odposlal prcJtedniku mi-
rovne -Ki
naslednjo
utosom došlih
ni vc«ti niso j»v*ljsiikl juj,-. *c\anskih čet na Ko-oškeni dosedai skreni«, -da bi se seznanili * odredb t. mi c* zavezniških i" pridruženih im v"! ter da bi tzpntznHI celovški okraj. Na-»prci ; C-ctc ogrožajo nadalje mesti Beljak in St. Vid ter pretrga jejo zveze med zasedenimi in ne-lasodenimi ozemlji. To trdovratno postopanje in Istočasno oboževanje me siHta, da se še enkrat ibračam do čuta pravičnosti tega vrhovnega sveta, proseč ga, <la z naj več o nagiico zahteva od jugoslovanske vlade in jo opozori, da se odredbe zavezniških in pridruženih Km vlasti morajo izvesti nemudoma. Vsled vrenja mi vznemirjenja ■jrebivalstva Nemške Avstrije je po mojem mnenju velike važnosti, da se to prebivalstvo pomiri čim !iajliiirc>e. sporočivši mu sklep vrhovnega sveta. Dovoljujem si torej, g. predsednik, prošnjo, da bi ni sporočili, kake oddre<tt>e so se ukrenile vsled ega koraka. (Ta nota nemško-avstri-jskega državnega kancelarja se nam zdi čudna in nas preseneča spričo dejstva, da so Hst: — tudi nemški — pred nekoliko dnevi prinesli vest, da je med Nemci in Jugoslovani sklenjeno premirje, ki prepoznava zasedeuje Cdovca od straiii jugoslovanskih čet. Ali smo še vedno v času »cunj papirja«? Prip. ured.	_
iz ceho-slovaškf.
Španska priznala Cebo-Slovaiko.
-MADRID. 14. £p<a*rska vlada je jmznaia neovisnost čehc-slovaške republike.
IZ OGRSKE, odobruje odgovor Bele Kuhna.
BASEL, 15. Iz Budimpešte 'javljajo: Vse madžarsko časopisje odobruje soglasno, odgovor, ki <a je odposlal Bela Kuhn predsedniku mirovne
konference.
IZ RUSIJE.
V Sibirijo pride velika japonska vofcka.
PARIZ, 15. Vsled pripoznanja Kolčakove vlade
pride baje v Sibirijo velika japonska vojska.
Su^ki boljševik! mednarodnemu proletarijatu.
PARIZ, 15. Iz Moskve je došla organizacijam Frarcije, Italije, Anglije in Amerike brzojavka sovjeta, ki izTaža solidarnost ter poživlja delavski razred, naj nastopi proti činom zaveznikov, ki ho-jejo Izstradati Rusijo potom blokade, vzpodbujajoč reakcionarne vlade Poljske. Fim^ke, Romunske •er protirevolucijonarne bande ruske, naj se bore jroti bo'jševišk: vladi.
Aineričanska pomoč Evropi.
LONDON, 15. Bankir VanderHp, ki je <:4cupno z Morvanom najveća iinančiia potenca Amerike je !BU5ii! v Economie Club v New Yorku govor, v katerem je dokazoval potrebo pomoči Evropi, osiromašeni vsled vojne. Predlaga, naj se dovole evropskim narodom vsi krediti, a "to nesorazmerno t garancijami, ki se bodo mogle nuditi, ampak po potrebi. Pred vsem treba podpreti privatno inicijativo francoskih in italijanskih industrijalcev. Vanderlip predlaga nadalje, naj se brišejo po-soHia, dovoljena zaveznikom doslei. Prihodnja posojila se ne bodo dajala v denarju, marveč v obliki surovi« in materija H j za obnove. Boljševiška Rusija pa oai bi bila izključena. Evropa se mora povrniti k delu — je nanašal VanderHp — drugače je n:e civilizacija obsojena, da izgme. Posojilo bi se dovodio za petnajst let. Pierpont 4n Mor&an -soglašata z Vanderlipom in je verjetno, da se tema dvema prvakoma bančnega sistema ameriškega podeči nadvladati težave 4n nasprotstva od strani neke skupine senatorjev, ki fth vodi Knox.
škutar. Osebno pa je bil poštenjak. Njegov sin dr. Skobrne je Velenemec.
Meščanska šola ▼ Tržiču aa Gorenjskem-
Občinski odbor je sklenil ustanoviti meščansko šolo. Računa se z možnostjo* da se otvori prvi razred Se to jesen.
Drobne cesti Iz Jugoslavije.
Princ Gjorgje se je vrnil v Belgrad. Dne 12.
t. m. se je vrnil iz Pariza v Belgrad princ
Gjorgje.
Zbiranje gradiva o osvobodilnem boju« Iz
Zagreba javljajo; Likvidacijski odbor Narodnega veća v Zagrebu je poveril Milanu Marjanov iću, dr, Leontiću, dr, Franu Baracu in Rudolfu Gjuniju nalogo, da organizirajo zbiranje gradiva za veliko delo o boju jugoslovanskega aaroda doma in v inozemstvu v svetovni vojni
oavobojenje in zedinjenje.
Združenje sokolskih društev ▼ enotno zvezo. V Belgrada bo tekom t. m. posvetovanje zastopnikov vseh sokolskih društev. Na tem posvetovanju bodo sklepali o enotni organizaciji jugoslovanskih sokolskih društev ter fuziji 9 srbskim sokolstvom.
Ljudsko štetje v Jugoslaviji, Iz Belgrada javljajo: Uprava državne statistike je naročila pokrajinskim vladam in okrožnim načelstvom, naj izvedejo popis prebivalstva, ker se namerava sestaviti statistika, da se dobi točen pregled stanja v kraljestvu.
Izpuščeni soc. dem. voditelji v Osijeku, (z preiskovalnega zapora v Zagrebu so izpustili radi znanih dogodkov koncem aprila v Osijeku aretirane voditelje soc. demokratov Garlovca, Stumpta, Friedmana in Orešnika. fcedaj so začasno internirani v Osijeku.
Organizacija časnikarske službe v Jagosla rifi. Iz Belgrada javljajo: V vseh glavnih kui turnih središčih Jugoslavije se v kratkem otvo-rijo dopisni uradi v svrho točne in hitre informacije časopisja in prebivalstva o dnevnih dogodkih v kraljestvu in inozemstvu. Glavna centrala bo v Belgradu, ki bo v neposredni Zvezi z glavnim informativnim novinskim uradom v Parizu. V urade bodo pozvani samo ča-mikarji po poklicu.
Zahvala koroških beguncev srbskim bratom. Odbor koroških beguncev v Ljubljani brzojavka: Vzradoščeni po lepih uspehih osvobodilne akcije na Koroškem, se zahvaljujemo Srbom fta bratski pomoči in prosimo, da ne popuste, lokler niso oteti vsi Slovenci izpod težkega iemškega jarma.
Celje. Deželna vlada je razpustila nemški /Tumverein«. Društveno premoženje je stavljeno pod državno nadzorstvo. Vlada utemeljuje ta ukrep s tem, da je društvo pripadalo inozemski organizaciji. Nadzornik odvetnik dr. Cvidon Serenec je že prevzel vse premoženje. Nemci so vložili pritožbo. — Tudi celjska podružnica »Deutscher u. Oesterr. Alpenverein« je stavljena pod državno nadzorstvo. Nadzornik nadučitelj g. Fran Kocbek v Gornjem gradu.
Hišno preiskavo ▼ Celju so izvršili v delikatesni trgovini Zamparutti. Našli so mnogo vojaškega blaga.
Umrl je ▼ Celja Jurij Skoberne, lastnik hotela pri »Zamorcu«, čeravno sin slovenskih V^ršav iz Savinjske dolin«, je bil vendar n
Domača vesti.
Potni listi. Pišejo nam: Skoraj] bo 5 let. kar smo si primorani iskati za sleherni korak, ki fra napravimo l-z mesta — potni listi Posebno je hudo, da se niti kopati ne moremo v Miljah aH Grijanu, ako si nismo prej oskrbeli dovoljenja. Sedaj je nastopil čas dopustov. Celo ieto se parimo in emradimo po uradih, a sedaj si moramo šele iskati dovoljenja, da potujemo na deželo! Vsaj tu v okupiranem ozemlju bi nam lahko olajšali sitnosti s tem, da bi že enkrat odpravili potne liste. Morda bi se kaj dosego, ako bi <se zavzeti za to faktorji, ki kaj več tehtajo!
Cepljenje. Občina nam sporoča: Opozarjajo se vsi, ki hočejo obvarovati sebe in svoje drage od najgroznejših nalezljivih bolezni, da izkoristijo priliko, ko se bo vršilo cepljenje. Posebno gre to dijakom javnih in privatnih šol, ki niso bili že štiri leta cepljeni ali preceplieni in odraslim, ki niso bili precenjeni v zadnjih 5—10 letih. Cepljenje se bo vršilo brezplačno od 18. do 31. julija v spodaj navedenih krajih: 1. za šentvidskl, s t arom ost ni ln novomesUtl okraj, na civilnemu iLzikatc (ul. Cav*-na 18 I.) vsak dan, izvzemsi praznike, od 11 in pol do 13; 2. za okraje Nove mitnice, vsako sredo in soboto od 9 do 9 in pol v ambulatoriju v ui. Giulia št. 14 (dr. Tempesta); 3. za okraj Stare mitnice A vsak ponedeljek in petek ou 15 do 16 v zdraviliškem ambulatoriju v ulici Ginnastica št. 3 L (dr. E. Orlandin); 4. za okrai Stare mitnice B vs-k<. sredo in soboto od 9 do 10 v zdravniškem ambvt-latoriju v ulici Setteiontane št. 14 (dr. llannappe!); 5. za šentjakobski okraj vsako sredo in sobeto cd 9 do 10 v zdravniškem ambulatoriju v ul. iei Rivo št 4Sšt. 48 (dr. Marcovich); 6. za škedenjski okraj vsak torek in petek od 15.30—16.30 v zdravniškem ant bula toriju v Skednju št. 41 (dr. fre.bergcr); 7. za okraj Sv. Ane vsak ponedeljek in sredo od 16— 17 v zdravniškem ambulatoriju v ui. delllstria št. 8 (dr. Avieni); 8. za kjadinski okraj vsako sredo in petek od 8 do 9 v zdraviliškem ambulatoriju v ul. Setteiontane Št. 14 (dr. Laorinsich); 9. za Vrdelo vsako sredo Ln soboto od 10 do 11 v zdravniškem ambulatoriju v uL Giulia 14 (dr. Ruzzier); 10. za rojanski okraj vsak torek in sredo od 1<> do 17 v Rojanu, S. Ermacora 5 (dr. Stu-parich); II. za barkovljanski okraj vsako nedeljo in sredo od 10 in po» do 11 in pol v zdravniškem ambulatoriju v Barkovljah na Obrežju št 67 (dr. Usiglio); 12. na Opčlnab vsako sredo od 11 do 12 v ljudski šoli (dr. J. Bellen); v Bazovici vsako soboto od 17—18 v ljud. šo^i (dr. J. BeHen); 14. na Prošeku vsak pond. in četrtek od 13—14 v zdravniškem ambulatoriju (dr. Ivan Bechtinger); 15. v Sv. Križu vsako sredo in petek od 10 do M v zdravniškem ambulatoriju (dr. Bechtinger.)
2e sedaj! Preieli smo: 2e sedaj, ko poletje še ni niti nastopilo, že sedaj je pomankanje vode zelo občutno. Puste nas brez vode. ne samo 3 do 4 ure, kakor piše »Lavoratore*, pač pa po 3 do 4 dni! V predmestjih povzroča ta vodna kriza razburjenje med prebivalstvom. Kaj bo še le v prihodnjih mesecih, ako se vodovodni upravi ne posreči, da uredi dobavljanje vode vsaj za silo? O kakem obveščanju strank, ki so stalne odjemalke vode, m več duha ne stoha. Postajamo pač moderni 1
Orkester »Glasbene Matice« ima redno vajo v petek. 2. t m„ ne pa v sredo, kakor se je prvotno določilo, ker je dirigent zadržan. V .petek vsi točno ob 19 v bivšo Sokolsko dvorano v Narodnem domu. — Fr. Topič.
Odborov a seja telovadnega društva Sokoi v Trstu se vrši danes ob 19 »večer v kavarni Balkan. — Starosta.
NapadL Snoči ob 20 4e prišel na rešilno postajo Andrej Medvešič, ki stanuje v ul. Scalinata II. Lmel je precej težko rano tu glavi. Pripovedoval je, da je bil ranjen od nekega neznanca.
Tatvina. Neznani tatovi so udrli v čevljarnico Franca Kavčiča v ul. Rosario 5 ter odnesli 200 parov čevljev. Tatvina je naznanjena kaTabinjerski postaji.
Samomor. Ana Bemardon, stara 23 let, je včeraj izpila srt*p v svojem stanovanju na Cjarboli Zg. 11. Telefonirali so po pravnika, ki je naše! nesrečnico že mrtvo. Vzrok samomora je bila baje moževa nezvestoba. Pokojnica je zapustila dva majhna otročička, a tretjega je nesla s seboj v grob ...
Zelo prklno služkinjo je dobila gospa Evgenija Scannapietro, ki stanuje v ulici Valdirivo 34: služkinja ji je prvi dan ukradla 750 lir in — Iz-gfaila.
Smrtna nesreča. Strojnik Josip Uršlč. star 34 4et, ki stanuje v ulici Armeni 7, je vodil včeraj po cesti biizu Postojne nekakšen stroj na paro. Po nesreči je pa prišel s strojem preblizu cestnemu robu. in stroj se je zvrnil čez cesto ter pokopal pod sabo nesrečnega strojnika. Na lice mesta je bil pokitean zdravnik, ki je ugotovil smrt. Truplo so pripeljali v Trst
Grozna nesreča, ki se po sred ni zgodila. pTedvčeranjim okoli 20 je preglednik občinskega tramvaja, ZotUg, s*opH v voz, ki je prihajal iz Sv. Sobote, in je hotel pri šentjakobski cerkvi prestopiti v tramvaj št. 1, ki je ravno prihajal po klancu iz mesta. V tem hipu je zapazil na tračnicah pred tramvajem v klancu, tri majhne deklice, kj so se držale za roke in čisto mimo hodile ne shite nevarnosti, kt jim je grozite: voz, ki ie prihajal od zgoraj, je bil že prav blizu, ko Je Zottig ko bKsk skočil pred voz in zgrabil deklice ter planil ž njinri na stran. Plemeniti mož je tvegal tudi svoje življenje, kajti voj je še obrsnil eno deklico, ker ga vodnik ni mogel tako hitro vstaviti. Okoli prestrašenih otrokov se je zbrala množica, ki kar oi mogla prehvaliti požrtvovalnega Zottiga.
Požar v prosti Inki. Včeraj z jutra* okoH 10*40 se je v prosti !uki užcala bombaževina, k! so jo pred nekaj dnevi izkrcali iz parnika »Tirola«. Prihiteli so ognjegasci, toda tlak v hidrantih je bil preslab, pa so morali uporabi« vojaško avtobriz?ahik:o. Okoli 12 je bil požar pogašen. Škodo, ki iznaša okoti 5000 lir, trpi Salamou Levi, ki tc Tavuo pred-včeranjem kupil bomba že vino za 45.000 lir.
Padel je pod avtomobil. Karel Petrič, star 17 le*, ki stanuje na Vrdeli 1S3 je hotel včeraj zjutraj izkoristiti priliko, ko je videl da vozi za ajim neki avtomobil proti mestu. Ko x prišel avtomobil blizu, ni vpraša* če se sme peljati, temveč ie hotel splezati nanj. Petrič ni dolgo časa »telovadil«, kajti nenadoma je padel pod kolo, ki mu je šlo čez nogo. Z istim a\tomobik>ra so ga peljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v 10. odd.
Bazne oestL
Dva Hča. Za časa vlade pruskega kralja Friderika Viljema I. se ie dogodil v Potsdamu ta-Ie znamenit kriminalen slučaj. — Kralj je hnei, kakor znano, posebno ljubezen za takozvane »dolge vojake«, iz katerih si je napravil posebno gardo velikanov. Žrtvoval jc za to velike' svote. Daljši ko je bil gardist, ljubši mu je bil. — Zgodilo se je pa« te Je edea teh gardistov udri po noči snoma v
tujo hišo, da so ga zasačtti In zaprli. Istočasno se je pa tudi zgodHo, da je neki častnik, ki je opravljal vojaško blagajno, poneveril par «to tolarjev in petem drzno trdil, da ni bil on tisti. Tudi njega so zaprli in mu tako prepričevalno dokazali njegovo krivdo, da je bil nazadnje primoran priznati svojo krivdo. Oba slučaja sta prišla isti dan pred vojaško sodišče. Glede velikanskega gardista niso mogli dobiii sodniki nobenega olajševalnega vzroka in so ga obsodili po tedanjih barbaričnih posui-vah na smrt. Za častnika so pa le nekaj dobili in so ga obsodili samo na eno leto zapora. Obe raz--sodbi so predložili kralju v potrdilo. Pozorno jih je prebral, presodH juristlčno upravičenost, potem ■se pa začel strašansko Jeziti. Poklical je sodnike k sebi in se je zadri nad njimi: »Oba sta naredila isto, zato se morata obo enako kaznovati po pravilu: Enaka pravica za vse. Samo to je prava pravičnost, ki ne pozna osebe.« — Sodniki so celo stvar še enkrat natanko preiskali in ker niso mogli častniku kazni zvišati, <so obsodili še gardista na eno leto zapora. S tem je bil kralj zadovoljen in potrdil je obe razsodbi, saj je dobil po preteku enega leta svojega ljubljenega gardista zopet nazaj.
Imenitni gostje. Zelo elegantno oblečen gospod
pride v enega najimenitnejših pariških restavran-tov, gre v jedilnico, <se vsede in si izbere prav izvrstno kosilo. Použije ga in vidi se mu, da se spozna. Posrebal je bil ravno kavo in kozarček najfinejšega likerja, prižgal si je pravo havana, komad pet frankov. Zaprta kočija se pripelje pred restavrant. Crnooblečen resen gospod stopi iz kočije, srrežaj ga pelje h gostilničarju. »(Kolikor vem, se naliaja v Vaši restavraciji neki gospod, ki >ga iščem že dolgo časa. Ukradel je pol milijona frankov, potem pa tzbežal Prosim, peljite me po vseh sobah, da vidim, ali je tukaj ali ne. Ne videl bi rad, da bi bilo preveč nemira, ko ga bom aretiral. Gotovo ste v tem oziru tudi Vi mojega mnenja.« Seveda je hotelir peljal uradnika po vseh sobah; komaj vstopita v jedilni salon, dregne policist gostilničarja, mu pokaže udobno sedečega tujca in mu pošepeče: x>Tamle tisti je moj mož! Da se pa divjačina preveč ne vstraši in se ognemo nepotrebnemu razburjenju, prosim, pošljite natakarja k njemu in naj mu pove, da ga kliče njegov prijatelj baron K. za par trenutkov ver».* Gostriničar pošlje natakarja k elegantnemu tujcu, ki prav mirno vsta-ne, si dene klobuk na slavo in gre na hodnik. Tam ga čakata črnooblečeni gospod in gostilničar. Ko hoče mimo, mu položi policist roko na ramo in reče z resnim glasom: imenu postave Vas aretiram! Ce m\ mimo sledite, Vas ne bom zvezal. Sicer pa--« in ted»j Jzvleče Iz malega
kovčega par bleščečih Točnih okovov. Tujec »prebledi, nc teče nič, siedi uradniku mimo do voza, vstopita, voz zdrcl proti bližnji policijski stražnici. Drugi dan gre hotelir na policijo, da predloži račun za kosilo. Kako se pa začudi, ko nihče nič ne ve, «da bi bH sploh kak tat milijonov aretiran, in nobeden se tudi ne more spomniti na popisanega uradnika. Telefonirajo v druge policijske okraje, a vse zastonj, o tatu in policistu ni ne duha ne sluha. Uganka je bHa pa že rešena, še predno je hotelir odše? domov. Ko ie namreč ravno hotel iti proč, pride drug gostilničar, lastnik ravno tako imenitnega restavranta, in pove ravno to kakor prvi. Tudi on ie hotel 80 frankov za večerjo, ki jo je pojedel prejšnji večer pri njem neki milijonski tat, ki so ga pa tako aretirali. Kmalu so videli, da sta bila to dva prebrisana oru/abnika: enkrat je ta jedel, drugi -ga ie aretiral, potem sta pa vloge zamenjala. Tako sta bila vselej oba sita. Lahko si predstavljamo še dolse obraze obeh opeharjenih hotelirjev.
Ruski veliki knezi v Italiji. Ruski veliki knezi NikoJai in Petr? so se nastanili s svojimi družinami v Italiji. Njih stanovanje je blizu Roppala. Pred nekoliko dnevi so spreieii obisk laške kraljice. Prišla je popolnoma inkognito, da obišče velike kneginje. ki so; kakor je znano, njene sestre.
Borzna porolila.
Trst, dne 16. lutrija 1919.
•Maio posiov, tende.ica statiionarna.
Tečaji:
Cosuiich (Austrciimeiioatu) •	720— 735
Dalmatia (Parobr. dr.)	350— 375
Geiohmich	1750- IS00
Llovd	1050— 1100
Lussino	1800— 1850
Martinolich	500— 5.20
Navigazione Lrbera Tricstina	1850— 1900
Oceama	520— 540
Prenmda	680— 730
Tripcovich	630— 660
Assicurazioni Generali	16900—17100
Rhaiione Adriatica	3200— 3300
Ampelea •	450— 480
Cement Dalmataa	270— 280
Cement Spalato	360— 380
Čistilnica riža (PHaiura riso)	400— 415
Krka	360— 375
Ladjedelnica v Tržič« (Caniiere)	340— 360
Tržaški Tramway	225— 235 Tržaška tvornica olja (Oleštici Triest.) 675— 725
MALB OGLAS!
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L I*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
PRALNICA sprejme perilo gostiien in drugih, postrežba hitra, po zmernih cenah. Naslov na ins. odd. Edinosti.	3795
PRODA se enouprežen voz. Pendice Scorcota 623.
3796
PROFESORJA ali učitelja išče drugoletnica za poučevanje matematike, kemije, mineralogije, botanike !n pedagogike. Ponudbe pod »Učiteljska kandidatinja* na Edinost.	3794
PRODA SE, motorni čoln brez motorja. Vprašati je pri Antonu Sancin, Skedenj št 132. (P 133)
PRODAJAM ali dajem v najenr hišo na deželi pri Trstu, gostilno in prodajalno te vse gospodarske potrebščine. Cena po dogovoru. Naslov pove ins. odd. Edanosti pod štev. P 134.	(P 134)
VDOVEC, obenem tehniški mojster brez otrok, posestnik v lepem kraju tržaške okolice, s krčmo, ter četz 200.000 kron imetja, nepoškodovane zunanjosti že 2 leti prost vojaščine, 50 let star, želi znanca v svrho ženitve z gospodično ali vdovo dobro gospodinjo brez otrok od 35—45 letno z nekaj tisoč premoženja. Samo Slovenke naj pošljejo resne in natančne ponudbe pod »Mirno življenje« fo los- odd. Edinost Tajnost strogo zajamčena.	3740
BRIVSKEGA pomočnika iščem takoj. I. Kolokovič. brivec. Ajdovščina, Primorsko.	3783
PRODAM radi preselitve kozo dobre pasme z mlekom. Vetta di Scorcoia (Stara cesta) 851.
3349
ZA UČENJE KLAVIRJA. Dtptmrrinma klavirska včitetjtea poučuje v klavirju po metodi konser-v a torija. Naslov pove toseratnl oddelek Edinosti M* štrv. 0 121.	(B 121)
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, prijazne zunanjosti, se sprejme v trgovino z manifakturnini blagom — Vinka Šketa v Ilirski Bistrici. —
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje, česalniki, pisemski papir, pipe, radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GIBCOHO LEVI, Trti. ulica S. Kitalo št. IS.
ZAL03A UR IH ZLATAN1KE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVH V Trstu
TRG GARIBALDI iBARRlERA* 3-
SLGUEuCl! Kdor želi Kupiti tilšs, zemljišča iitf„ na} se pismeno ali ustmeno zgiasi pri posredovalcu R. PEGAM, Hatuije—Opatija.
Kiselina
v velikih in navadnih steklenicah se prodaja v skladišču
RUGSERO GAMSSEL - Trst ul. Fier Luigi da Psiestrina 2
vogal uL Coron©). — Telefon 24—03
zobozdravnik ma^Emmut
D\ MRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
EreiiTuiEsiM izdiranje zsis,	in iiaetoi ztfia
Dr. FRANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK V Trstu, ul. Gioacliino B Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
Ino rsnjboijlih
PIV se toči
v hcrlaSu alkara
. 1 UHETIfl ZOBJE
■ z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
I VILJEM TUSCMERSKS
m TRST, ul 30. oktobra (ex Caserm.i) 13. U Ordinira od 9 prtdp. do 6 zvečer.
ZLATARNICA G, PIIIO, TRST
ic nahaja na K«ržu 5t. 15 (bivša saldrnka O. ZENKOVITZ a Flgllo)
Velika izb«ra srebrnih in slttih tu, uhanov, ve: t Žic itd.
Za mllz posestnike In gostilničarje!
—	Izvrsten Štajerski Jabolcnlk, krasna
E	Bijoča za poletie, po 30 stotink
S	liter se prolaia v hotelo Balkan,
=	Trst - ulica Geroa Jfeu. 23 - Trst.
Deln. glav. K 30,000.000, Rescrre K8.50»on Centrali: TftST
Via \m ai Imm 5 - Via i likali 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,. TTotor, l jub ljana, Metković, Opatija. Split. Šibenik, Zad3r Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spadajeie posle
Sprajama vloga
na hranilne knjižice proti Hi/a% letnim obro-stim v bancogiro-prometu proti iWo letnltr o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš li pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Itje ? najem nmto prsiaia (Safas toisrtiil
Blagajna posluje od 9 do 13.

BRZOJAV št. 758.
PARilNA, Via Torre bianca 20
San Miniato kolodvor 42-14-13-10-40.
Vsled začasne ustavitve železniškega nakladanja odpošljemo dne 16. druga dva vagona v;ni
CHIANTI ALTINI
Na podlagi tega brzojava jav-jim svojim cenjenim odjemalcem, da te dni začnem predajo glasovitoga vina
Ciianfl HEfmi e Serafini Jalte (i'oro".
j.
^UIIIMfa Tvrdka J. PARČINA v Trstu, nI. Torre bianca I !■ št. 20, telefon 29-53 prodaja ta teden veliko
množino prist- ^aJgfi&i8?1! v 2 ,itrskih stek,en tcah P° nega vina	I I	naslednjih cenah :
CHiRMU SiMo Mencioni . . . L 4 — steklenico Sfravecchio S. Miniato L 3.90 Paganelli & Figlio, Pistoia L 4 80 <3 Gr.fonl, Castello (Firenze) L 4.80 „
Ker so se vina podražile, prodajani po teh cenah edino le to partijo vina.
9»
n
n
9)
Tvrdka Race 9k drug Trst« trg Venexla (on Giusep?lna) 1, Riva Cr j-
mula 2 obvešča svoje cenj. odjemalce, da ji je doš.a velika množina pristnega istrskega refoška, rizlinga ter italijanskih črnih in belih vin od 10 do 14 stopinj. — R:zven tega ima v svoji ralogi vermouth, marsalo pristno domače 2gaqje. — Konkurenca izključena Telefon štev. 24 - 96.	Telefon 24—95
HHTr -WTrrriiiiMi ihhhi—ii ......... m ■umu« ni miiiimii ui...........
GUGLIELMO WEžSS — Trst
Iav?jam svofim cenjenim odjemalcem, da je moja ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78)
vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, in da sem odprl
na BoII&fstpetju pri Prošeku svojo PODRUŽNICO.
V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu.	Vdani GUGLIELMO WEISS.
I
i i i
Oskrbništvo Jožef Ridomi iz Vidma (Udine)
Prva hi'ernacijonalna tvrdka za direktni uvoz in izvoz.
Podružnica i bogato zalogo v Trstu.
Originalne cer*e.
Vino v sodih, belo in črno, chianti, vermouth, maršala v sodih in v stekle nicah, fina asortirano namizno vino, šampanjec itd. — Konjak, žganje in drugi likeri — Meso, pa adižniki v konservi, začimbe, sardine slane v olju; kondenzirano mleko. Čokolada, prepečenec, milo itd. Itd.
t ZHA1EVICH In D. PAVAHETTO — Trst. ulica Valdirivo Jtev. 30.
i
i
ti