112
Pokop gospoda Hradeckita, Ljubljanskiga
mestniga poglavarja.
8. dan tega mesca ob šestih popoldan so  pokopali gospoda Hr a dečki ta,   kteriga smert  smo v poslednjim listu oznanili, z nar veči častjo, in iz vsi h vsi h stanov se je toliko spremljavcov zbralo, de v Ljubljani še nikdar ni bilo taciga pogreba.   Tudi Njih ekscelcncija,   naš \i-sokočastitljivi   deželni   poglavar,   gospod   baron   Wein-garten   so   rajnkimu   čast  skazali   in ga na pokopališe spremili.    Mestnjani sami so merliča nesli in mu svetili. Vsi gosp. korarji   so   ga častno spremili,   ifuiirani stolni tehant   gosp.   Urban Jerin,   s škofjo   kapo   na   glavi, so ga pa pokopali. Zavoljo silno silno veliko spremljavcov ga niso mogli na ravnost od doma na  pokopališe nesti, ampak so ga nesli po celim vel ki m tergu, čez čevljarski most, čez   novi terg,   gosposke   in igrališne ulice, mejno frančiškanarske   cerkve,   po slonovih  ulicah na Dunajsko   cesto.    Akoravno  je   želel  rajnki,   ki   nikdar   ni ljubil vunanjiga bliša, natihama pokopan biti, se ta njegova  volja   ni  mogla  spolniti,  zakaj   vsi   stanovi   so si prizadevali ,   mnogozaslužnimu   in   visoko   spoštovanimu možu , ki se je skozi 26 let za prid Ljubijanskiga mesta goreče trudil, zadnjo čast skazati. Očitniši se ni moglo pokazati,   kakor  se je  pri  pogrebšini  pokazalo,   kaj je Ljubljančanam rajnki bil — kaj so ž njim zgubili.   Naj v miru počiva! —Berž ko bo moč, bomo popolni popis njegoviga blaziga življenja bravcam Novic podali.