Mcu-jan SVETUČIČ, Matija ROfEC, Andreja TRTNIK* i^-vmNi ČIAMIK STRATEGIJA POSPEŠEVANJA SLOVENSKIH NEPOSREDNIH INVESTICIJ V TUJINO' Povzetek. Vse večji del svetovnega izvoza Je /mivzan z ustanavljanjem podjetij v tujini, zato se majhno slovensko gospodarstvo, ki Je ključno odvisno od tujih trgov, ne bo smelo izogibati investiranju v tujini. Ena od pomembnih nalog slovenske vlade v prihodnje bo, da ustvari ustrezne pogoje, ki bodo pomagali našim podjetjem, da interna-cionalizirajo svojo dejavnost. Zavzemamo se za aktivno pospeševanje internacionalizacije dejavnosti slovenskih ])odJetiJ, za pospeševanje predvsem tistih NT/ i> tujino, ki pospešujejo preobrazbo slovenskega gospodarstva oziroma posameznih podjetij. Če sklepamo po mnenju anketiranih slovenskih investitorjev v tujino, bi jim država lahko pomagala na naslednje načine oziroma z naslednjimi ukrepi: (i) zbiranje in nudenje injbrmacij o možnostih investiranja v tujini in konkretnih pivjektih, (ii) navezovanje prvih stikov s potencialnimi tujimi partnerji, (iii) izboljšanje slovenske klime in regulative za neposredno investiranje v tujini, (iv) sofinanciranje določeni aktivnosti v zvezi s projekti neposrednega investiranja v tujini, (v) sofinanciranje kapitala ali/in olajšetmnje dostopa (pogojev) do komercialnih virov sredstev, (vi) pomoč pri izobraževanju ustreznih kadrov, (vii) zavarovanju investicij v tujini in s tem zmanjšanju tveganja, (viii) lobiranjem za izboljšanje pogojev investiranja v državah prejemnicah. (ix) nasploh večja pomoč diplo-matsko-konzularnih predstavništev. Ključni pojmi: neposredne naložbe v tujino, Slovenija, strategija, internacionalizacija, Ei/ropska unija. Neposredno investiranje v tujino kot integralni del izhodne intcrnacio-nalizacijc gospodarstva - Zakaj je potrebna izhodna internacionalizacija? Izhodna internacionalizacija se pojavlja kot izvoz, neposredna tuja investicija (Nil), ali kot razne druge pogodbene oblike dolgoročnega .sodelovanja med podjetji. Nedvomno pa .so i>rav NTI tisto, kar predstavlja bistvo procesov interna- • Dr. .Marjan SivltiCiC. reitiii /im/vsur. ttr. .Malljii kojix\ tliiceiil in Andrvja 'Ihiiib. tisisleiilba na tiitiilMi za itmihene fette. ' frisjtvvvk v Dkvirn /intjekia .'Hmvnija v Hiro/iskl zvvz! - .iiraienija ninilMiitarskega razvaja .Stovenlje. cionali/.acijc. Govoriti danes o iziiodni internacionalizaciji pomeni isto kot nekdaj pospeševanje izvoza. V pogojih globalizacije mednarodnega (Kjslovanja, velike njobilnosti kapitala, zmanjševanja stro.škov poslovanja na daljavo, oligopolizacije trgov in drugih značilnosti rastoče soodvisnosti gospodarstev je izvoz le en, vse večkrat ne zadosten, način ohranitve ali prodora na tuje trge. Podjetja morajo razmišljati tudi o drugih oblikah internacionalizacije .svoje dejavno.sti. Na splošno je izhodna internacionalizacija potrebna zato, ker: (i) izvoz v.se bolj po.staja rezultat drugih oblik mednarodnega .sodelovanja, na primer NTI, ki inducirajo izvozne tokove, medtem ko je bil včasih izvoz tisti, ki je induciral mednarodne investicije; (ii) je mednarodna proizvodnja že pie.segla ob.seg .svetovnega izvoza in je postala najpomembnejši način izkori.ščanja primerjalnih in konkurenčnih prednosti; (iii) oligopolna struktura svetovnega trga (oligopoliz;icija in tržne nepopolno.sti) onemogoča maksimizacijo donosov iz naslova nara.ščajočih neoprijemljivih podjetniško specifičnih prednosti; (iv) s pomočjo internacionalizacije svojega po.slo-v:inj;i podjetja učinkoviteje izkorišč;ijo ekonomije obsega; (v) je pri mnogih dejavnostih minimalni prag učinkovitosti tako visok, d;i omejeni nacionalni trg narekuje izvoz oziroma intern;icionalizacijo; (vi) nara.šč;ijoči trans;ikcijski stro.ški vplivajo na to, d;i hierarhična internacionalizacija, hi.stno prenašanje dejavnosti v tujino in ne preko trga, m;iksimir;i podjetniške dobičke; (vii) globalizacija poslovanj;i v pogojih krčenj;i razdalj in visoke dostopnosti informacij post;ija pred|x>goj konkurenčno.sti; (viii) morajo podjetja iz majhnih držav še |)iej in bolj interna-cionalizirati .svojo dejavnost in t;iko pre.segati omejenosti svojih majhnih trgov; (ix) podjetja z internacionaliz;tcijo ne le uveljavlj;ijo .svoje podjetni.ško S|>ecinčnc prednosti v tujini, p;ič pa jih tam oplajajo/dosegajo; (.\) vse več izdelkov in storitev terja neposredno pri.sotnost na tujih trgih; (xi) tranzicija po svoji ilefiniciji pomeni krepitev podjetniško specifičnih prednosti, le te pa je potrebno |x>spc.šcno ure.s-ničevati s |Xjmočjo iniernacionaliz;icije; (xii) internacionalizacija pospešuje preobrazbo n;tcionalneg;i gospodarstva, ko mu pričenjajo pojemati primerj;ilne prednosti zaradi nara.ščajočih plač; (xiii) so investicije v tujini "nariivni" rezultat razvoj;i; (xiv) rastoči stroški dela v Sloveniji naiekujejo prenašanje lj nujno je za podjetje internacionalizirati dejavnost v obliki NTI, saj to pomeni ohraniti nadzor nad poslovanjem obiatov v tujini, s tem pa tudi nad izkori.ščanjem lastnih |X}djetni.ško sijecifičnih prednosti, ki so osnovni vir dobičkov. Skratka, spreminjajoča .se narava iKPdjetni.ško specifičnih prednosti narekuje krepitev internih transakcij znotraj podjetij in krepitev internalizacije poslovanja, ker le tako podjetje maksimira rento iz naslova .s\'ojih podjeini.ško specifičnih predno.sti. Podjetja pa neposredno investirajo v tujini ne le zato, ker razpolagajo z nekimi posebnimi la.stni.škimi prednostmi, pač pa tudi zato, ker bi .se v tujini rada kaj naučila, ker bi v tujini rada dopolnila svoje .spo.sobnosti s tistinu. ki so na razpolago na teh trgih. Zato lahko pričakujemo, da bodo v tujini v.se bolj inve.stirala tudi podjetja iz ne tako vi.soko razvitih držav, torej tudi iz tranzicij.skih držav. Konkurenca in konkurenčnost postajata globalni. V.se teže ločujemo konkurenčnost na domačem trgu od konkurenčnosti na tujih trgih, na evropskih ali .svetovnih. To sicer ne velja za v.se vrste izdelkov, saj .so nekateri bolj vezani na domače ali regionalne trge, vendar pa so drugi, kot sta znanje in tehnologija npr., v.se bolj globalni. Podjetje, ki hoče biti konkurenčno, mora v.se bolj izkoriSčati v.se vire, ki so na razpolago doma in v tujini, vse prednosti, ki jih nudi svetovni trg. Gre za o.sva-janje novih trgov s pomočjo nižjih stroškov dela in diferenciacijo izdelkov ter za nov pristop k svetovni zakladnici talentov, financ in tehnologije. Z globalizacijo si podjetje lahko zmanj.ša tudi s\ojo izpostavljenost nestanovitnosti konjunkturnih ciklov in sebi v prid izkori.šča različne protekcionistične tendence. Internacionalizacija dejavnosti podjetij, tako vhodna (.N TI iz tujine) kot izhodna (NTI v tujini in sklepanje .strate.ških povezav s tujimi partnerji), po.staja vse lx)lj pomembna determinanta konkurenčno.sti. Brez doseganja ekonomij obsega ter ekonomij .skupne proizvodnje in razdelitve ni mogoče uspeti na .svetovnem trgu, zato .so po.stalc temeljna spodbuda mednarodne menjave in NTI. Ra.stoči pomen ekonomij obsega ter ekonomij skupne proizvodnje in razdelirve narekuje internacionalizacijo podjetij iz držav kot je Slovenija, ki tak.šnih ekonomij ne morejo clo.segati na domačem trgu. .Majhne države oziroma njihora podjetja morajo mnogo bolj in prej internacionalizirati svojo dejavnost kot podjetja iz velikih drž;iv, da Mi-Illi-iii i/o so bih- lo i/ l>mvkliisli IxiiljfliiiH-o s/mijliiu- /ireiliiiisil v ultifiiciii o/iri/eiii/jin- mimiv (siniji. ofiivnui, ItiMiiJkimiiit wluiolof-iiti ildj/Hi diiites iwdlin/vmljiivJm-tiiuisli ivi- iiitIJjKixui/ajii idjiiCiui ItoiikiiiviiCiui /iiviliiosi fMuljvlIJ Ned/nijeiiilinv Itisliiiike /ircihiosll su niziic oiitiiiiiZddjslv In Irîvnjskv s/u)siilm0sli. interne ektmomtje uhst^u. s/Kii/tCna zniin/ti. ki jih ni mof-oCe koilijidniii itd. ki jih ni nioKiiče/ireniiiati s/lomoCjo izvoza oziroma zunanjega trati. Ce naj njihov hisluik lirefireCt nc/i<>kllainim doslo/i do n jih. bi dosegla minimalni prag učinkovitosti. To .še po.sebej velja za dejavnosti, pri katerih je minimalni prag učinkovitosti nad obsegom domačega trga. IzJiodne NTI dvigajo prag učinkovitosti tlomačega gospodarstva in tako kot zinianja trgovina prispevajo k optimalni porazdelitvi virov v pogojih oligopolne strukture .svetovnega trga, ko je domet mednarodne menjave pri opravljanju te funkcije sicer omejen. Močan dejavnik pospeševanja NTI v tujino je oligopolizacija trga. Mnogi .sektorji .so pod nadzorom majhnega števila velikih multinacionalnih podjetij. Pomembna strukturna sprememba je prenos ležišča mednarodnega povezovanja od kartelnega na notranjo rast več-obratnih |X>djetij v mednarodnih razsežno.stih. Bistveno .se je povečal tudi iKjmen bolj običajnih združevanj in |)ripajanj podjetij. Danes so ponovno pridobili na pomenu prevzemi. Ti so ptjstali poglavitna metoda vstopa na trg in krepitve konkurenčnosti. Vrednost združevanj in prevzenu}\' se je v obdobju 1988-1995 podvojila. V pogojih naraščajoče oligopolizacije in rastočega pomena (neoprijemljivega) znanja, je mednarodna proizvodnja vse bolj ediiii način maksimiranja podjetniških rent iz naslova podjetniško specifičnih preilnosti. Bolj ko podjetje proizvaja zahtevnejše izdelke, ki terjajo tutli zahtevnejše storitve, bolj postajajo izhodne TNI (edina) možnost učinkovite izrabe firm.skega znanja. K porastu pomena NTI tujino torej prispeva tudi rastoči izvoz specifičnih proizvodov, katerih potrošnja oziroma uporaba zahteva dobavljanje specifičnih storitev, ki jih lahko nudijo le proizvajalci teh proizvodov. Ali je morda .še prezgodaj za po.spe.ševanje izliodne internacionalizacije slovenskega gospodarstva? Res je, da države/podjetja začnejo izvažati kapital v kasnejših razvojnih fazah kot je danes Slovenija, vendar se danes to dogaja nuiogo prej kot v preteklosti. NTI namreč postajajo ne le instrument izkoriščanja svojih |K)d-jetni.ško specifičnih prednosti, temveč tudi način oplajanja teh prednosti v tujini. Vzpostavljanje |x>djetij v tujini postaja nujno.st, če hočejo podjetja ohraniti že dosežene tržne deleže, .še toliko bolj, če jih želijo okrepiti ali na novo do.seči. Zato izhodna internacionalizacija ni neko abstraktno, oddaljeno teoretiziranje, temveč dejanska potreba. Cim prej bomo spoznali zakonitosti internacionalizacije proizvodnje tudi v njenem izhodneni delu, tem hitreje bomo lahko krepili svoje konkurenčne prednosti. Razmi.šljanje o izhodni internacionalizaciji je kvečjemu prepozno, nikakor pa ne prezgodnje. V luči pospešene internacionalizacije dejavnosti podjetij, zlasti iz manjših in srednje razvitih držav, postaja torej očitno, da morajo tudi slovenska podjetja odločneje stopiti na pot investiranja v tujini. To vključuje tudi sklepanje jx)god-benih oblik trajnejšega sodelovanja (strateških povezav) ali tako imenovane kooperativne internacionalizacije. Slednje je primernejše, če podjetje nima dovolj lastnega kapitala. So pa to manj obstojne oblike in praviloma prinašajo manj.še dobičke, seveda odvisno otl vrste povezave in polož:ija podjetja v njej. V tem trenutku je za slovenska podjetja nedvomno najpomembnejši argument v prid neposrednemu investiranju v tujino ta, da neposreden nastop na tujih trgih vse bolj postaja nujen za utrjevanje/ohranjanje obstoječih tržnih deležev oziroma njihovo povečanje. Kaj to j^omeni za strategijo Slovenije in slovenskih podjetij? Prvič, da mora glede na .svojo majhnost in stopnjo razvoja, če hoče vsaj zadržati iržnc cldežc na tujih trgih, pri.sto|)iti i< intcrnacionahzaciji dejavnosti svojih podjetij pri dilerenciraniii izdclkiii in storitvah ter pri tistih univerzahiih proizvodih, pri katerih visoki stroSki dela začenjajo ogrožati konkurenčnost podjetij. Stroškovno slovenska podjetja ne morejo vzdržati konkurence ostalih srednjeevropskih, kaj šele azijskih proizvajalcev, ki imajo bistveno nižje stroške dela. Razliko je sicer moč kompenzirati s (.še vedno) višjo prcKluktivno.stjo, vendar dinamično pričakujemo zapiranje škarij tudi pri produktivno.sti. Če želimo zadržati ali dvigniti stopnjo kt)nkurenčnosti, je na teh j^odročjih nujno začeti s prenašanjem delovno intenzivne laze i^roizvodnje v ilržave s jjoceni delovno silo, še zlasti če gre za velike in rastoče trge. Na ta način si podjetja tudi omogočijo prestrukturiranje v smeri dejavnosti z vi.šjo dodano vretinostjo, ki prene.sejo vi.šje stro.ške dela. Primer, kako z izhodno internacionalizacijo krepiš konkurenčne prednosti, je japonska. 7. vlaganji v tujini je stalno krepila delež "vzhajajočih" dejavnosti, ker je spro.ščala vire v "zahajajočih" dejavnostih. Vlada je celo spodbujala njihovo relo-kacijo v tujino. Podobno |x>t lahko ubere tudi Slovenija. To je pot razvijanja diferenciranih, torej specialnih proizvodov ali .se.stavnih delov zanje in .spro.ščanja virov v dejavnostih, kjer naša podjetja zgubljajo konkurenčnost. Na ta način lahko .še upamo tudi na ohranitev konkurenčnih prednosti pri univerzalnejšili izdelkih, pri katerih konkurenčna prednost temelji pretežno na nizkih stro.ških dela. Prva omejitev pri tem so ogromna sredstva, potrebna za vlaganja v raziskave in razvoj, ki .so predpogoj za razvoj diferenciranih izdelkov. Druga je hitrost, ali z drugimi besedami biti prvi na trgu, ki postaja vse pomembnej.ša, in tretjič, nujnost ne le izumiti nov proizvod ali tehnologijo, pač pa to narediti za svetovni standaid. To je zelo kapitalno intenzivna aktivnost, ki si jo lahko privoščijo le največji. Vsaj tlelno je mogoče zaobiti te probleme z usmeritvijo na manj zahtevne diferencirane izdelke in storitve ali postati sestavni del mreže podjetij ali njihovih strateških povezav, ki si delijo .stroške za raziskave in razvoj in s tem povezana tveganja. Druga alternativa se zdi za manjša podjetja realnej.ša, ne izključuje pa možnosti posameznih prodorov na določenih področjih. Tretja možnost je usmeritev predvsem na procesne ali organizacijske inovacije in ne toliko produktne oziroma tehnološke. Na tehnološkem področju lahko zasledovalec inovira tako, da (tuji) temeljni inovaciji poi.šče drugačno aplikacijo. To je lahko celo ključnega pomena, .saj je zgodovina |)okazala, da glavni izkoristek velikih invencij sploh ni bil v tistem, kar je bilo pr% ot-no zami.šljeno, pač pa v nečem tretjem. Skratka, spodbujati internacionalizacijo la.stnih podjetij pomeni spodbujati domače podjetništvo. To je temelj za ustvarjanje podjetniško specifičnih prednosti, ki .so magnet za tuja podjetja in osnova za konkurenčne prednosti domačih podjetij pri izhodni internacionalizaciji. Ne nazadnje, preobrazba pomeni tehnološko transformacijo in s tem tudi oblikovanje la.stnih pocljetni.ško specifičnih prednosti. Te pa je vse bolj nujno izkoriščati na čim širšem prostoru, če naj .se (povrnejo in oplemenitijo ogromna vlaganja v raziskave in razvoj. Zato so tista podjetja, ki imajo določene podjetniško specifične prednosti in pri katerih je učinkovitost proizvodnje odvisna od ekonomij obsega, dejansko vse bolj prisiljena investirati v tujino in s pomočjo internacionalizacije maksimirati rente iz naslova .svojih predno.sti. Dodaten razlog izhodne internacionalizacije je z njeno pomočjo jjridobivati nova znanju o izdelkih, ichnologijah in trgih in tako krepiti konkurenenost. Vse skupaj prispeva k prestrukturiranju. Če sc slovensko gospodarst\-o želi resneje lotiti izhodne internacionalizacije, pa je najprej treba razčistiti z niakroekonoinskiini posledicami takSne usmeritve. Vse prci5<3gosto se namreč tia NTI v tujini gleda negativno. .Mnogi jih smatrajo za antipatriotično dejavtiost, češ da sironiaSijo domače gospcxlaistvo za lako potret> ni kapital. Drugi v njih vidijo predv.sem izvoz delovnih mest. Osrednje makroekonomsko razvojno vpra.šanje pri neposrednem inve.stiranju v tujini nedvomno jc, ali te naložl>e nadomeščajo domače ali jih dopolnjujejo, .študije .so v obeh primerih dale različne rezultate. Precej je odvi.sno od tega, kako .se N TI v tujini financira. Ce .so viri pretežno domači, to gotovo pomeni, ila bo manj ostalo z:i domače inve.sticije. Ce pa se kapital za inve.sticije najema na tujih trgih, NTI v tujini dcjpolnjujejo domače investicije. Skratka, investicije v tujini ne pomenijo nujno erozijo domačih investicij. Drugo vpraSanje .so učinki na zapo.sleno.st in proizvodnjo države investitorice. Ti so odvisni od stanja zaposlenosti in od strategije investitorjev, Če ima država investitorica polno zapo.sleno.si ali je blizu nje, potem NTI v tujini nedvomno prispevajo k razvoju, .saj omogočajo mobilizacijo virov nad obsegom, ki ga opredeljujejo domače zmogljivosti. To ne velja, če vsi donutči viri niso izkori.ščeni. V tem primeru li viri ostanejo neizkori.ščeni (razen v ob.segu, ko investicija v tujini pomeni tudi angažma domačih virov za izvoz vmesnih proizvodov novemu podjetju v tujini, kar je dokaj običajno), saj .se zaposluje tuje vire. Zato je pri končni oceni potrebno upo.števati obe vrsti učinkov. V primeru Slovenije ne tvegamo preveč z oceno, da bi NTI v tujini v povprečju na kratek rok sicer lahko zmanjšale zaposlenost domačih virov, vendar bi prišlo do kvalitativnega prirasta ali prestrukturiranja obstoječe za|X)slcno.sti. Na ta način bi neposredno investiranje v tujini pozitivno prispevalo k preobrazbi gospotlarske strukture, kar bi lahko odtehtalo negativne kratkoročne učinke. Se več, dokaj zane.sljivo lahko trdimo, da bi zaradi prestrukturiranja, do katerega bi privedlo z nižanjem stroškov motivirano neposredno investiranje v tujino, na daljši rok dejansko ohranili del delovnih me.st, ki bi jih zaradi visokih domačih stroškov dela .sicer izgubili. S pomočjo N TI bi tako ohranili del delovnih mest in obenem preobrazili proizvcjdnjo na višjo raven, ki prenc.se tudi vi.šje stroške dela. Prav učinek prestrukturiranja je najpomembnejši argument v prid pospeševanja izhodne internacionalizacije proizvodnje in na dolgi rok odtehta odlive kapitala, ki so za to potrebni. Tudi v primeru tistih NTI v tujini, ki .so motivirane z ohranjanjem/o.svajanjem tujih trgov, lahko pričakujemo pozitivne učinke, saj objektivno pomenijo večjo prodajo na tujih trgih. Tovrstne investicije v tujini so način pos|X'Sevanja izvoza ali ohranjanja do.seženih tržnih deležev na tujih trgih. Stanje in trendi na področju slovenskih neposrednih invcsticij v tujino Investiranje sloven.skih podjetij v tujini se je |X) osamo.svojitvi za nekaj let praktično ustavilo, vendar pa se zdi, da se v zadnjem času ponovno povečuje. Podatki o stanju slovfiiskil) NTI v uijini v laztlobju 1993-1997 kažejo stagnacijo v letu 1991, neiiaclno močno povečanje v letu 1995 (za 78,2%), znaten patlec v leiu 1996 in ponovno stagnacijo v letu 1997 Podatki o letnih odlivih iz naslova investiranja v tujini ne potipirajo nenadnega velikega povečanja stanja slovenskih N'I'I v tujini leta 1993; stanje se je leta 1995 namreč povečalo kar za 219,6 mio USD, medlem ko so bili odlivi v istem letu vsega 5,5 mio USD. Nasploh letni otllivi kažejo drugačen trenil kot spremembe stanj. Pri iKilivih je od leta 1994, ko .so bili negativni, namreč prisoten, z izjemo leta 1998, stalen trend rasti. Do .sedaj so bili odlivi največji v letu 1997 in sicer 25,5 mio USD, vendar bodo letos nedvomno .še večji, saj .so že v prvih šestih mesecih zna.šali 22,6 mio USD. O razlogih za 219,6 mio USD porasta .stanja slovenskih NTI v tujini leta 1995 lahko .samo ugibamo. Vprašanje je, v kolikšni meri so v ozadju samo različne račtniovodske operacije ali pa morda bolj.šje stati.stično spremljanje? Dejstvo je, ila je šlo povečanje stanja predvsem na račun NTI v Hrvaški (povečanje za lO^i,! mio USD). Nemčiji (povečanje za 39.2 mio USD), Jugoslaviji (povečanje za .30,3 mio USD) in Liberiji (povečanje za 20,7 mio USD). Veliko povečanje stanja v 1995. letu tako lahko pripišemo |K)večanju terjatev do podjetij v tujini in tuili povečanju lastniškega kapitala, ponovno zmanj.šanje stanja v 1996. letu pa je bilo po.sledica kombiniranega učinka zmanjšanja lastniškega kajiitala in terjatev ter povečanju obveznosti do podjetij v tujini. V zadnjih .slovenske NTI v tujini determinirajo predvsem odnosi med.sebojnega kreditiranja slovenskih matičnih lirin in njihovih podjetij v tujini; izjema je le povečanje lastniškega kapitala leta 1995. 1991 in 1996. leta .so podjetja v tujini neto kreditirala .svoje .slovenske matične lirme, 1995. in 1997 leta pa je bilo ravno obnitno. Neto terjatve so v 1993. in 1994. letu predstavljale le 13.9% oziroma 3,2% .skupne \ rednosii sloven.skih .NTI v tujini, v letih 1995, 1996 in 1997 pa je njihov delež znašal 28,0%, 20,8% in 23,8%. Očitno je, da .slovenska podjetja iz kakršnegakoli razloga že vzdržujejo intenzivne oilnose metisebojnega kreditiranja s svojimi podjetji v tujini, obenem pa se redko odloč;ijo za nove projekte .\T1 v tujini (Tabela 1). Ce je za NTI v Slo\'enijo očima rastoča koncentracija za Avstrijo, je ])ri slovenskih N TI v tujini .še očiinej.še stalno in močno povečevanje, skoraj dominacija NTI v Hrvaško. Na Hrvaško je koncem leta 1997 odpadlo nič manj kot 53,7% vseh .slovenskih N TI v tujini, medlem ko jc bil leta 1993 delež Hrva.ške ,še 24,9%. Poleg Hrvaške, .sc od leta 1993 kot lokacij:i slovenskih NTI vse bolj uveljavljajo nekatere države v tranziciji (Poljska, Rusija in Češka) ter ZRJugoslavija in BiH. Drastično jc od 199.3-1997 padlo stanje slovenskih NTI v Nemčiji, Avstriji in Makedoniji, kjer je prišlo do velikega dezinvestiranja. V letu 1997 je glede na trende v obdobju 199.31997 jjrišlo do nekaterih si^rememb, iKimreč precej so porasle investicije v Liberijo. Avstrijo in pa tudi v ZDA, obenem pa .so .se močno zmanj.šale invc.sticijc v ZRJugoslavijo (Banka Slovenije). .(Ui se botlo ti premiki obdržali ali pa so Ic po.sledica enkratnih poslovnih odločitev še ni moč govoriti, čeprav gre verjetno za slednje. Ce je intenzivnejša (čeprav z izjemo Hrvaške še \'edno skromna) investicijska aktivnost slovenskih |x>djelij v državah nekdanje Jugoslavije in v državah v tranziciji pričakovana in v skladu z napovedmi samih podjetij kot tudi z ekonomsko teorijo, pa .skrbi, da se v obdobju, ko |X)djetja v tujini postajajo v.se pomembnejši način prodora na tuje trge, slovenske firme iz teli iXKljctij imiikajo (Nemčija, Avstrija, Makedonija) ali ohranjajo svojo prisotnost na izredno skromni (ponekod ničelni) ravni, investiranje v tujini pa koncentrirajo le na eno državo (Hrvaška). TAREIj\ 1: Tokovi, stanja in spremembe stanj neposrednih tujih investicij (NT!)' iz Slovenije v obdobju 1993-9S 1993 1994 1995 1996 1997 1998 VREDNOSTI v mio USD a. Stanje konec leta - Vrednost skupaj' 280,6 280,8 500.4 426,7 421,4 n.p. bistni.ški kapital reinve.si. dobički 241,7 271,9 360.2 337,8 323.4 n.p. Obveznosti do podjetja v tujini 214,6 238,7 228.2 225.9 249,5 n.p. Terjatve do podjetja v tujini 253.5 267,6 368.5 314.8 350,5 n.p. Neto terjatve tlo podjetja v tujini 38,9 8,9 140.3 88.9 101,0 n.p. b. Sprememba stanja - Vrednost skupaj n.p. 0,2 219,6 -73,7 -2,3 n.p. UtstniSki kapital in reinve.st. n.p. 30,2 88,3 -22,4 -14,4 n.p. Neto terjatve do podjetja v tujini n.p. -30,0 131,4 •51,3 12,0 n.p. C. Letni odliv 1.3 -2,9 5.5 7,7 25,5 11,0 STOPNJE RAST! v % a. Stanje konec leta ■ Vrednost skupaj n.p. 0,1 78,2 -14,7 ■0.5 n.p. b. Letni odliv n.r. n.r. n.r. 40,0 231,2 -56.9 Vir: Banka Slovenije; Opombe: 1/ Tuje investicije, pri katerih ima tuji investitor 10% ali višji delež v kapitalu podjetja v tujini: 2/ Vrednost skupaj - Lastniški kapital + terjatve do podjetja v tujini • obveznosti do podjetja v titjini; n.p. - ni podatka; n.r - ni ivlevantno Najpoinenibnejše panoge slovenskega investiranja v tujini so finančno posred-ni.štvo (18% stanja sloven.skih NTI v tujini kocem leta 1997), proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov ter oskrba z elektriko in plinom, na kateri .skupaj odpade slaba četrtina vseh NTI v tujini. Ostale pomembne panoge slovenskega investiranja v tujini so še posredništvo in trgovina na debelo (10,5%), proizvodnja strojev in naprav (9,5%), živilska industrija (7%) in vodni promet (6,7%). V obdobju 19951997 se je ab.soliitno in relativno najbolj zmanjšalo stanje NTI v obdelavi in predelavi lesa (za 4,2 odstotone točke), medtem ko pri drugih najpomembnejših dejavnostih slovenskega investiranja v tujini ni bilo pomembnejših sprememb. Vzrok za zmanj.šanje stanja NTI v tujini v lesni industriji je zmanj.šanje terjatev do tujih hčeriaskih družb (Banka Slovenije). Determinante neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujini V obdobju junij-septcmber 1999 smo med slovenskimi podjetji, ki neposredno investirajo v tujini, izvedli obsežno anketo z namenom, da ugotovimo osnovne značilnosti delovanja slovenskih podjetij v tujini, determinante investiranja slovenskih podjetij v tujini, učinke investiranja v tujini in načrte za bodoče investiranje. Med determinantami investiranja v tujini smo po.sebej analizirali motive za in ovire pri investiranju v tujino icr dejavnike, ki vplivajo na odločitev o lokaciji inve.sticije. Na podlagi različnih virov smo identificirali 411 .slovenskih podjetij, ki naj bi neposredno investirala v tujino. Otigovorilo je 65 (15,8%) podjetij; 27 (6,5%) jih je vrnilo izpoljnjen vpra.šalnik, 38 (9.2%) pa vpra.šalnika ni izpolnilo z obrazložitvijo, da nimajo podjetja v tujini. Na podjetja, ki so odgovorila na vprašalnik, je 1997. leta odpadlo 8,4% .stanja slovenskih NTI v tujini, po številu pa 15.8% v.seh slovenskih podjetij v tujini. Podjetja v tujini iz vzorca ,so imela leta 1998 v povprečju 71,1 zaposlenih, 29,4 niio USD sredstev, 4,8 mio USD kapitala, 5.3,0 mio USD prodaje, 2.3,8 mio USD izvoza, 29,9 mio USD uvoza in 0,5 mio USD dobička, Osnovni podatki o podjeljili v tnjini .■število sloveaskih podjetij, ki investirajo v tujini ("inve.stitorji"), v obdobju 1994-97 praktično stagnira. Po podatkih Banke .Slovenije je imelo leta 1994 (.so)lastni.ški delež v podjetjih v tujini 407 .slovenskih podjetij investitorjev, leta 1995 409 podjetij, leta 1996 411 in leta 1997 416 podjetij. Od 27 podjetij inve.stitorjev iz na.šega vzorca, jih je 2.3 imelo ix)djetja v tujini že leta 1992, leta 1995 jih je bilo 25, leta 1998 pa 27 Bist\'eno hitreje pa je v obdobju 1992-1998 nara.ščalo samo število podjetij v tujini. Če je leta 1992 23 investitorjev imelo 56 [Xidjetij v tujini (2.15 podjetja na inve.sti-torja), je imelo leta 1995 25 inve.stitoijev 73 podjetij v tujini (2,8 podjetij na investitorja) in leta 1998 27 investitorjev 119 podjetij v tujini (4,57 podjetij na investitorja). Torej, če .število slovenskih investitorjev v tujini praktično .stagnira, ali v najbolj.šem primeni zelo počasi ra.ste, pa .se zdi, da samo Število podjetij v tujini precej hitro raste. Podatki iz vzorca kažejo, da je v obdobju 1992-95 število investitorjev zraslo za 8,7%, število podjetij v tujini pa kar za 30,.3%, v obdobju 1995-98 pa je .število investitorjev poraslo za 8%, število podjetij v tujini pa za 63%. Zaključek je očiten. V Sloveniji .se podjetja težko na novo odločajo za neposredno investiranje v tujini, ko pa se zato enkrat odločijo, je verjetno, da bodo Sirila mrežo .svojih podjetij v tujini. Internacionalizacija slovenskega podjetniškega sektorja torej poteka predvsem skozi širitev in poglabljanje internacionalizacije dejavnosti tistih podjetij, ki so na tem področju že aktivna. Večina, okrog 60%, slovenskih podjetij v tujini je v popolni lasti slovenskih investitorjev, dobrih 20% jih je v večin.ski lasti, ostali pa .so v manjSinjski lasti .slovenskih investitorjev. Le izjemoma (5% primerov) v podjetjih v tujini nastopa več sloven.skih .soinvestitorjev. Glede načina ustanovitve podjetij v tujini, je bilo kar 84,3% podjetij iz vzorca ustanovljenih na novo, le v 12,6% primerih je Slo za prevzeme in v 3,4% primerov za združitve. Slovenski investitorji .se torej precej manj kot investitorji iz razvitih držav poslužujejo prevzemov kot načina neposrednega investiranja v tujini. Aiikfiiraiii slovenski investitorji inuijo |x>cljetja v več kot 30 dr/.a\'ali. V povrečju imajo podjetja v Štirih drž:ivah, 22% investitorjev ima podjetja v tujini le v eni državi, 11,1% pa v najmanj 10 tiržavah. Najpogostejše lokacije podjetij v tujini so države nekdanje Jugoslavije, meti njimi največ Hrvaška, kjer ima podjetja jjreko 63% anketiranih investitorjev, v Bil 1 inia podjetja 26% anketiranih investitorjev, v Makedoniji 18,5% investitorjev in v ZRJugoslaviji 11,1% investitorjev. 1'ogo.sia lokacija -SO tudi tranzicij.ske države. Meti njimi je za neposredne naložbe v tujini najbolj privlačna Polj.ska, kjer ima podjetje 22% anketiranih investitorjev, pa tudi Češka in Madžarska s po 18,5% ne zaostajata mnogo. Sletli Rusija, nato pa Ukrajina .Meti državami 1-U so najpogtistejša lokacija najbližje oziroma tiste, s katerimi ima Slcovenija najintenzivnejšo zunanjetrgovinsko menjavo. V Nemčiji ima .svoje |X)d-jetje kar 10,7% anketiranih investitorjev, v Avstriji 29,6%, v Italiji 22,2%, v l-iaiiciji 11,1% itd. H,8% anketiranih investitorjev ima .svoja podjetja tudi v ZDA. Najpogostejša dejavnost .slovenskih podjetij v tujini je trgovina in popravila, saj se z njo uk^irja kar 84 od 119 |X)djetij iz vzorca, 14 podjetij je v pretlelovalni tlejav-nosti (proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih iztielkov, proizvotinja ptihištva, proizvotinja papirja, proizvodnja kovin in kovin.skih iztielkov, proizvodnja nekovinskih in mineralnih iztielkov, proizvodnja strojev in naprav, proizvotinja električne in optične opreme), 4 v prometni dejavnosti, 3 v poslovanju z nepremični-nami/najem/po.slovne .storitve, 18 ptidjetij pa .se ukvarja še z lazličnimi drugimi tlejavnostmi Večina podjetij v tujini je angažirana v eni .sami tlejavnosti. Ce podjetje opravlja več tlejavnosti, je osnovni dejavnosti največkrat priključena trgovina ali |X)pravila. •Sltnenska podjetja v tujini običajno opravljajo niz poslovnih funkcij. Najpogosteje o|5ravljajo funkcijo prodaje in trženja (95% podjetij iz vzorca), nabave in logistike (55,6%), fračunovodstva in financ (47%), administracije (47%), jiroizvod-nje (11,1%), le retlko pa raziskovalno in razvojiu) funkcijo (1,7%). Motivi uloreiiskili podjetij za iiivestininje v tujini Izmeti .štirih poglavitnih motivtjv za inve.stiranje v tujini, ki smo jih ponudili na izbiro anketiranim sbvenskim inve.stitorjem (boljši tlosttjp tltj in cenejši proizvodni tlejavniki - nižanje .strtJŠkov; t)hranjanje/t)dpiranje trgov; povečanje učinkovitosti tlelt)v;inja/poslov;inja v;iSeg;i potljetj;i; strateški razlogi), se je ktii tlaleč najpomembnejši izkazal motiv ohranjanja oziroma odpiranja trgov (pretiv.sem lokalnega trga tiržave prejenmice investicije), sledijo strateški razlogi (n;ičeloma v kombinaciji s še nekim drugim motivom) in povečanje učinkfwito.sti debvanja/po.slo-vanja ptxljetja investitorja, daleč n;i z:idnjem mestu pa je stroškovni motiv (cenejši oziroma lažje dostopni proizvodni tlejavniki) (Tabela 2). Dominantnost tržnega motiva potrjujejo tudi tuijpomembnejši |X)samični motivi z;i investiranje v tujino, ki .so jih našteli anketirani slovenski investitorji (motivi niso razvrščeni po )x>gt> sttisii pojavljanja): ohranitev in širitev trga (ki smo ga ob razpadu izgubili), r;i.st ptxljeija, do.stop na trg, trženje, povečanje prod;ije. finančni in tržni motivi, zatlr-ž;mje in i;izširitev trgt)v, novi trgi, |>enetracija trga, lok;ilno trženje, pri.sotno.st n;i tujih trgih in širitev prod;ijne mreže, povečanje izvoz;i, dostop do cenejših virov surovin, prodor na tuje trge, razširitev protlajnega trga. prodt)r n;t tuje trge, širitev crgovinske nire/c v mjino, dostop na lokalni trg. zahteva trga po lokalizaciji proizvodnje ter stalna prisotnost na trgu in kontakt s kupci, povečanje obsega prodaje, biti blizu kupcu (logistika, servis), poslovati na HrvaŠkem, raz.Siritev trga, nova tržišča, izguba t radie in al nega tržišča, sinergija, trg, osvajanje trga, povečanje prodaje, širitev prodajnega trga, dolgoročna tržna pozicija, globalizacija podjetja v integracijske procese, približati se kupcem in s tem doseči hitrejše servisiranje. Nobenega dvonui ni, da je prodaja na lokalnem trgu države prejemnice investicije dominanten motiv slovenskih inv estitorjev v tujini. Podatek, da preko 80% podjetij v tujini iz našega vzorca prodaja svoje proizvode na lokalnem trgu, izključno na lokalnem trgu pa prodaja kar 63% anketiranih jjodjetij v tujini, potrjuje, da gre pri tržnem motivu v prvi vrsti za lokalni trg države prejemnice investicije. Podjetja v tujini praviloma ne prodajajo svojih jjroizvodov v Slovenijo. TABHLA 2: Pomen posaineznili motivacijskih dejavuikou shuenskih invesUtorjev r tujini Delež inve.stitorjev, ki .so po.same/.ni motiv o/.načili kot (v-^O Zelo pomemben Pomemben Nepomemben Ohranjali jcA>clpir:injc trgov «4,6 11,5 .Strateški ra/.logi 44,1 5i.y 3.7 Cenejši, lažje dtistopni proizvodni dejavniki 0.0 7,4 92,6 I'()večaiijc učinkovito.sti dclovaiij;t/poslovanja CMKijctja investitorja 12.0 5(S,0 32,0 Vir: Anketa o neposrednih infesticijah slovenskih /mdjeiij v tiijini, junij, 1999 Dejavniki izbire države prejemnice investicije v tujini Med najpomembnejšimi posamičnimi dejavniki, ki so vplivali na odločitev za inve.siicijo v konkretno državo, so anketirani slovenski investitorji našteli predv.sem dejavnike, ki so povezani s trgom države prejemnice, na primer: ohranjanje in odpiranje trgov, rast podjetja v konkretni državi; povečanje prodaje; slediti kupcem, ki .so investirali v to drž;ivo; ohranitev nekdanjih trgov in premoženj:i v tej državi; prodor na hitro rastoče trge tretjih držav in poveč;inje tržnega deleža na lokalnem trgu itd. Tako sliko |X)trjuje tudi Tabela i, ki sistematično prikazuje pomen pcjsameznih dej;ivnikov pri odločitvi za investiranje v konkretno državo. Daleč naj|X)membnejša dejavnika sta velikost in rast trga, .sledi kupna moč, bližina držiive prejemnice, nizki stroški poslovanja. Torej, čeprav je pri izbiri konkretne drž ave odločilen tržni dejavnik, slovenski investitorji pri tem upoštevajo še niz drugih dejavnikov. TABELA .i: Pomen izbranih dejavnikov pri odločitvi za investicijo v konkretno državo Dole/, investitorjev, ki .so posamezni dejavnik označili kot (VX.) Zelo ponienilK-n Pomemben Neponienilxin Velikost trga, rast trga 70,4 25.y 3.7 Kupna moč 33.3 66,6 0 »ližina države (transportni .stroški) 22,2 ■iK.l 29.7 Nizki .stroški poslovanja 14,K 77.7 «.5 Pravni okvir/reguiativa 11.1 44,4 4H.1 Davčno okj)lje. spoilbude 14.H 59.3 25.9 Administr.itivni po.st(>pki 18.5 4«,l 33,3 Nizko deželno tveganje/ visok rutiiig države (country risk) 25,y 51.« 22.2 Vir: Anketa o neposrednih investicijah slovenskih podjetij v tiijini, JiiniJ, 1999 Ovire pri investiranju v tujini Anketirani slovenski investitorji v tujini so našteli cel niz "največjih" ovir pri investiranju v tujino in sicer (motivi niso razvrSčeni |5o jjogostosti i>ojavljanja): pomanjkanje znanja, informacij, kadrov in kapitala, tveganje, težave (neznanje) v zvezi z nadzorom in upravljanjem |X)djetja v tujini, neprepoznavne blagovne znamke investitorja, visoki stroški trženja, težaven prodor, neprijazno davčno, pravno in administrativno okolje oziroma nepoznavanje tega okolja, neustrezni odnosi Slovenije s posamičnimi državami, oddaljenost itd. Tabela 1, ki sistematično prikazuje pomen (X)sameznih ovir pri investiranju v tujino, potrjuje najpomemb-nej.še (»samične ovire, ki so jih našteli anketirani tuji inve.stitorji. Sklepamo lahko, da je med investitorji le dobra [jetina takih, ki imajo dovolj znanja z;i investiranje v tujino in je |X)nianjkanje znanja zanje nepomembna ovira. Se wdno pa nezadostno znanje pomeni pomembno oviro za 40% investitorjev in zelo trd oreh za .^7% investitorjev. Pomanjkanje informacij je velika ovira skoraj za vse, za večino pa je zelo pomembna ovira tudi pomanjkanje kadne E\ rope oz. nu. Najjx)gosteje omenjena tranzicij.ska država je Polj.ska s .svojim velikim in hitro rastočint trgom. Med načrti so tudi oddaljene destinacije kol na primer japon.ska, .Malezija, južna Amerika, Severna Amerika. O načrtih za investiranje v tujini smo povprašali tudi največje slovenske inve.sti-torje in najhitreje ra.stoča podjetja v Sloveniji, ki po obstoječih podatkih .še ne inve-.stirajo v tujini*. Kar 5.3% anketiranih je navedlo, da namerava v naslednjih treh letih investirati v tujino in le 12,5% jih ni videlo potrebe po investiranju v tujini. Zdi .se, da .se podjetja, ki .so že .sedaj najintenzivneje izixistavljena konkurenci tujih trgov in najhitreje rastoča podjetja, vse bolj zavedajo nujno.sti vzpostavljanja neposredne pristonosti na tujih trgih ter verjetno tudi strate.ških in .stroškovnih razlogov za investiranje v tujino. To .seveda zahteva tudi ustrezno reakcijo ekonom.ske politike, oziroma države. Slovenska strategija in politika pospeševanja neposrednega investiranja v tujino Politika pospeševanja neposrednega investiranja v tujino v razvitih in nuinj razvitih državah Politiko do neposrednega investiranja v tujino ])redstavljata regulatorni okvir, ki ureja NTI v tujino, in politika po.spe.ševanja NTI v tujino, ki je .sestavljena iz (i) nudenja informacij in tehnične pomoči, (ii) neposredne finančne pomoči in tiskalnih spodbud promocijske politike ter (iii) zavarovanja investicij. V devetde.setih letih smo na |x>dročju regulative priča precejšnji liberalizaciji tokov neposrednega investiranja v tujini. Zgodovinsko gledano .so razvile države dovoljevale ali podpirale neposredno invesiiranje v tujini, ko ti kapitalski tokovi ' \'{irtL diisH'linili /»»Itilklli niso IsoJIasiiilkl IMidji'Uj v liijinl. Vpniiiiliilk Jc iz/ioliillo 15% JmdJvlij. Izkazalo se je. da HfX, iHidjelij ki so izjiolnila i/ini.sojili za izdatke v zvezi s človeškimi viri in tehničnim r;izvojem. Ta program nudi rfOffm m praksa let 37.4/2CW pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem investitorjem, medtem ko velika nniltinacionalna podjetja nc morejo kandidirati za ta sredstva, l.eta 1990 je KU vzpostavila podobno .shemo za države v tranziciji, ki se imenuje Joint Operations Phare Programme. Tudi 1-vropska investicijska banka .se linančno angažira (po.so-jila, dotacije, rizični ka|)ital) v NTI projektih evropskih investiiorjev v državah v razvoju iz Alrike, Karibov in .Sredozemlja (UNCI AO 1995, str. .316-319). Le malo držav v razvoju in tranzicij.skih držav ima eksplicitne pt)litike tlo NTI v tujini. Vendar pa nekatere hitro se razvijajoče države v razvoju ni.so le liberalizirale svoje režime izvoza kapitala, temveč .so tudi že začele s politiko aktivnega spodbujanja neposrednega inve.siiranja v tujini. To velja tako za Singajjur, Malezijo, ■Iaj.sko, Tajvan, Korejo, Čile in celo Indijo (glej UNCIAD 1995. str. 313-339). Programi .s]>odbujanja NTI v tujino v teh ilržavah .široko variirajo, v odvisno.sti od stopnje gospodarskega razvoja, konkurenčnosti nacionalnih podjetij v posameznih .sektorjih, plačilno bilančnih pogojev, regionalne integracije in .širših zunanjepolitičnih konsideracij. Tudi instrumenti teh politik .so zelo razJični, od zagotavljanja informacij pa v.se do bolj kompleksnih in dragih subvencij ali nejiosredne udeležbe v specifičnih projektih NTI. Programi razvitih držav za pospeševanje NTI v tujini torej poskušajo le-te umestiti v programe pomoči državam v razvoju, obenem pa pomagati in spodbuiliti .svoja multinacionalna podjetja naj inve.stirajo v teh drž-ivah. Hkonomsko gledano ti programi temeljijo na dveh izhodiščih in sicer (i) da .N TI v tujini pozitivno vplivajo na gospodarski razvoj tako drž;ive investitorice kot države prcjemnicc in (ii) da brez spodbud investitorji ne bi investirali v manj privlačne dreave ali pa bi in\'e-stirali v podoptimalnem ob.segu. Programi manj razvitih držav (predv.sem v novoindu.strializiranih državah jugovzhodne Azije) za .spodbujanje NTI v tujini le izjemoma govorijo o cilju razvojne pomoči državam prejemnicam, poudarjajo pa cilj povečevanja konkurenčno.sti svojih |X)djetij investiiorjev in doseganje za državo inve.stotorico strate.ških gospodarskih in političnih ciljev (Brimble and Pirnia 1996a, 1996b). Če interesi podjetij in tlržave ni.so enaki, poskušajo te drža\ e s .svojo politiko vplivati na ob.seg in raven inve.sticij v tujini tako, da le-te ostajajo v .skladu z njenimi političnimi in .strate.škimi interesi. Skratka, osrednja točka in namen programov .spodbujanja razvitih in manj razvitih držav je dvigniti konkurenčnost oziroma zagotoviti .svojim podjetjem potencialnim investitorjem tolikšno in tak.šo pomoč, ki lx) odtehtala manj.šo atraktivnost in večjo rizičnost investiranja v tujini nasploh, predv.sem pa v manj razvitih državah, in jih .spodbudila k realizaciji inve.sticije v tujini. Podjetja ,se pri .svojem delovanju namreč srečujejo s številnimi tržnimi pomanjkljivostmi, ki .so v poslovanju zunaj matične države še toliko bolj opazne. Kažejo se v i>omanjkanju informacij, nepoznavanju administrativnih zahtev, intere.sov za investiranje v tujini, nerazumevanju tuje regulati\'e. \'se te težave so .še toliko bolj izrazite za mala in srednja podjetja in za investiranje manj razvitih državali. To so težave, ki naj jih svojim |)odjetjem pomagajo laj.šati instrumenti države investitorice. Izkušnje kažejo, da .so pri realizaciji .svojih ciljev na področju neposrednega investiranja v tujino naju.spešnejše ti.ste države: - ki imajo izdelan program, ki je natančno u.smerjen - na določeno državo, regijo, sektor, dejavnost, podjetje, - kjer ena sama institucija deluje kol koordinator za v.se dejavnosti na tem področju, - kjer imajo na voljo dovolj velike administrativne zmožnosti, - ki imajo že vzpostavljene zveze z državami prejemnicami (regionalne agencije v posameznih državah), - ki uspejo s|>odbuditi NTI v tujino, do katerih sicer ne bi prišlo (pri tem je potrebno upoštevati stroške in koristi različnih promocijskih programov). V poskusu ori.sati osnovne elemente strategije in aktivne politike Slovenije do nepo.srednega investiranja v tujino se bomo osredotočili na nudenje informacij in tehnične pomoči ter neposredne finančne pomoči in fiskalnih spgajanj u.strezen in ne v.sebuje omejitev za neposredno inve.stiranje v tujini. Zavarovanje investicij v tujini poteka v okviru programov Slovenske izvozne družbe po ustreznih, strokovno oblikovanih kriterijih. Oblikovanje nekega posebnega .sklada s pomočjo države, ki bi Slovenski izvozni družbi omogočil, da pod ugodnejšimi iKjgoji zavaruje investicije slovenskih podjetij v tujini, bi bilo seveda zelo dobrodošlo. !>e posebej, ker se in se bodo slovenska jKJcljetja v investicijah v tujini v veliki meri usmerjala v bolj (države nekdanje Jugoslavije, Rusija ipd.) ali manj (države v tranziciji) rizične države. V svojih predlogih za slovensko politiko do neposrednega investiranja v tujini izhajamo tako iz nekaterih splošnih zakoniio.sii, ki poganjajo izhodno internacionalizacijo, kot posebnih izkušenj nekaterih novoindustrializiranih držav jugovzhodne Azije na tem področju. Ker so te države na podobni stopnji gospodarskega razvoja kot Slovenija, .so njihove izkušnje lahko zelo koristne. Države jugovzhodne Azije so programe spodbujanja NTI v tujini uvedle sredi osemdesetih let (le Singapur je začel žc prej). Gre za čas v.sesplošne liberalizacije regulative na področju NTI in za začetek vzpona teh gospodarstev. To bi lahko bila paralela tudi za Slovenijo in vse države v tranziciji, ki so z začetkom tranzicije takoj liberalizirale NTI iz tujine in po začetni tranzicij.ski recesiji začele hiter gospodarski razvoj. Danes ]5a vsaj nekatera |XKljetja iz teh držav žc tudi inve.stirajo v tujini. Elementi slovenske strategije pospeševanja neposrednega investira,ija v tujini V.SC večji del svetovnega izvoza je povezan z ustanavljanjem podjetij v tujini, zato .se majhno slovensko gospodarstvo, ki je ključno odvisno od tujih trgov, ne bo smelo izogibati investiranju v tujini. Ena od pomembnih nalog slovenske vlade v prihodnje bo, da ustvari u.strezne pogoje, ki bodo pomagali našim podjetjem, da iniernacionalizirajo svojo dejavnost. .Seveda si ob tem ne .smemo delati iluzij, da lahko država inicira ali ključno pospeši nek proces v obsegu, ki prc.sega realne možnosti samih podjetij in gospodarstva v celoti. Z drugimi be.sedami, edini resnični in odločilni akter procesa internacionalizacije so lahko le podjetja sama. Država pa lahko ta proces omogoča, olajšuje in kot zunanji dejavnik pospešuje. Ker je inve.stiranje v tujini povezano s poseciovanjein nekih (hisini.Sko) specifični!) prednosti tujega investitorja pred podjetji v tlržavi prejemnici, v tem trenutku .seve-lia ni moč pričakovati močnejSega investiranja na.ših podjetij v razvitili zahodnih ilržavah. Toda zakaj ne investirati v državah Srednje in \'zlH)dne 1-vrope in (po normalizaciji razmer) v tiržavah nekdanje lugo.slavije, zakaj ne na ta način krepiti na.Sih pozicij na teh trgih, zakaj ne preseliti določene proizvodnje na nek trg, ki nutli lx>lj.še pogoje za konkretno proizvtxlnjo, če je to ključno za us|x;h na tem in tlrugih trgih. NTI v tiržavo in iz tiržave sta dve plati iste metlalje. Do obeh je potreben enoten, načelen, konceptualni in institucionalni pristop oziroma okvir, ki ga karak-terizira osnovno izhodi.šče, da moramo pospeševati tako vhotint) kt)t izhotino internacionalizacijo .sloven.skega gos|X)dar.stva. Za izJiotlno internacionalizacijo so .še kako potrebne tudi konkretne .spodbude, vendar pa je v sedanji fazi mnogo pomembneje odpraviti ti.ste splošne makroekonomske in politične (psiholt).ške, politične) razloge, ki ovirajo neposredno inve.stiranje v tujini. Prva naloga bi bila ixlpraviti vse vrste pregrad na tej poti. Meti njimi je na prvem mestu preseganje predsotlkov tk) NTI v tujini, na katere .se v Sloveniji gletla pietlvsem kot na otiliv kapitala (in torej antipatriotično dejanje) ali kot na privatizacijske špekulacije ozirtjma t)kt)riščanja. Nejx>sretlno investiranje v tujini je sretistvt) krepitve konkurenčnih pretinosti podjetij, uspe.šen instrument zbiranja informacij o tujih trgih, instrument približevanja potrošniku, kar je tako zelo pomembno za tlanašnjo ku-stomizacijo kot etio od .sodobnih marketin.ških "zapovetli". Ostale .so obrtibne negativne manifestacije pojava, ki ,se tlogajajo na v.seh področjih tiružbenega življenja. Predolgo ohranjanje negativne klime lahko ogrozi t)bjektivno nujnt) potljet-niško funkcijo investiranja v tujini za gospodarski razvoj Slovenije. Internacionalizacija je postopen proces, ki ga niti velika ptJtljetja ne morejo obvlatlati preko noči ali kar s preskokom od izvoza na ustanavljanje enostavnejših oblik internacifMializacije in nato na v.se zahtevnej.še. Večja podjetja z močnim katlrov.skim potencialom lahko takšen proces v dalj.šem častjvnem intervalu .sama obvlatlujejtj. Majhnim je to mnogo težje, zato potrebujejti pomoč tiržave. Odpravljanje tivir, ki preprečujejo izhodno internacionalizacijo, je potrebno nail-graditi .še z aktivno politiko sptxlbujanja internacionalizacije tlejavno.sti ptjtijetij, ne nazatinje z vzpo.stavljanjem u.streznih .svetovalnih .služb. Sistem spodbujanja izvoz;i kaže tlograjevati s sistemom s|X)tlbujanja internacionalizacije dejavnosti podjetij. Slovenska politika pospeševanja neposrednega investiranja v tujini Izhodišča in cilji Osnovno izhotli.šče je, tla .st) NTI v in iz Slovenije .sestavni tlel strategije gospo-tlarskega razvoja tlrž^tve. OtI njih se pričakuje pozitivne učinke na razvoj, na prestrukturiranje, na boljšo alokacijo virov, na pospe.šeno .specializacijo in s tem dvig učinkovito.sti, na lx)ljšo izkori.ščenost kapacitet, na dvig prtxluktivnosti oziroma kt>nkurenčno.sti. Skratka, neposredno itive.stiranje v tujini je ena od metoti do.se- galija nacionalnih razvojnih ciljcv. V leni konteksiu se zavzemamo za aktivno pospeševanje internacionalizacije dejavnosti slovenskih podjetij, za pospeševanje predvsem listih NTI v tujino, ki pospešujejo preobrazbo slovenskega gospodarstva oziroma posameznih podjetij. To .se vse bolj kaže kot nujnost za ohranjanje in krepitev konkurenčnih pozicij doma in v tujini. Vsako |X>speševanje pa .seveda nekaj .stane'. Spodbude da ali ne: oljsefi spodbud Kna osnovnih dilem v zvezi s i>olitiko do neposrednega investiranja v tujini je, ali sploh posebej (X)spe.ševati takšne investicije, ali so res potrebne posebne spodbude ali pa kaže investiranje prepustili le podjetniškim nagibom in naj .se država s|iloh ne vmešava, temveč le poskuša odpravljati nekatere ovire. Najjjrej je treba seveda odpraviti nekatere splošne ovire, ki omejujejo neposredno investiranje slovenskih podjetij v tujini. Gre za odpravljanje predsodkov, slabitev psiholoških in drugih birokratskih ovir. Sele ob spremembi splošne klime lahko tla bolj proaktiv-na politika spodbujanja NTI v tujini dobre rezultate. Zavzemanje za posebno spodbujanje internacionalizacije dejavnosti naših podjetij temelji na argumentu, da pri prvih korakih svojega procesa internacionalizacije podjetja potrebujejo po.sebne spodbutle, ki pa kasneje lahko slabijo oziroma popolnoma presahnejo. Gre za takoimenovani argument "mladih industrij". Za tiržave in |x>djetja, ki stopajo na pot neposrednega investiranja v tujino, je potrebno oblikovati posebne programe spodbujanja. Kasneje .se lahko pomen teh programov, vzporedno z nabiranjem izku.šenj in krepitvijo položaja inve.stitorjev, postopoma zmanj.šuje. Začetni koncept se v kasnej.ših fazah mora spremeniti. Sprva, v času tehnolo.škega zaostajanja in naporov priključiti se tehnolo.ško razvitim, v času tranzicije oziroma preobrazbe, pa je takšna promocija NTI zaželena. Ka.sneje, ko |X)djetja že dosežejo določeno raven razvoja, ko že dosežejo določeno raven internacionalizacije, pa je pospeševanje internacionalizcije s strani države vse manj potrebno. Vedno pa bodo potrebne določene spodbude internacionalizaciji dejavnosti majhnih in srednjih podjetij. Takšna jjodjetja sama namreč težko dosežejo tisti prag velikosti, pri katerem lahko .sama generirajo dovolj znanja in informacij za začetek j^rocesa internacionalizacije. Relativni |>omen politike pospeševanja neposrednega investiranja v tujini je različen glede na stopnjo razvoja države (nižji ali nikakršen na zelo nizki .stopnji, raste z razvojenr gospodarstva in končno na zelo visoki stopnji razvoja zopet upade). Slovenija je danes v fazi tranzicije, v procesu intenzivnega j^restrukturi-ranja in umeščanja v mednarodno delitev tlela, kar zahteva aktivnejšo vlogo tiržave v procesu internacionalizacije. Internacionalizacija podjetij je ena od metod pos-pc.šenega prestrukturiranja gospodarstva, krepirve nacionalne konkurenčnosti, večanja tržnih deležev, diferzificiranja izvoza oziroma gospodar.<;ke strukture v smeri povečevanja dodane vrednosti ter protlora na nova trži.šča. V.se to ni.so le podjetniški, temveč tudi narotinogospodarski cilji. Za do.seganje takšnih narodno- ' Sliifialmr. na lirliiiei: Je tem IW) za Itns/ieSeraiije ne/Misreiliief;a liiivsllniiifa r lajiiio namenil /ni-Mlžnii vrvdnitsli lulllinir ,Vll v liijlnn (HrimMe and 1'irnla ldjetij samih, niso sestavni del njihove logike poslovanja. 1'ovsotl tam, kjer želi država z internacionalizacijo doseči posebne narodnogospodarske cilje, so (X)trebne posebne spodbude. Institucionabia organizacija pospeševanja Institucionalna ureditev (izvajanja) politike do NTI iz tujine in v tujino v .svetu je različna. Nekatere države imajo po.sebne in.stitucije le za |xxspeševanje N TI v tujino ali celo po.sebne in.stitucije za posamezne vidike pos|5e.ševanja NTI v tujino. Druge države imajo eno .samo institucijo za vse vidike neposrednega investiranja iz tujine in v tujino, čemur .se pritlružuje še pospe.ševanje izvoza. Enake cilje .se lahko do.sega z različno institucionalno ureditvijo. Izkušnje pa vendarle kažejo, da večje .število institucij, ki .se ukvarjajo z NTI iz tujine ali v tujino ali s pospe.ševanjem izvoza, prinaša številne probleme in neusklajenosti, ki ovirajo uresničevanje skupnih ciljev in dražijo promocij.ske dejavnosti. V svetu prevladuje praksa osrednje "one .stop in.stitucije", ki daje najboljše rezultate. To ne |X)meni, da je takšna institucija pri.stojna na v.seh področjih, [Kameni le, da ona poskrbi za ustrezno servisiranje tujega inve.stitorja ali domačega inve.stitorja v tujini na enem mestu, da ona razrešuje vprašanja na drugih pristojnih organih. Urad za gospodarsko promocijo in tuje inve.sticije j^ri .Ministrstvu za ekonomske odno.se in razvoj bi .se moral razviti v takšno institucijo. Zavzemanje za eno institucijo, ki naj ima osrednjo vlogo pospe.ševanja NTI v in iz .Slovenije, jja .še ne pomeni, tla druge ustano\ e pri tem ne bi igrale pomembne vloge. Pri tem velja zlasti izfjo.staviti dijilomatsko konzularno mrežo. Njena vloga [jri ])ospe.ševanju trgovinskih poslov je lahko v j^rimerjavi z nalogami na področju NTI pov.sem marginalna. Gre za pomoč pri iskanju primernih priložno.sti za investiranje naših pcxljetij ter pri razreševanju vseh vjjrašanj v zvezi s tem, od zbiranja zakon.skih pa tudi tržnih informacij. Nekatere države imajo celo pti.sebne pi.sarne v ta namen. Za to Slovenija nima sred.stev, zato pa naj bi j>rav di|)lomat.sko konzularna mreža odigrala vlogo takšnih pisarn. V ta namen jih kaže u.strezno kadrovsko in informacij.sko uspo.sobiti. Kori.stno bi bilo, če .se vzjioredno z osrednjo institucijo, ki rešuje vsa vprašanja v zvezi z investiranjem v tujini, vzpostavi tudi ustrezno svetovaint) telo strokovnjakov, ki bi določalo dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno .strategijo oziroma politiko na tem potlročju. Tak.šen Otibor vlatle smo v Sloveniji že imeli, j^a je nekako poniknil vzporetino z ustanovit\'ijo Urada za gos|X)darsko promocijo in tuje investicije. Tak.šen odbor bi lahko odločal o tistih ukrej^ih, ki bi spodbujali dt)ločeno internacionalizacijo, ali glede na posamezne države ali glede na |X)samezne vrste tlejavnosti. Opretleljeval bi kriterije za njihov izbor in odločal o višini in vrsti spodbud. Diferenciran pristop Eno od i^membnejših vprašanj politike pospe.ševanja NTI v tujino je, ali naj ta politika tliferencira meti panogami dejavnosti in vrstami podjetij. Odgovor na to je pritrdilen. Večjo pozornost pri spodbujanju za.služijo tiste panoge, katerih konku- iciičnost pada glede iia rasioče siroSke dela, loiej lisie, v katerih prihaja do erozije primerjalnih prednosti slovenskega gospodarstva. Te dejavno.sti lahko z relokacijo delovno intenzivnih laz krejjijo svojo konkiirenčno.st. To je dokaj lahko ugotoviti. Težje pa je vnajjrej identificirati ti.ste dejavnosti, ki inuijo potencial /.a razvoj lastnih podjetniško specifičnih prednosti. V tem drugem segmentu kaže le ustvarjati splo.šno spodbudno klimo z^t krejjitev inovativnih sposobno.sti, dvigati izobraz-Ijeno raven nasploh in podobno, ne pa vnaprej jjoskušaii izbirati šampione. Po.sebno pozorno.st velja po.svetiti majhnim in srednjim podjetjem, ki imajo omejene kadrovske in finančne možnosti pridobivanja potrebnih informacij za prodor na (tvegane) tuje trge. Večja podjetja imajo namreč mnogo več možnosti pridobivati informacije, imajo večje kadrovske potenciale in bolj.ši finančni do.stop do trgov kapitala in informacij nasploh. Konkretne aktivnosti spodbujanja Po opredelii\ i za aktiv no politiko pospeševanja neposrednega investiranja v tujino in za eno osrednjo institucijo, ki naj opravlja aktivnosti |X)spešcvanja, .se postavlja vpra.šanje, katere naj bodo konkretne pospeševalne aktivnosti in kako naj jih o.srednja institucija opravlja. Izkušnje kažejo, da se podjetja v .svojih prvih korakih na poti internacionalizacije običajno lotijo bližnjih trgov. Največkrat .so to .sosednje države ali tiste, ki imajo i.sii jezik ali pa jezik, ki je v državi investitorici "splošno" znan. V primeru Slovenije bi tem državam dodali še države nekdanje Jugoslavije in države v tt anzi-ciji, saj je v njih poleg tržnega potenciala tudi potencial za stroškovno naravnano internacionalizacijo realno verjetno največji. Zato velja na začetku tem državam posvetiti po.sebno pozorno.st. Hkrati pa je potrebno finančno večjo težo dati oddaljenejšim državam, tistim, ki same po .sebi ne pritegnejo tlovolj iKJZornosti bodisi zaradi večjih tveganj, zaradi velike oddaljenosti, nepoznavanja ali višjih stroškov i)oslovanja na večje razdalje. Azijske države se pri pospeševanju NTI v tujino poslužujejo treh skupin ukrepov: (i) nudenje pomoči potencialnim investitorjem, (ii) fiskalne in neposredne finančne spodbude, (iii) sklepanje različnih meddržavnih sporazumov in zagotavljanje druge institucionalne podpore. Slovenski Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije bi lako lahko pospeševal neposredno investiranje v tujini s pomočjo neposredne pomoči investitorjem, nudenjem davčnih oziroma finančnih olajšav ter pospe-ševanjem sklepanja različnih meddržavnih sporazumov, ki bi olajšali take investicije ali druge oblike internacionalizacije dejavno.sti. .Med ukrepi neposredne pomoči potencialnim investitorjem lahko izpo.stavi-mo zlasti naslednje možne ukrepe: - pomoč pri izdelavi poslovnih strategij, - iskanje poslovnih priložno.sti v tujini (nudenje finančne pomoči v te namene), - organizacija okroglih miz. Studijskih misij, - -spodbujanje inovacij in integracije domačih pcnljetij, da bi tako nastala večja podjetja, ki bi lažje internacionalizirala svojo dejavnost, ne nazadnje spodbujanje razvoja lastnih multinacionalk, - posebno spodbujanje inve.sticij v izbranih dejavnostih, ki .so bodisi prioritetne z vidika prcsinikturiranja (ilekivno intenzivne standardizirane dejavnosti na primer) ali pa morajo internacionaiizirati svojo dejavnost zaradi razvojnih ali tržnih razlogov, - spotibiijanje investicij v naravi (lastna oprema ali proizvodi, know how...) in tistih, ki generirajo izvoz. Med ti.skalnimi in davčnimi ukrepi kaže uveljavljati na.slednje: - nudenje ugodnej.ših kreditov, v kolikor investicija v tujini prispeva k prestrukturiranju potljeija, kreira dodatna delovna me.sta oziroma pris|X'va k lehnolo.ški preobrazbi ali posodabljanju, - sofinanciranje tržnih raziskav in |X)moč pri dopolnilnem .šolanju in izpopolnjevanju kadrov za potrebe tak.šnih naložb, - davčne olajšave (na printer neplačev-anje davkov v primeru, da .se dobičke repa-triira ali reinvestira ali če NTI v tujini prispeva k razvoju sloven.skih resursov), - neposredne subvencije za po.samezne razvojno pomembne projekte. V primeru večjih projektov, ki bi dobili znatne subvencije (olajšave), bi investitor ntoral predložiti študijo izvedljivosti, - oprostitev plačila davka na dobiček, v tistem delu, ki .se plačuje doma, - ustanovitev |X)sebnega sklada in službe za pomoč pri izdelavi študij izvedljivosti za investiranje v tujini manjših in srednjih podjetij, - pogojevanje nudenja državne jKimoči z obliko\ anjem določenega rezervnega rizičnega sklada v podjetjih, ki vlagajo v tujini. .Med ukrepi institucionalne vladne jxjdpore velja poudarili naslednje: - urediti oziroma pospeševati šolanje kadrov za potrebe internacionalizacije dejavno.sti firm. zlasti majhnih in srednjih podjetij. - pospešeno sklepati meildržavne sporazume o zavarovanju inve.sticij, o izogibanju dvojnemu obdavčenju ter pristopati k ustreznim regionalnim in multilateralnim in.strumentom, ker je to cenejši način od .sklepanja bilateralnih sporazumov, - pospeševati združevanje podjetij s ciljem olaj.šaii njihove internacionalizacije, - po.sebne spodbude za posamezne strateške drža\'e (v našem primeru na primer tiste, v katerih živi naša manjšina ali pa tiste, kjer si želimo po.spešiti ekonomske odno.se iz ekonom.sko ter politično .strateških razlogov), - državniški obi.ski naj bodo bolj v funkciji po.spe.ševanja ekonomskih stikov. Zelo koristno informacijo o tem, kam naj sc usmeri in kaj konkrektno naj naredi politika po.spe.ševanja neposrednega investiranja v tujino, nam tlajcjo mnenja anketiranih .slovenskih inve.siitorjev o najpomembnejših ovirah pri inve.stiranju v lujini. Z vidika aktivne politike spodbujanja neposrednega investiranja v tujini je smiselno te ovire deliti na ti.ste, na katere drž;iva lahko vpliva in na ostale. Ce sklepamo po naštetih ovirah, slovenski investitorji v tujini menijo, da bi jim država lahko pomagala na na.slednje načine oziroma z naslednjimi ukrepi: - zbiranje in nudenje informacij o možno.stih investiranja v lujini in konkretnih projektih, - navezovanje prvih stikov s potencialnimi tujimi partnerji, - izboljšanje slovenske klime in regulative za neposredno investiranje v lujini, - sofinanciranje določenih aktivnosti v zvezi s projekti neposrednega investiranja v lujini, - .soliiianciranjc kapitala ali/in olajševanje dostopa (pogojev) do komercialnih virov sredstev, - pomoč pri izobraževanju ustreznih kadrov, - zavarovanju investicij v tujini in s tem zmanjšanje tveganja, - lobiranjem za izlxjlj.šanje pogojev investiranja v državah prejemnicah, - nasploh večja pomoč diplomatsko-konzularnih predstavništev. Zavzemanje z:t pospeše\'anje neposrednega investiranja v tujini pa zahteva tudi spremljanje rezultatov dajanja konkretnih spodbud. Vsak projekt neposrednega investiranja v tujini, ki bi dobil posebtie olajšave, bi moral izkazati pričakt>-vane rezultate, sicer bi moralo |Kxljetje vrniti sredstva, ki jih je dobilo s spodbudami. .Skratka, določen nadzor nad učinki inve.sticij, ki prejmejo spodbude, je zaželen. LITERATURA lirinihle. I'oter Neda I'irnia (19y(>a); How Asian countries encourage outwaril foreign tlireci investment. Hackgrounil Paper lor the 1-IAS High level Kound Table on the Outward Foreign Direct Inve.stnicnt from the Newly Industri.ilised l-contmiies in Asia, liangkok, Thailand. December 12-13. Hrlmhie. IVter it Neda Pirnia (lyyfib); Progrants in industrial countries to promote Iba-ign dircxt investment in deveUiping coimtrie.s. liackground Paper for the I'lAS High I.evel Kound Table on the Outward I'oa-ign Direct Investment front the Newly Inilu.strialised I-cononiies in Asia, Uangkok, Thailand. December 12-13. UNCFAD (1995): World Iruvstment Re|>ort 1995. New York and Geneva: United Nations.