Etnolog 18 (2008)
KONfERENcE conferences
MUZEJI - STIČIŠČA MEDKULTURNEGA DIALOGA
265
Uvod
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leto 2008 razglasila za Evropsko leto medkulturnega dialoga in ga postavila v ospredje kot temeljno vrednoto. Medkulturnemu dialogu so bila posve~ena {tevilna mednarodna sre~anja, razprave in obravnave – v Sloveniji in po dr`avah EU. Ministrstvo za kulturo je bilo nosilec in nacionalni koordinator za Evropsko leto medkulturnega dialoga.
Evropsko razpravo o medkulturnem dialogu je januarja 2008 odprla Slovenija kot predsedujo~a dr`ava EU. Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z Evropsko komisijo na ravni celotnega EU pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, ki je uradno zaznamovala za~etek Evropskega leta medkulturnega dialoga. Opozarjala je, da je za obstoj razli~nih kulturnih identitet in prepri~anj medkulturni dialog “predpogoj za oblikovanje raznolike, a hkrati strpne dru`be”. Iz SEM sta se ga kot vabljeni gostji udele`ili Bojana Rogelj [kafar in Nina Zdravi~ Poli~.
Vodilna misel oz. glavni cilj, ki si ga je EU zastavila v Evropskem letu medkulturnega dialoga, je trajnostne narave, trajnostnega pomena in izpostavlja, da se mora medkulturni dialog nadaljevati tudi po letu 2008, da je dolgoro~no potreben za vsakega posameznika, vsako dr`avo ter za EU kot celoto. Le na ta na~in bo medkulturni dialog prispeval k uresni~evanju ve~ strate{kih prednostih nalog EU, zlasti na podro~jih spo{tovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti v Evropi, spodbujanja dejavnega evropskega dr`avljanstva, zagotavljanja enakih mo`nosti in nediskriminacije ter poudarjanja sodelovanja in povezovanja ob upo{tevanju skupnih vrednot EU.
Strategija te skupne pobude EU na splo{no poudarja spodbujanje medkulturnega dialoga: kot proces, ki krepi sposobnost vseh tistih, ki `ivijo v EU, da delujejo v bolj odprtem, a tudi bolj kompleksnem kulturnem okolju, kjer v razli~nih dr`avah ~lanicah, kakor tudi znotraj vsake posamezne nacionalne dr`ave, soobstajajo razli~ne kulturne identitete in prepri~anja; kot prilo`nosti prispevati k raznoliki in dinami~ni dru`bi in izkoristiti mo`nosti, ki jih ta ponuja, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu; kot ozave{~anje vseh, ki `ivijo v EU, zlasti mladih, o pomembnosti razvoja dejavnega in v
Nina Zdravi~ Poli~
svet odprtega evropskega dr`avljanstva, ki spo{tuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah, in kot prispevek razli~nih kultur k dedi{~ini na podro~ju izra`anja kulturne raznolikosti in na~inov `ivljenja.
Medkulturni dialog predstavlja pomembno razse`nost razli~nih politik in instrumentov Skupnosti EU na podro~jih strukturnih skladov, izobra`evanja, vse`ivljenjskega u~enja, mladih, kulture, dr`avljanstva in {porta, enakosti spolov, zaposlovanja in socialnih zadev, boja proti diskriminaciji in socialni izklju~enosti, boja proti rasizmu in ksenofobiji, politike azila in integracije priseljencev, ~lovekovih pravic in trajnostnega razvoja, avdiovizualne politike in raziskav. Zajema torej vsa podro~ja ~lovekovega bivanja, je stalni spremljevalec na{ega so`itja.
266
Muzeji – sti~i{~a medkulturnega dialoga
Muzeji, ki se ukvarjajo s kulturno dedi{~ino, so s stali{~a medkulturnega dialoga osrednjega pomena za oblikovanje kulturne samozavesti, za spodbujanje dialoga.
Dejavnost muzejev je vedno bolj vpeta v dru`beno okolje; muzeji se morajo znova in znova spopadati z novimi izzivi in se prilagajati zahtevam globalne informacijske dru`be, biti dru`beno dejavni in prispevati h koheziji in spo{tovanju ~lovekovih vrednot in pravic; muzeji se posve~ajo dru`bi in za razli~ne publike pripravljajo vzgojne, pou~ne in druge programe, se odzivajo na njene probleme in so pomembni nosilci razvoja s tem, da ozave{~ajo ljudi o njihovi povezanosti po eni strani in o njihovi edinstvenosti po drugi strani; posredujejo vedenja o univerzalnosti dedi{~ine skozi razumevanje kulturne raznolikosti, skozi premo{~anje razlik in poudarjanje povezovanj in dialoga.
Muzeji z razvijanjem zavesti o kulturni raznolikosti, razli~nih vrednotah in na~inih `ivljenja, ki so izra`eni s kulturno dedi{~ino, lahko vplivajo na svet, njihov vpliv na ljudi – (muzejske obiskovalce) se manifestira v kontekstu njihove ponudbe – razstav, programov, raziskav oz. vse ponudbe, ki anga`ira, izziva in stimulira.
Poleg tega muzeji zasluge za spremembe in razvoj lahko dosegajo z raziskovanjem dru`benih vpra{anj (npr. kulturna raznolikost), ozave{~anjem, u~enjem mladih generacij, predstavljanjem drugih kultur (npr. manj{ine, eti~ne skupine itd,), povezovanjem z razli~nimi lokalnimi skupnostmi …
Slovenski etnografski muzej nedvomno sodi med tiste slovenske muzeje, ki predstavlja oziroma je prostor dialoga med svojo in tujimi kulturami. V letu 2008 se je SEM {e posebej posve~al pospe{evanju in posredovanju vedenj o drugih kulturah in o njihovih povezavah z na{o nacionalno kulturo prek razstav in drugih prireditev. Tak primer sta na primer naslednji dve razstavi. Prva umetnice Huiqin Wang nad~asovni prenos, Umetni{ke interpretacije `ivljenjske zgodbe Ferdinanda Avgu{tina Hallerja von Hallersteina (slovenskega rojaka, astronoma in znanstvenika, ki je v 18. stoletju delal in `ivel na Kitajskem kot astronom in matematik), katerega obravnava se je v tem primeru s podro~ja znanosti raz{irila na podro~je umetnosti; razstava je pomenila prispevek k povezovanju med Kitajsko in Slovenijo, med kulturno dedi{~ino in modernimi mediji, med vzhodom in zahodom. Drugi primer pa je potujo~a razstava Kruh kot umetnost / Umetnost kot kruh, pri kateri je sodelovalo 30 umetnikov iz devetih evropskih dr`av, ki
Muzeji – sti~i{~a medkulturnega dialoga
so s seboj iz razli~nih etnografskih ozadij in pokrajin prinesli svoje izku{nje in predstave, prepletene v kruhu.
Za medkulturni dialog so {e posebej pomembne nevladne organizacije, ki tvorijo civilno platformo, so vezni ~len med institucijami in ljudmi (v Sloveniji jih je ve~ kot 200). Med njih spada tudi ICOM – Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor. ICOM je najve~ja svetovna nevladna organizacija za kulturno in naravno dedi{~ino, ki povezuje muzeje vseh vrst in disciplin, druge v~lanjene institucije in strokovnjake v svetovno komunikacijsko mre`o.
Mednarodni muzejski svet ICOM se zavzema za varstvo in {ir{i dostop do univerzalne dedi{~ine ob upo{tevanju kulturne raznolikosti, ne glede na nacionalne meje in interese. ICOM se ravna po Univerzalni deklaraciji o kulturni raznolikosti
267
UNESC-a iz leta 2001 kot okvirom za spodbujanje naravne in kulturne raznolikosti in univerzalne dedi{~ine v strate{kih partnerstvih; in po UNESCO-vi konvenciji za za{~ito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov (oktober 2005, Pariz). Med drugim priporo~a vzpostavitev bolj funkcionalnega sodelovanja z medvladnimi organizacijami (npr. UNESCO, ICCROM, WIPO – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino) in mednarodnimi nevladnimi organizacijami (npr. ICOMOS, IFLA, ICA, INTERPOL, WCO); organizacijami za nacionalno dedi{~ino, vklju~no z muzejskimi zdru`enji, arhivi in knji`nicami ter pedago{kimi in raziskovalnimi visoko{olskimi ustanovami.
ICOM se na globalizacijo odziva z vzpodbujanjem nove univerzalne odgovornosti za dedi{~ino v vseh svojih razli~nih izraznih oblikah in poziva v kontekstu sedanjih izzivov k pospe{evanju trajnostnega razvoja, k podpori vseh pobud in ukrepov za zagotovitev ve~je intelektualne avtonomije muzejev in k temu, da postanejo muzeji prizori{~a pridobivanja izku{enj, znanja o kulturni dedi{~ini in identiteti, prizori{~a medkulturnega dialoga. Za ICOM so klju~ne naloge muzejev: za{~ita dedi{~ine, povezovanje kultur (muzeji so tisti mostovi, ki lahko povezujejo razli~ne kulture po vsem svetu), omogo~anje dostopnosti do kulturne dedi{~ine (ki je temeljnega pomena za identiteto, saj je povezana s preteklostjo), promocija in komuniciranje, mobilnost ljudi in zbirk, znanje. Ali povedano v kontekstu medkulturnega dialoga in vlogi kulturne dedi{~ine v njem, gre za razumevanje kulturne raznolikosti, za promocijo medkulturnega dialoga znotraj nacionalnih dr`av in zunaj njih kot procesa, ki se stalno razvija in dograjuje glede na potrebe dana{nje “medkulturne dru`be”, h kateri muzeji lahko vidno prispevajo.
Zato ne presene~a, da se je Slovenski odbor ICOM (eden od 117 nacionalnih odborov ICOM) odzval na izziv Evropskega leta medkulturnega dialoga, se pridru`il {tevilnim aktualnim programskim iniciativam in 21. maja 2008, v ~asu slovenskega predsedovanja Svetu Evrope, za slovenske muzeje v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem pripravil seminar z naslovom Muzeji – sti~i{~a medkulturnega dialoga.
Dvodelni seminar (po idejni zasnovi Jerneje Bati~, podpredsednice Slovenskega ICOM) je obsegal predstavitve `e obstoje~ih prizadevanj oz. izobra`evalnih programov v slovenskih muzejih, ki pospe{ujejo in razvijajo zavest o kulturni raznolikosti, razli~nih vrednotah in na~inih `ivljenja in so izra`eni s kulturno dedi{~ino; in prakti~ni del – delavnico za oblikovanje predlogov za nove muzejske programe, namenjene predvsem
Nina Zdravi~ Poli~
mladim (kot bodo~im generacijam na{e dru`be). Osredoto~il se je na vlogo muzejev v na{i raznoliki dru`bi, ki lahko skozi kulturno dedi{~ino in z njo povezanimi dejavnostmi bistveno prispevajo k poznavanju razli~nih kultur, njihovemu spo{tovanju in sprejemanju drugih in druga~nih. Med drugim so bili na seminarju predstavljeni nekateri na temo medkulturnega
dialoga ubrani projekti slovenskih muzejev, ki so v teku in ki izpostavljajo pomen izobra`evalne vloge muzejev. Kot na primer projekt Mi in drugi, sre~evanja z drugimi kulturami, u~ni program Slovenskega etnografskega muzeja za francosko govore~e otroke, ki `ivijo v Sloveniji. Drugi tak{en projekt je Ali se med seboj poznamo? Alternativna raziskava kulturne raznolikosti osnovno{olcev v Sloveniji; projekt vodi Moderna galerija Slovenije. Tretji tovrstni projekt je Muzeji povezujemo, serija
268
razstav Mestnega Muzeja Ljubljana, ki raziskuje razli~nost verskih prepri~anj skozi `ivo dedi{~ino, dopolnjeno z muzejskimi predmeti in dokumentacijo. Dalje – Mednarodni delovni tabor “Soline - Saltpans”, dolgoletni projekt Pomorskega muzeja Sergeja Ma{ere, Piran, ki mlade prostovoljce iz vse Evrope vsako leto uvaja v delo na Se~oveljskih solinah in jih ozave{~a o bogastvu njihove naravne in kulturne dedi{~ine.
Poleg tega je bila v uvodu seminarja predstavljena nacionalna strategija medkulturnega dialoga Ministrstva za kulturo.
Na ravni civilne dru`be (ki predstavlja pomemben del Evropskega leta medkulturnega dialoga) pa so bile obravnavane nekatere iniciative nevladnih organizacij, kot so: CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) – razli~ni projekti, sre~anja, npr. Govori{ medkulturno?; Dru{tvo Humanitas, projekt Hi{a svetov – ve~ perspektiv medkulturnega dialoga, podobnosti in razlike, in Zveza prijateljev mladine ter njihov projekt Evropa v [oli, ki je bil izbran kot nacionalni projekt v okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga.
Naj za zaklju~ek dodam, da je medkulturni dialog zagotovo tema, s katero se bodo v prihodnosti {tevilni muzeji {e intenzivneje ukvarjali in spopadali, ki bo vplivala na redefnicijo njihovega poslanstva in ume{~enost v sodobno dru`beno okolje …
VIRI
Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU : mednarodna konferenca : program in povzetki Fakulteta za humanisti~ne {tudije, Koper, 2008. www.mk.gov.si
Nina Zdravi~ Poli~